1.2. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sodrga (Riff-Raff)
Ken Loach, VB, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 95', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev britanskega proletariata. Zgodba o Stevieju (Robert Carlyle), pravkar iz zapora odpuščenem gradbenem delavcu, in njegovem dekletu, nezaposleni pevki.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Mesto je mirno (La ville est tranquille)
Robert Guédiguian, Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 133', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev francoskega proletariata. Zgodba o Michèle, ki gara v ribarnici, njen edini življenjski cilj pa je rešiti svojo hčerko pred zasvojenostjo z mamili, Paulu, ki izda stavkajoče tovariše, pristaniške delavce, in postane taksist, Viviane, glasbenici, ki ne prenese več idealistične levičarske drže svojega moža, Abderamanu, ki ga zapor spreobrne in bi rad pomagal svojim bratom na ulici, Claudu, ki si prijatelje išče izključno med militantnimi desničarji, Gérardu, čigar odnos do smrti je skrivnost, Paulovih starših, upokojenem paru, ki ne bo nikdar več šel na volitve … Ameline, katere telo izžareva vitalnost, ki bi jo rada prenesla na druge, Sarkisu, ki si prizadeva uresničiti svoje sanje o velikem klavirju. Posamezne zgodbe se časovno prekrivajo in prepletajo, vzporedni črti obupa in upanja pa pričata, da je mesto vse prej kot mirno.
2.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Oda Prešernu
Martin Srebotnjak, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Mladi in neupoštevani pesnik Miha (Martin Srebotnjak) se preživlja s pisanjem oglaševalskih sloganov in čeki svoje prijateljice Dane (Barbara Žefran), s katero živi. Z izgovorom, da potrebuje denar, sprejme ponudbo sekretarja na ministrstvu za kulturo – že skoraj obupanega, ker so ga zavrnili vsi znani pesniki –, da bi za visok honorar napisal pesnitev za proslavo 200-letnice rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Toda pisanje mu ne gre od rok. Komedija o pesniku pred težavno nalogo.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Pesnikov portret z dvojnikom
Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'
Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa. Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom, narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja himna samostojne Slovenije.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
4.2. torek
18.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Zadnja oaza (Poslednja oaza)
Petar Lalović, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 91', sp
Dokumentarno umetniški prikaz enega redkih koščkov neokrnjene narave med Donavo in Dravo v Jugoslaviji. Režiser se je polna tri leta s kamero skrival po grmovju in beležil rojstvo, boj za obstanek, ljubezen in smrt prebivalcev te edinstvene oaze. Čudni divji svet, v katerem naravni zakoni neverjetno spominjajo na človeške, je danes tik pred izginotjem. Klasika jugoslovanske kinematografije in eno pionirskih del znotraj žanra avtorskega, ekološko osveščenega dokumentarca.
Projekciji bo sledila okrogla miza, ki jo bo vodil dr. Luka Omladič.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Doba neumnosti (The Age of Stupid)
Fanny Armstrong, VB, 2009, video, barvni, 89', svp
Piše se leto 2055, konec sveta: zemlja je opustošena, človeška civilizacija ni preživela. Pete Postlethwaite je edini preživeli človek v tem postapokaliptičnem svetu. S pomočjo ohranjenega video arhiva iz začetka 21. stoletja nam prikazuje neumnosti, s katerimi je kapitalizem – skupaj s politično ignoranco in neaktivnostjo ter kljub vsem grožnjam, ki jih je predstavljalo globalno segrevanje – povzročil usodno ekološko katastrofo. Video arhivi, ki nam jih prikazuje preživeli arhivar Pete Postlethwaite, so bili posneti v sedmih državah v obdobju treh let in prikazujejo šest pretresljivih zgodb, ki vključujejo motive rušilnih posledic hurikana Katrina, porasta letalske industrije kot enega največjih onesnaževalcev ekosistema, topljenja ledenikov v Evropi, iraške vojne, pustošenja Nigerije s strani naftnih družb in prizadevanja posameznikov, da bi ozavestili svet, dokler je še čas. Na videz nepovezane zgodbe se naposled izkažejo za odločilne kamenčke v mozaiku propada sveta, ki se nato dokončno zgodi leta 2054.
5.2. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Izpovedi eko-terorista (Confessions of an Eco-Terrorist)
Peter Brown, ZDA, 2010, video, barvni, 90', sp
Režiser in aktivist Peter Brown nas popelje na trideset let dolgo pustolovščino s kultnim borcem za pravice živali, kapitanom Paulom Watsonom, in njegovo veselo druščino eko-piratov (Sea Shepherd Conservation Society), ki pluje po svetovnih morjih in rešuje ocean. Znajdemo se v središču dogajanja, ko se njihova flota bojnih ladij loti lovcev na kite, ilegalnih ribičev in rekreacijskih ubijalcev tjulnjev. Soočenja med »pacifističnimi teroristi« in okoljskimi zločinci vključujejo z akcijo nabite prizore vkrcavanj, aretacij, streljanj s topovi, potapljanj sovražnih plovil in obilico čelnega zaletavanja. Kot član posadke z najdaljšim stažem nam režiser omogoči intimen vpogled v zakulisje drznih misij, kjer spoznamo vrsto neustrašnih morskih bojevnikov, razjarjenih veganov in drugih okoljevarstvenih posebnežev.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth)
David Guggenheim, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Bržkone najbolj znamenit in prodoren dokumentarec o usodnih posledicah globalnega segrevanja zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek. Posledice so skrajni vremenski pojavi, poplave, suše, epidemije in množične smrti.
6.2. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot)
Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 92', bd
V zapečatenih in sterilnih sobah je piščančji zarod pod popolnim nadzorom. Ogromna cev katapultira losose iz fjorda. Jekleni zobje režejo sončnično polje, ki se je s pomočjo kemikalij posušilo v skladu s poslovnim načrtom. Piščanci so usmrčeni in prašiči zaklani pravočasno, čeprav krave potrebujejo za smrt nekaj več časa in stroškov. Svet znanstvene fantastike je postal realnost. Proizvodnja naše hrane je spektakel, ki nam ga nočejo pokazati.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Hrana d.d. (Food, Inc.)
Renner Kenner, ZDA, 2008, video, 1.78, barvni, 94', sp
Ljudje se zastrupljajo z genetsko spremenjeno hrano, dvomljivim mesom, koruzo, mlečnimi izdelki itd., sploh v ZDA, kjer je prehrambna industrija skoraj v celoti pod nadzorom velikih korporacij. Te prehranjevanje jemljejo kot posel in temu primerno podrejajo kakovost proizvedene hrane, ki vse bolj poredko raste v naravi in je vse pogosteje pridelana v tovarnah. Kaj ljudje jedo in zakaj, razkriva dokumentarec Roberta Kennerja, ki kljub pesimističnim vizijam ponuja žarek upanja v obliki maloštevilnih kmetovalcev, ki ne pridelujejo le zdrave hrane, temveč jim jo je v zadnjih letih celo uspelo prodati nekaterim največjim trgovskim verigam.
7.2. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Skriti zaliv (The Cove)
Louie Psihoyos, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Japonsko Mestece Taiji se na prvi pogled zdi delfinji raj, vendar se v odročnem zalivčku, ograjenem z bodečo žico in grozečimi napisi, skriva mračna realnost. Pod krinko noči se v tem zalivu japonski ribiči, ki jih podpira milijonska industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom, spuščajo v neverjetno okruten lov. Nikomur še nikoli ni uspelo pogledati onkraj bodeče žice, saj celotna lokalna in celo nacionalna birokracija naredi vse, kar je v njeni moči, da bi skrivnost zaliva ostala skrita za vse nepoklicane.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Darwinova nočna mora (Darwin's Nightmare)
Hubert Sauper, Avstrija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 111', sp
V 50. letih 20. stoletja so v Viktorijino jezero v vzhodni Afriki naselili novo vrsto ribe – nilskega ostriža. Šlo je za majhen, a vse prej kot nedolžen znanstveni eksperiment. Ta invazivna riba roparica se je v novem okolju uspešno razmnoževala in v nekaj desetletjih iztrebila večino od prek sto vrst rib, ki so pred njo živele v jezeru. Zaradi okusnega in hranljivega mesa so jo v obliki filetov začeli v velikih količinah izvažati po svetu, na obrežju jezera pa se je razvila močna živilskopredovalna industrija. Političen dokumentarni film, ki razkriva mehanizme globalnega kapitalizma – svetovnega sistema, ki proizvaja gospodarski razcvet in bogastvo za manjšino za ceno izkoriščanja in revščine za večino.
8.2. sobota
Prešernov dan. Slovenski kulturni praznik. Kinoteka je zaprta.
9.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
10.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Naš praznik je delovni dan
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 21'
Razglednice
Franček Rudolf, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Ritem življenja
Alenka Auersperger, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 11'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Raca
Miroslav Zajec, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 2'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Naš človek
Jože Pogačnik, Slovenija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 89'
Direktor Milan Stančič (Boris Juh) uspešno vodi svoje podjetje. Nenadoma pa se začno stvari obračati povsem drugače. Občutek ima, da mu povsod mečejo polena pod noge, da bi ga, skratka, radi odstavili s položaja. Ker so v podjetju bolj ali manj vsi proti njemu, išče pomoč in nasvet pri prijatelju, visokem občinskem političnem funkcionarju. Ta ga miri, češ da so njegove bojazni brez podlage. Spletke pa se nadaljujejo in zajamejo tudi direktorjevo družino.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
11.2. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Boj na požiralniku
Janez Drozg, Slovenija 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Bajtarska družina Dihurjevih se mukoma preživlja na nerodovitni zemlji, kjer voda nenehno grozi, da bo izbruhnila in odplavila posevke. Kljub vsem težavam želijo ostati samostojni, da bi ne bili prisiljeni hlapčevati na tujih posestvih. Dihur (Bert Sotlar) z nečloveškimi napori obdeluje polje in priganja svoje vole, sina mora poslati služit k bogatemu kmetu, od napornega garanja mu kmalu umre žena (Jerica Mrzel), v boju s požiralnikom nazadnje izgubi življenje še sam. Socialna drama o življenju bajtarjev, posneta po istoimenski noveli Prežihovega Voranca.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič, Slovenija, 2004, video, barvni, 45'
Dokumentarni film je nastal v času množične evforije, ki jo je poganjala državna propagandna mašinerija v času okoli formalnega sprejetja Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Deset let kasneje so obeti tistega časa že dolgo potlačeni, film pa ostaja lucidno pričevanje obdobja, v katerega smo še vedno ujeti in ki ga moramo nekega dne vendarle dokončno pustiti za sabo. Za svoje izhodišče jemlje tako zgodovino zločinov, na kateri je utemeljena sodobna Evropa, kot tudi zločine, ki so ravno v teku in v katerih pogosto – zavestno ali ne – sodelujemo tudi sami in ki pomembno vplivajo na naše lastne pogoje življenja. Film preko bolečih dokumentov, podob in pripovedi pokaže jasno kontinuiteto med danes pozabljenimi zločini, kot so preganjanje žensk v obliki »lova na čarovnice« ali formiranje nacionalnih držav z uporabo množičnega nasilja na eni strani ter med sodobnimi praksami strukturnega in pogosto legalnega nasilja, denimo homofobije, množičnega zapiranja velikih delov domnevno »motečih« populacij ali kolonialnih podvigov različne intenzivnosti na drugi strani. To je učna ura mišljenja z bolečino in praktična vaja v boju zoper ukinjanje zgodovine. In seveda gre tudi za film, ki se sooči z prevladujočimi pogoji filmske produkcije in filmskega doživljanja nasploh in ju prav preko tega soočanja tudi preseže. Nista namreč zgolj zgodovina in sedanjost tisti, ki ju je treba misliti drugače, temveč tudi film sam, z njim pa možnosti naše nadaljnje kolektivne prihodnosti.
12.2. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Jugoslovanski novi film
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po literarni predlogi v Berlinu.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story)
Michael Moore, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 127', sp
»Michael Moore tokrat na križ pribije vse, ki so kompromitirali kapitalizem in svet zapeljali v krizo: Wall Street, firmo Goldman Sachs, New York Stock Exchange, Detroit, deregulacijo, finančne instrumente, bail-oute, pohlepne bogataše, korporativne roparje, lobiste in skorumpirane politike, ki so v postelji s kapitalom. Svojo zabavno in poskočno, mestoma lucidno, po potrebi patetično in vseskozi populistično agitko – sovražni govor o kapitalizmu – sklene z besedami: 'Nočem živeti v taki deželi, toda ne bom odšel.' Kam pa lahko gre? Iz kapitalizma ne moreš oditi. Kapitalizem ni niti vlak niti država niti svetovni nazor niti družbeni sistem: kapitalizem je parazit. In tega mu ne moreš amputirati. Moore nehote pride do istega spoznanja kot mnogi levičarji: ta kriza kapitalizma ne bo zlomila, ampak bo le pokazala, da je kapitalizem brez alternative. Okrepila bo vero v kapitalizem. In prav tu je veliki trik kapitalizma: ljudi je prepričal, da imajo možnost izbire, da se lahko potemtakem sami odločajo, v resnici pa izbire nimajo. Namesto njih se odloča kapitalizem, ta subjekt-za-katerega-se-predpostavlja-da-ve.« Marcel Štefančič, jr.
13.2. četrtek
19.00
Jugoslovanski novi film
Jutro
Mladomir (Puriša) Đorđević, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 78'
Eden najpomembnejših filmov jugoslovanskega novega filma, ki se uvršča ob bok klasikom, kakršni so Prebujenje podgan Živojina Pavloviča, Zgodnja dela Želimirja Žilnika in Plastični Jezus Jovana Jovanovića. Revolucionarni film, uperjen proti revoluciji, ki v sapi kritizira komunizem in cerkev. Đorđević se poslužuje nelinearne naracije, sanjskih situacij in avantgardnega pristopa, da bi izpovedal zgodbo o poslednjih dnevih druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Poleg zlate arene za režijo in scenarij v Puli je bil film nominiran tudi za zlatega leva v Benetkah, kjer je Ljubiša Samardžić prejel glavno nagrado za najboljšo moško vlogo.
21.00
Jugoslovanski novi film
Vrane
Ljubiša Kozomara, Gordan Mihić, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 73', ap
Zgodba o ostarelem, propadlem boksarju, ki se skupaj s propadlo tolpo nekdanjih »narodnih umetnikov« klati po predmestjih in je za golo preživetje pripravljen lagati, krasti in celo ubijati. Grotesken portret razpadanja družbenih norm je režijski prvenec sicer uveljavljenega tandema scenaristov (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan) in velja za enega ključnih in najbolj radikalnih filmov jugoslovanskega črnega vala.
14.2. petek
19.00
Jugoslovanski novi film
Dva (Dvoje)
Aleksandar Petrović, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.66, čb, 81', ap
Nekega večera se pred beograjskim kinematografom pod zvezdami po naključju srečata Jovana (Beba Lončar), študentka glasbene akademije, in mladi arhitekt Mirko (Miha Baloh). Filmsko predstavo prekine dež in razpodi gledalce. Jovana in Mirko se razideta brez upanja, da se bosta še kdaj srečala. Mirko kasneje zaman skuša poiskati Jovano. Po čudnem spletu okoliščin se nenehno nahajata v neposredni bližini, vendar nikdar ne prideta skupaj. Kultna jugoslovanska romanca.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Stara šola kapitalizma (Stara škola kapitalizma)
Želimir Žilnik, Srbija, 2009, 35mm, barvni, 122', svp
V filmu zgovornega naslova se Želimir Žilnik, eden najvidnejših ustvarjalcev postjugoslovanskega družbenokritičnega filma, odpravi v epicenter določenih procesov, ki pretresajo (ne samo) srbsko družbo. Postavi se med vrste obupanih in nemočnih delavcev, ki jih je kriminalno lastninjenje družbenega premoženja oropalo življenjskih pogojev in prihodnosti. Postavi se za hrbet izkoriščevalskih lastnikov, malih in velikih tajkunov, ki so si v brezpravju dereguliranega kapitalizma izdolbli udobne luknje. Postavi se v zakulisje oportunističnega mešetarjenja političnih elit, ki družbeni status quo vzdržujejo zgolj s pomočjo vse bolj represivnih ukrepov. Postavi se ob bok urbanim aktivistom, ki v globoki krizi vidijo priložnost za spremembe, ter intelektualcem, ki si na pogorišču zgodovinskih idej izprašujejo vest.
15.2. sobota
19.00
Jugoslovanski novi film
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Puli.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour)
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', sp
Edgar (Bruno Putzulu) bi rad napisal knjigo. Ali pa posnel film. Zgodbo ima. Štirje ključni trenutki ljubezenskega razmerja: srečanje, strast, prepir, pobotanje. Štirje trenutki, ki naj bi služili za osnovo umetniškega dela, katerega forma ostaja skrivnost. Nekje vmes se nato zgodi traktat o (ne)zmožnosti uprizarjanja zgodovine, o prisvajanju zgodovine. Na zatožni klopi sta tako imperializem kot film.
»Te dni imamo filmski praznik. V kinu je Godard.« Vlado Škafar
16.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Žeton
Igor Pediček, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Iz preteklosti v prihodnost (Iz davnine u budučnost)
Marko Černič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 4'
Obisk
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 11'
Ajčka
Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 7'
Heroji slovenskega naroda
Franček Rudolf, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Izmišljena zgodba
Koni Steinbacher, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 9'
Ljubezen v treh rundah
Tone Frelih, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Komar
Boris Benčič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 4'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Butnskala
Franci Slak, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Mladi Ervin Kralj (Emil Filipčič) neke deževne noči sreča Profesorja (Marko Derganc), trikratnega doktorja znanosti, ki ga zaupno povabi med butnglavce. To je čudna skupina ljudi, ki se z glavami zaletavajo ob skalo, ob tem pa se jim prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Fantastično-groteskna komedija o boju za oblast.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
18.2. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi.
21.00
Postaje spoznavanja artikulacije filma študentov Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici
Bera filmskih izdelkov, nastalih v študijskem procesu raziskovanja filmsko izraznih metod, od študijskih začetkov do vpetosti v mednarodne projekte. Študentje v sklopu programov Digitalne umetnosti in prakse v različnih modulih (animacija, fotografija, videofilm, novi mediji), Medijske umetnosti in prakse (magistrski program) ter v teoretičnem in zgodovinskem polju umetnosti raziskujejo in ustvarjajo v kontekstualnih okoljih (okolje filma, kreativnih industrij in sodobnih umetnosti). Vse to v okvirih mlade in dinamične šole, ki skozi interdisciplinarno sodelovanje v kontekstu sodobnih umetnosti in kreativnih medijev študentom omogoča, da lahko vsak medij raziskujejo v njegovi funkcionalni rabi in/ali kot avtorsko izrazno sredstvo. Z izborom predvajanih filmov programa prvestopnje se bomo podali na pot njihovih raziskovanj, izobraževanja in kreativnih procesov, v katerih prikazujejo svoja videnja konteksta sveta v katerem živijo. V šoli in izven nje!
Projekcijam sledi pogovor z avtorji. Vstop prost.
19.2. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti
Tako se je kalilo jeklo (Tako se kalio čelik)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1988, 35mm, barvni, 1.66, 105', ap
Livar Leo (Lazar Ristovski) sanja o brezskrbnem življenju, njegovo socialno stanje pa je vse prej kot stabilno: dela trdo, upravniki tovarne pa sanjajo samo o tem, kako bi si nagrabili čim več denarja, preden barka potone. Negotova prihodnost vpliva tudi na zasebna življenja delavcev. Leo se speča z najstnico, ki jo pritegne njegov imidž starega rokerja. Zapusti ga naveličana žena Ruža, ki se vrne k staršem. Ruža spozna šefa varnostne službe v Leovi tovarni, bivšega legionarja, strastnega fotografa in občudovalca ženskih teles. Zaradi ljubosumnega izpada Leo izgubi službo. V navalu jeze skuša prekucniti spomenik na mestnem trgu in pristane v ječi. Ker uprava tovarne začne delavce novačiti med zaporniki, se Leo kmalu spet znajde med starimi prijatelji, sodelavci. Ko tovarno obiščejo tuji poslovni partnerji, se navdušijo nad arhaičnim videzom robatih delavcev in predlagajo, da se tovarna spremeni v muzej. Kot navdušeni občudovalci estetike socialnega realizma jih še posebej prevzame Leo. Kot razstavni eksponat ga vzamejo s seboj v tujino.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Izkoristek časa (L'Emploi du temps)
Laurent Cantet, Francija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 132', sp
Vincent, možak v srednjih tridesetih letih, daje vtis uspešnega potujočega poslovneža in glave srečne družine. Nejasne podrobnosti o svoji službi občasno deli z ljubečo ženo in njunimi tremi otroki. V resnici je njegovo profesionalno življenje ena sama izmišljotina: pred časom je namreč izgubil službo, zdaj pa ga srh spreletava že ob misli, da bi moral to priznati svoji družini in kolegom. Zato si izmisli prestižno novo službo v Ženevi in pripovedovanje laži postane njegova glavna življenjska okupacija. Da bi se dokopal do denarja, svoje najboljše prijatelje zaplete v umazane investicijske posle. Vincentov svet se prelevi v nočno moro nevzdržne, naraščajoče tesnobe, ki grozi z eksplozijo. Psihološka drama z elementi srhljivke o problemu odtujenosti in eksistenčne stiske v sodobni korporacijski družbi, kjer smisel življenj narekujejo zgolj še tekmovalnost, pohlep, status in uspešnost.
20.2. četrtek
21.00
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure izprašuje zbor duhovnikov. Dekle se vprašanjem izogiba. Molči, zato jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo jo na večno trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in jo naposled sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico. Spomenik filmske zgodovine.
Glasbena spremljava v živo: Matija Schellander (kontrabas)
»Interpretaciji filma, ki gledalca tako na vsebinski kot formalni ravni fizično in psihično preizkuša, se lahko približam samo z glasbo, ki tudi mene fizično izziva. Tako filmu zoperstavim svoj lastni tempo in svoje zvočne barve. Kot srčni utrip, ki z glavno igralko Renée Falconetti sočustvuje vse do neizogibnega konca na grmadi.« Matija Schellander
21.2. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Kenedi se ženi (Kenedi is Getting Married)
Želimir Žilnik, Srbija, 2007, 35mm, 1.37, barvni, 80', ap
Kenedi Hasani, premična tarča na evropskem črnem trgu dela, zgradi hišo za svojo družino in se znajde v silnih dolgovih. Da bi lahko preživel in poplačal upnike, se oprime vsakršnega dela. Tržno nišo najde v ponujanju spolnih uslug starejšim, osamljenim damam in moškim. Ko izve za nove evropske zakone o istospolnih porokah, v tem uzre priložnost za legalizacijo svojega statusa kot državljana Evropske Unije. Vendar vsi bližnji poroki niso najbolj naklonjeni.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Temno srce (Jude)
Michael Winterbottom, VB, 1996, 35mm, 2.35, barvni, 122', sp
Zadržani rokodelec (Christopher Eccleston) se poskuša kot samouk prebiti na univerzo, kar bi za mladeniča njegovega (nižjega) sloja v viktorijanski Angliji predstavljalo nezaslišan uspeh. Seveda mu ne uspe, zato pa se zdi, da se mu vsaj za hip nasmehne sreča, ko spozna in se poroči s svojo bistroumno in duhovito sestrično Sue (Kate Winslet). Okolica poroki brez družbenega in rodbinskega blagoslova ni naklonjena in mlad par s številnimi otroki se kmalu znajde v nezavidljivi ekonomski situaciji, ki pripelje do tragedije.
22.2. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Gustavova kokoš (Gusztáv tyùkja)
Atilla Dargay, Madžarska, 1965, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav v zavetišču (Gusztáv a menedékházban)
József Nepp, József Gémes, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Pesimist Gustav (Gusztáv a pesszimista)
József Nepp, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav, krotilec levov (Gusztáv az oroszlánszelidítő)
Lajos Remenyik, Madžarska, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav preoblikuje (gusztáv módosít)
Atilla Dargay, Madžarska, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav pridobiva pogum (Gusztáv bátorságot merít)
Attila Dargay, Madžarska, 1967, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in druga stran (Gusztáv és a túlsó oldal)
Marcell Jankovics, Madžarska,1967, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in bistvo (Gusztáv és a lényeg)
József Nepp, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Večnozeleni Gustav (Gusztáv örökzöld)
Marcell Jankovics, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
21.00
Pogoji (in) možnosti
Plesalka v temi (Dancer in the Dark)
Lars von Trier, Evropa, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 137', sp
Ameriško podeželje, šestdeseta. Selma (Björk), češka priseljenka in mati samohranilka, trdo dela v tovarni za tekočim trakom, da bi nabrala dovolj denarja za operacijo svojega sina, ki mu preti slepota. Njena strast so hollywoodski glasbeni filmi in tudi sama veliko ter lepo prepeva. Na žalost Selme ne tlači le sistem, marveč se proti njej zaroti tudi pomanjkanje solidarnosti med deklasiranimi.
23.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Prilagajanje
Zdravko Barišič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 2'
Copy
Boris Benčič, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, režiser, 11'
Neke nedelje
Špela Rozin, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 15'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Play off
Igor Pediček, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 8'
Kače, Lady Co.
Koni Steinbacher, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 4'
Koncert za osle in klavir
Miroslav Zajec, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 7'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji, se oče (Boris Kerč) petčlanske družine odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo svetovno vojno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
25.2. torek
18.30
Oko 20. stoletja
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti se iznenada pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva, omreži in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika.
»Do danes ne poznam niti približno tiste omotične osuplosti, ki jo je sprožil ta film.« Matjaž Klopčič
21.00
Oko 20. Stoletja/Kino-uho
Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom)
Dziga Vertov, Sovjetska Zveza, 1929, 35mm, 1.33, čb, 89', nemi
Dokumentarni blitzkrieg očeta novega sovjetskega filma (Kino-oko) po ulicah Moskve, s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, četvernimi ... ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture.
Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo, modernost Francesca Casettija. »Ali je res, da je film, v dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih je naredil obče?« To so vprašanja, ki si jih zastavi Francesco Casetti, eden osrednjih sodobnih teoretikov filma in množičnih medijev. V študiji Oko 20. stoletja, ki velja za eno ključnih filmsko-teoretskih del začetka novega stoletja, se Casetti preko analize številnih filmov, ter v dialogu z avtorji, kot so Benjamin, Kracauer, Epstein, Pirandello in številni drugi, posveča razmerju med filmom in njegovim stoletjem. Pri tem zasleduje ključne preobrate v načinih, na katere nam je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini posredoval družbeno realnost, konstruiral svoje filmske in gledalske subjekte, buril domišljijo ter raziskoval lastna določila. Skozi elegantno esejistično sintezo teorije, zgodovine ter kritike modernosti Casetti osvetli pogoje filmskega videnja – pogleda modernosti, ki združuje mehanična pogleda stroja in človeškega subjekta, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete. »Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj, ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
26.2. sreda
19.00
Ob obletnici izbrisa
Dolge počitnice
Damjan Kozole, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 80'
Slovenija je leta 1991 postala neodvisna država. Trinajstletni Alex je odšel na počitnice v Srbijo. Štiri leta se ni mogel vrniti domov, v državo, v kateri je bil rojen in kjer je hodil v šolo. Na »počitnicah« je ostal skoraj dvajset let. Nisveta je pred tridesetimi leti prišla iz Bosne. Po osamosvojitvi je rodila hčerko Nives, ki prvi dve leti sploh ni obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez staršev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov. 26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dokumentarec Dolge počitnice pripoveduje življenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala za celo življenje.
Vstop prost.
21.00
Ob obletnici izbrisa
Slovenija, moja dežela
Dimitar Anakiev, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 51'
Film Slovenija, moja dežela Dimitarja Anakieva, neodvisnega režiserja, pisatelja in pesnika, enega od izbrisanih prebivalcev Slovenije, je že tretji film, ki ga je avtor posvetil temi izbrisa in izbrisanih. V dokumentarnem filmu se prepletata zgodbi Nisvete in Irfana, ki si prizadevata, da bi svoji raztreščeni, razvrednoteni življenji po izbrisu spet sestavila v celoto in se ponovno vključila v družbo. Pri tem izbirata zelo različne poti: če si Nisveta novo identiteto oblikuje s pomočjo religiozne izkušnje v Baptistični cerkvi v Ljubljani, se Irfan vrača v čas jugoslovanskega samoupravljanja in obnovi svoje članstvo v Klubu brigadirjev mladinskih delovnih brigad.
Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma in nastopajočimi, ki ga bo vodila Uršula Lipovec Čebron. Vstop prost.
27.2. četrtek
19.00
Razkriti obrazi svobode
Živel je pojoči drozg (Žil pevčij drozg)
Otar Iosseliani, Sovjetska zveza, 1970, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Guja je malce raztreseni tolkalec tbilisijskega simfoničnega orkestra, ki vsakič pridrvi na koncerte prav v zadnjem trenutku, a še vedno pravočasno, da odigra tistih nekaj udarcev, ki jih od njega pričakuje partitura. Sicer se razdaja prijateljem, s katerim najraje poje in si z njimi podaja zdravljice, ali pa pozablja na zmenke s svojimi številnimi dekleti; le za njegovo veliko operno delo preprosto ni časa. Duhovita, poetična alegorija o opoziciji med posameznikom in državo.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
21.00
Razkriti obrazi svobode
Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over the Cuckoo's Nest)
Miloš Forman, ZDA, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 128', sp
Radoživega prestopnika (Jack Nicholson), obtoženega posilstva, pošljejo na opazovanje v bolnišnico za umsko prizadete. Ogorčen nad načinom zdravljenja se skuša pacientom približati na svoj način in jih obuditi k življenju, kar mu sčasoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi njihovega duha in jih spravi k uporu, ki ga osebje klinike z ledeno upravnico na čelu surovo zatre.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
28.2. petek
19.00
Razkriti obrazi svobode
Tema
Gleb Panfilov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 97', svp
Kim Jesenin, sloviti sovjetski dramaturg, ki preživlja umetniško in duševno krizo, prispe v majhno mestece. Tamkajšnja učiteljica Saša mu pove, da je že dolgo od tega, kar je postal neiskren v svojih delih, in da je v imenu dvomljive popularnosti in denarja izdal resnico in umetnost. Jesenin začuti resničnost Sašinih besed in se poskuša z njo zbližati. Panfilov film, ki ga je brežnjevska cenzura prepovedala in je bil predvajan šele leta 1986, javno razkrinkava lažnivost in konformizem sovjetske družbe. Čeprav je Panfilov z veliko prepričljivostjo uspel prikazati nravstveni propad, v katerega je železni režim potisnil svoje slavitelje, pa film lahko razumemo tudi širše kot kritiko zgolj sovjetskega sistema nesvobode.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
21.00
Razkriti obrazi svobode
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
Voznik in mehanik se v starem chevroletu, letnik '55, brezciljno in skoraj brez besed vozita skozi podeželsko Ameriko. Zmagujeta na dirkah in se premikata naprej proti jugozahodu. Na bencinski črpalki v Flagstaffu v njun avto ob skladbi Hit the Road, Jack zleze avtoštoparka. Ultimativni kult izpod režijske taktirke legende ameriškega neodvisnega filma, Monteja Hellmana, s srhljivo nazornostjo ponazori tisto slovito definicijo svobode, o kateri je na prelomu šestdesetih v sedemdeseta prepevala Janis Joplin.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji januarsko-februarskega programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Carmen Accaputo (Cineteca di Bologna), Vasja Bibič (Demiurg), Serge Bromberg (Lobster Films), Boris Petkovič (Društvo slovenskih režiserjev), Maja Seršen (Veleposlaništvo Republike Avstrije), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv),Tanja Vrvilo (Filmske mutacije), Harun Farocki, Nikolai Jeffs, Marjanca Mihelič, Luka Omladič, Matthias Rajmann, Andrej Pavlišič, Matija Schellander.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sodrga (Riff-Raff)
Ken Loach, VB, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 95', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev britanskega proletariata. Zgodba o Stevieju (Robert Carlyle), pravkar iz zapora odpuščenem gradbenem delavcu, in njegovem dekletu, nezaposleni pevki.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Mesto je mirno (La ville est tranquille)
Robert Guédiguian, Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 133', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev francoskega proletariata. Zgodba o Michèle, ki gara v ribarnici, njen edini življenjski cilj pa je rešiti svojo hčerko pred zasvojenostjo z mamili, Paulu, ki izda stavkajoče tovariše, pristaniške delavce, in postane taksist, Viviane, glasbenici, ki ne prenese več idealistične levičarske drže svojega moža, Abderamanu, ki ga zapor spreobrne in bi rad pomagal svojim bratom na ulici, Claudu, ki si prijatelje išče izključno med militantnimi desničarji, Gérardu, čigar odnos do smrti je skrivnost, Paulovih starših, upokojenem paru, ki ne bo nikdar več šel na volitve … Ameline, katere telo izžareva vitalnost, ki bi jo rada prenesla na druge, Sarkisu, ki si prizadeva uresničiti svoje sanje o velikem klavirju. Posamezne zgodbe se časovno prekrivajo in prepletajo, vzporedni črti obupa in upanja pa pričata, da je mesto vse prej kot mirno.
2.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Oda Prešernu
Martin Srebotnjak, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni, 100'
Mladi in neupoštevani pesnik Miha (Martin Srebotnjak) se preživlja s pisanjem oglaševalskih sloganov in čeki svoje prijateljice Dane (Barbara Žefran), s katero živi. Z izgovorom, da potrebuje denar, sprejme ponudbo sekretarja na ministrstvu za kulturo – že skoraj obupanega, ker so ga zavrnili vsi znani pesniki –, da bi za visok honorar napisal pesnitev za proslavo 200-letnice rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Toda pisanje mu ne gre od rok. Komedija o pesniku pred težavno nalogo.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Pesnikov portret z dvojnikom
Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'
Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa. Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom, narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja himna samostojne Slovenije.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
4.2. torek
18.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Zadnja oaza (Poslednja oaza)
Petar Lalović, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 91', sp
Dokumentarno umetniški prikaz enega redkih koščkov neokrnjene narave med Donavo in Dravo v Jugoslaviji. Režiser se je polna tri leta s kamero skrival po grmovju in beležil rojstvo, boj za obstanek, ljubezen in smrt prebivalcev te edinstvene oaze. Čudni divji svet, v katerem naravni zakoni neverjetno spominjajo na človeške, je danes tik pred izginotjem. Klasika jugoslovanske kinematografije in eno pionirskih del znotraj žanra avtorskega, ekološko osveščenega dokumentarca.
Projekciji bo sledila okrogla miza, ki jo bo vodil dr. Luka Omladič.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Doba neumnosti (The Age of Stupid)
Fanny Armstrong, VB, 2009, video, barvni, 89', svp
Piše se leto 2055, konec sveta: zemlja je opustošena, človeška civilizacija ni preživela. Pete Postlethwaite je edini preživeli človek v tem postapokaliptičnem svetu. S pomočjo ohranjenega video arhiva iz začetka 21. stoletja nam prikazuje neumnosti, s katerimi je kapitalizem – skupaj s politično ignoranco in neaktivnostjo ter kljub vsem grožnjam, ki jih je predstavljalo globalno segrevanje – povzročil usodno ekološko katastrofo. Video arhivi, ki nam jih prikazuje preživeli arhivar Pete Postlethwaite, so bili posneti v sedmih državah v obdobju treh let in prikazujejo šest pretresljivih zgodb, ki vključujejo motive rušilnih posledic hurikana Katrina, porasta letalske industrije kot enega največjih onesnaževalcev ekosistema, topljenja ledenikov v Evropi, iraške vojne, pustošenja Nigerije s strani naftnih družb in prizadevanja posameznikov, da bi ozavestili svet, dokler je še čas. Na videz nepovezane zgodbe se naposled izkažejo za odločilne kamenčke v mozaiku propada sveta, ki se nato dokončno zgodi leta 2054.
5.2. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Izpovedi eko-terorista (Confessions of an Eco-Terrorist)
Peter Brown, ZDA, 2010, video, barvni, 90', sp
Režiser in aktivist Peter Brown nas popelje na trideset let dolgo pustolovščino s kultnim borcem za pravice živali, kapitanom Paulom Watsonom, in njegovo veselo druščino eko-piratov (Sea Shepherd Conservation Society), ki pluje po svetovnih morjih in rešuje ocean. Znajdemo se v središču dogajanja, ko se njihova flota bojnih ladij loti lovcev na kite, ilegalnih ribičev in rekreacijskih ubijalcev tjulnjev. Soočenja med »pacifističnimi teroristi« in okoljskimi zločinci vključujejo z akcijo nabite prizore vkrcavanj, aretacij, streljanj s topovi, potapljanj sovražnih plovil in obilico čelnega zaletavanja. Kot član posadke z najdaljšim stažem nam režiser omogoči intimen vpogled v zakulisje drznih misij, kjer spoznamo vrsto neustrašnih morskih bojevnikov, razjarjenih veganov in drugih okoljevarstvenih posebnežev.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth)
David Guggenheim, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Bržkone najbolj znamenit in prodoren dokumentarec o usodnih posledicah globalnega segrevanja zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek. Posledice so skrajni vremenski pojavi, poplave, suše, epidemije in množične smrti.
6.2. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot)
Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 92', bd
V zapečatenih in sterilnih sobah je piščančji zarod pod popolnim nadzorom. Ogromna cev katapultira losose iz fjorda. Jekleni zobje režejo sončnično polje, ki se je s pomočjo kemikalij posušilo v skladu s poslovnim načrtom. Piščanci so usmrčeni in prašiči zaklani pravočasno, čeprav krave potrebujejo za smrt nekaj več časa in stroškov. Svet znanstvene fantastike je postal realnost. Proizvodnja naše hrane je spektakel, ki nam ga nočejo pokazati.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Hrana d.d. (Food, Inc.)
Renner Kenner, ZDA, 2008, video, 1.78, barvni, 94', sp
Ljudje se zastrupljajo z genetsko spremenjeno hrano, dvomljivim mesom, koruzo, mlečnimi izdelki itd., sploh v ZDA, kjer je prehrambna industrija skoraj v celoti pod nadzorom velikih korporacij. Te prehranjevanje jemljejo kot posel in temu primerno podrejajo kakovost proizvedene hrane, ki vse bolj poredko raste v naravi in je vse pogosteje pridelana v tovarnah. Kaj ljudje jedo in zakaj, razkriva dokumentarec Roberta Kennerja, ki kljub pesimističnim vizijam ponuja žarek upanja v obliki maloštevilnih kmetovalcev, ki ne pridelujejo le zdrave hrane, temveč jim jo je v zadnjih letih celo uspelo prodati nekaterim največjim trgovskim verigam.
7.2. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Skriti zaliv (The Cove)
Louie Psihoyos, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Japonsko Mestece Taiji se na prvi pogled zdi delfinji raj, vendar se v odročnem zalivčku, ograjenem z bodečo žico in grozečimi napisi, skriva mračna realnost. Pod krinko noči se v tem zalivu japonski ribiči, ki jih podpira milijonska industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom, spuščajo v neverjetno okruten lov. Nikomur še nikoli ni uspelo pogledati onkraj bodeče žice, saj celotna lokalna in celo nacionalna birokracija naredi vse, kar je v njeni moči, da bi skrivnost zaliva ostala skrita za vse nepoklicane.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Darwinova nočna mora (Darwin's Nightmare)
Hubert Sauper, Avstrija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 111', sp
V 50. letih 20. stoletja so v Viktorijino jezero v vzhodni Afriki naselili novo vrsto ribe – nilskega ostriža. Šlo je za majhen, a vse prej kot nedolžen znanstveni eksperiment. Ta invazivna riba roparica se je v novem okolju uspešno razmnoževala in v nekaj desetletjih iztrebila večino od prek sto vrst rib, ki so pred njo živele v jezeru. Zaradi okusnega in hranljivega mesa so jo v obliki filetov začeli v velikih količinah izvažati po svetu, na obrežju jezera pa se je razvila močna živilskopredovalna industrija. Političen dokumentarni film, ki razkriva mehanizme globalnega kapitalizma – svetovnega sistema, ki proizvaja gospodarski razcvet in bogastvo za manjšino za ceno izkoriščanja in revščine za večino.
8.2. sobota
Prešernov dan. Slovenski kulturni praznik. Kinoteka je zaprta.
9.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
10.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Naš praznik je delovni dan
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 21'
Razglednice
Franček Rudolf, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Ritem življenja
Alenka Auersperger, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 11'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Raca
Miroslav Zajec, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 2'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Naš človek
Jože Pogačnik, Slovenija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 89'
Direktor Milan Stančič (Boris Juh) uspešno vodi svoje podjetje. Nenadoma pa se začno stvari obračati povsem drugače. Občutek ima, da mu povsod mečejo polena pod noge, da bi ga, skratka, radi odstavili s položaja. Ker so v podjetju bolj ali manj vsi proti njemu, išče pomoč in nasvet pri prijatelju, visokem občinskem političnem funkcionarju. Ta ga miri, češ da so njegove bojazni brez podlage. Spletke pa se nadaljujejo in zajamejo tudi direktorjevo družino.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
11.2. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Boj na požiralniku
Janez Drozg, Slovenija 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Bajtarska družina Dihurjevih se mukoma preživlja na nerodovitni zemlji, kjer voda nenehno grozi, da bo izbruhnila in odplavila posevke. Kljub vsem težavam želijo ostati samostojni, da bi ne bili prisiljeni hlapčevati na tujih posestvih. Dihur (Bert Sotlar) z nečloveškimi napori obdeluje polje in priganja svoje vole, sina mora poslati služit k bogatemu kmetu, od napornega garanja mu kmalu umre žena (Jerica Mrzel), v boju s požiralnikom nazadnje izgubi življenje še sam. Socialna drama o življenju bajtarjev, posneta po istoimenski noveli Prežihovega Voranca.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič, Slovenija, 2004, video, barvni, 45'
Dokumentarni film je nastal v času množične evforije, ki jo je poganjala državna propagandna mašinerija v času okoli formalnega sprejetja Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Deset let kasneje so obeti tistega časa že dolgo potlačeni, film pa ostaja lucidno pričevanje obdobja, v katerega smo še vedno ujeti in ki ga moramo nekega dne vendarle dokončno pustiti za sabo. Za svoje izhodišče jemlje tako zgodovino zločinov, na kateri je utemeljena sodobna Evropa, kot tudi zločine, ki so ravno v teku in v katerih pogosto – zavestno ali ne – sodelujemo tudi sami in ki pomembno vplivajo na naše lastne pogoje življenja. Film preko bolečih dokumentov, podob in pripovedi pokaže jasno kontinuiteto med danes pozabljenimi zločini, kot so preganjanje žensk v obliki »lova na čarovnice« ali formiranje nacionalnih držav z uporabo množičnega nasilja na eni strani ter med sodobnimi praksami strukturnega in pogosto legalnega nasilja, denimo homofobije, množičnega zapiranja velikih delov domnevno »motečih« populacij ali kolonialnih podvigov različne intenzivnosti na drugi strani. To je učna ura mišljenja z bolečino in praktična vaja v boju zoper ukinjanje zgodovine. In seveda gre tudi za film, ki se sooči z prevladujočimi pogoji filmske produkcije in filmskega doživljanja nasploh in ju prav preko tega soočanja tudi preseže. Nista namreč zgolj zgodovina in sedanjost tisti, ki ju je treba misliti drugače, temveč tudi film sam, z njim pa možnosti naše nadaljnje kolektivne prihodnosti.
12.2. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Jugoslovanski novi film
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po literarni predlogi v Berlinu.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story)
Michael Moore, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 127', sp
»Michael Moore tokrat na križ pribije vse, ki so kompromitirali kapitalizem in svet zapeljali v krizo: Wall Street, firmo Goldman Sachs, New York Stock Exchange, Detroit, deregulacijo, finančne instrumente, bail-oute, pohlepne bogataše, korporativne roparje, lobiste in skorumpirane politike, ki so v postelji s kapitalom. Svojo zabavno in poskočno, mestoma lucidno, po potrebi patetično in vseskozi populistično agitko – sovražni govor o kapitalizmu – sklene z besedami: 'Nočem živeti v taki deželi, toda ne bom odšel.' Kam pa lahko gre? Iz kapitalizma ne moreš oditi. Kapitalizem ni niti vlak niti država niti svetovni nazor niti družbeni sistem: kapitalizem je parazit. In tega mu ne moreš amputirati. Moore nehote pride do istega spoznanja kot mnogi levičarji: ta kriza kapitalizma ne bo zlomila, ampak bo le pokazala, da je kapitalizem brez alternative. Okrepila bo vero v kapitalizem. In prav tu je veliki trik kapitalizma: ljudi je prepričal, da imajo možnost izbire, da se lahko potemtakem sami odločajo, v resnici pa izbire nimajo. Namesto njih se odloča kapitalizem, ta subjekt-za-katerega-se-predpostavlja-da-ve.« Marcel Štefančič, jr.
13.2. četrtek
19.00
Jugoslovanski novi film
Jutro
Mladomir (Puriša) Đorđević, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 78'
Eden najpomembnejših filmov jugoslovanskega novega filma, ki se uvršča ob bok klasikom, kakršni so Prebujenje podgan Živojina Pavloviča, Zgodnja dela Želimirja Žilnika in Plastični Jezus Jovana Jovanovića. Revolucionarni film, uperjen proti revoluciji, ki v sapi kritizira komunizem in cerkev. Đorđević se poslužuje nelinearne naracije, sanjskih situacij in avantgardnega pristopa, da bi izpovedal zgodbo o poslednjih dnevih druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Poleg zlate arene za režijo in scenarij v Puli je bil film nominiran tudi za zlatega leva v Benetkah, kjer je Ljubiša Samardžić prejel glavno nagrado za najboljšo moško vlogo.
21.00
Jugoslovanski novi film
Vrane
Ljubiša Kozomara, Gordan Mihić, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 73', ap
Zgodba o ostarelem, propadlem boksarju, ki se skupaj s propadlo tolpo nekdanjih »narodnih umetnikov« klati po predmestjih in je za golo preživetje pripravljen lagati, krasti in celo ubijati. Grotesken portret razpadanja družbenih norm je režijski prvenec sicer uveljavljenega tandema scenaristov (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan) in velja za enega ključnih in najbolj radikalnih filmov jugoslovanskega črnega vala.
14.2. petek
19.00
Jugoslovanski novi film
Dva (Dvoje)
Aleksandar Petrović, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.66, čb, 81', ap
Nekega večera se pred beograjskim kinematografom pod zvezdami po naključju srečata Jovana (Beba Lončar), študentka glasbene akademije, in mladi arhitekt Mirko (Miha Baloh). Filmsko predstavo prekine dež in razpodi gledalce. Jovana in Mirko se razideta brez upanja, da se bosta še kdaj srečala. Mirko kasneje zaman skuša poiskati Jovano. Po čudnem spletu okoliščin se nenehno nahajata v neposredni bližini, vendar nikdar ne prideta skupaj. Kultna jugoslovanska romanca.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Stara šola kapitalizma (Stara škola kapitalizma)
Želimir Žilnik, Srbija, 2009, 35mm, barvni, 122', svp
V filmu zgovornega naslova se Želimir Žilnik, eden najvidnejših ustvarjalcev postjugoslovanskega družbenokritičnega filma, odpravi v epicenter določenih procesov, ki pretresajo (ne samo) srbsko družbo. Postavi se med vrste obupanih in nemočnih delavcev, ki jih je kriminalno lastninjenje družbenega premoženja oropalo življenjskih pogojev in prihodnosti. Postavi se za hrbet izkoriščevalskih lastnikov, malih in velikih tajkunov, ki so si v brezpravju dereguliranega kapitalizma izdolbli udobne luknje. Postavi se v zakulisje oportunističnega mešetarjenja političnih elit, ki družbeni status quo vzdržujejo zgolj s pomočjo vse bolj represivnih ukrepov. Postavi se ob bok urbanim aktivistom, ki v globoki krizi vidijo priložnost za spremembe, ter intelektualcem, ki si na pogorišču zgodovinskih idej izprašujejo vest.
15.2. sobota
19.00
Jugoslovanski novi film
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Puli.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour)
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', sp
Edgar (Bruno Putzulu) bi rad napisal knjigo. Ali pa posnel film. Zgodbo ima. Štirje ključni trenutki ljubezenskega razmerja: srečanje, strast, prepir, pobotanje. Štirje trenutki, ki naj bi služili za osnovo umetniškega dela, katerega forma ostaja skrivnost. Nekje vmes se nato zgodi traktat o (ne)zmožnosti uprizarjanja zgodovine, o prisvajanju zgodovine. Na zatožni klopi sta tako imperializem kot film.
»Te dni imamo filmski praznik. V kinu je Godard.« Vlado Škafar
16.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Žeton
Igor Pediček, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Iz preteklosti v prihodnost (Iz davnine u budučnost)
Marko Černič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 4'
Obisk
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 11'
Ajčka
Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 7'
Heroji slovenskega naroda
Franček Rudolf, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Izmišljena zgodba
Koni Steinbacher, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 9'
Ljubezen v treh rundah
Tone Frelih, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Komar
Boris Benčič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 4'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Butnskala
Franci Slak, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Mladi Ervin Kralj (Emil Filipčič) neke deževne noči sreča Profesorja (Marko Derganc), trikratnega doktorja znanosti, ki ga zaupno povabi med butnglavce. To je čudna skupina ljudi, ki se z glavami zaletavajo ob skalo, ob tem pa se jim prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Fantastično-groteskna komedija o boju za oblast.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
18.2. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi.
21.00
Postaje spoznavanja artikulacije filma študentov Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici
Bera filmskih izdelkov, nastalih v študijskem procesu raziskovanja filmsko izraznih metod, od študijskih začetkov do vpetosti v mednarodne projekte. Študentje v sklopu programov Digitalne umetnosti in prakse v različnih modulih (animacija, fotografija, videofilm, novi mediji), Medijske umetnosti in prakse (magistrski program) ter v teoretičnem in zgodovinskem polju umetnosti raziskujejo in ustvarjajo v kontekstualnih okoljih (okolje filma, kreativnih industrij in sodobnih umetnosti). Vse to v okvirih mlade in dinamične šole, ki skozi interdisciplinarno sodelovanje v kontekstu sodobnih umetnosti in kreativnih medijev študentom omogoča, da lahko vsak medij raziskujejo v njegovi funkcionalni rabi in/ali kot avtorsko izrazno sredstvo. Z izborom predvajanih filmov programa prvestopnje se bomo podali na pot njihovih raziskovanj, izobraževanja in kreativnih procesov, v katerih prikazujejo svoja videnja konteksta sveta v katerem živijo. V šoli in izven nje!
Projekcijam sledi pogovor z avtorji. Vstop prost.
19.2. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti
Tako se je kalilo jeklo (Tako se kalio čelik)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1988, 35mm, barvni, 1.66, 105', ap
Livar Leo (Lazar Ristovski) sanja o brezskrbnem življenju, njegovo socialno stanje pa je vse prej kot stabilno: dela trdo, upravniki tovarne pa sanjajo samo o tem, kako bi si nagrabili čim več denarja, preden barka potone. Negotova prihodnost vpliva tudi na zasebna življenja delavcev. Leo se speča z najstnico, ki jo pritegne njegov imidž starega rokerja. Zapusti ga naveličana žena Ruža, ki se vrne k staršem. Ruža spozna šefa varnostne službe v Leovi tovarni, bivšega legionarja, strastnega fotografa in občudovalca ženskih teles. Zaradi ljubosumnega izpada Leo izgubi službo. V navalu jeze skuša prekucniti spomenik na mestnem trgu in pristane v ječi. Ker uprava tovarne začne delavce novačiti med zaporniki, se Leo kmalu spet znajde med starimi prijatelji, sodelavci. Ko tovarno obiščejo tuji poslovni partnerji, se navdušijo nad arhaičnim videzom robatih delavcev in predlagajo, da se tovarna spremeni v muzej. Kot navdušeni občudovalci estetike socialnega realizma jih še posebej prevzame Leo. Kot razstavni eksponat ga vzamejo s seboj v tujino.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Izkoristek časa (L'Emploi du temps)
Laurent Cantet, Francija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 132', sp
Vincent, možak v srednjih tridesetih letih, daje vtis uspešnega potujočega poslovneža in glave srečne družine. Nejasne podrobnosti o svoji službi občasno deli z ljubečo ženo in njunimi tremi otroki. V resnici je njegovo profesionalno življenje ena sama izmišljotina: pred časom je namreč izgubil službo, zdaj pa ga srh spreletava že ob misli, da bi moral to priznati svoji družini in kolegom. Zato si izmisli prestižno novo službo v Ženevi in pripovedovanje laži postane njegova glavna življenjska okupacija. Da bi se dokopal do denarja, svoje najboljše prijatelje zaplete v umazane investicijske posle. Vincentov svet se prelevi v nočno moro nevzdržne, naraščajoče tesnobe, ki grozi z eksplozijo. Psihološka drama z elementi srhljivke o problemu odtujenosti in eksistenčne stiske v sodobni korporacijski družbi, kjer smisel življenj narekujejo zgolj še tekmovalnost, pohlep, status in uspešnost.
20.2. četrtek
21.00
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure izprašuje zbor duhovnikov. Dekle se vprašanjem izogiba. Molči, zato jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo jo na večno trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in jo naposled sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico. Spomenik filmske zgodovine.
Glasbena spremljava v živo: Matija Schellander (kontrabas)
»Interpretaciji filma, ki gledalca tako na vsebinski kot formalni ravni fizično in psihično preizkuša, se lahko približam samo z glasbo, ki tudi mene fizično izziva. Tako filmu zoperstavim svoj lastni tempo in svoje zvočne barve. Kot srčni utrip, ki z glavno igralko Renée Falconetti sočustvuje vse do neizogibnega konca na grmadi.« Matija Schellander
21.2. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Kenedi se ženi (Kenedi is Getting Married)
Želimir Žilnik, Srbija, 2007, 35mm, 1.37, barvni, 80', ap
Kenedi Hasani, premična tarča na evropskem črnem trgu dela, zgradi hišo za svojo družino in se znajde v silnih dolgovih. Da bi lahko preživel in poplačal upnike, se oprime vsakršnega dela. Tržno nišo najde v ponujanju spolnih uslug starejšim, osamljenim damam in moškim. Ko izve za nove evropske zakone o istospolnih porokah, v tem uzre priložnost za legalizacijo svojega statusa kot državljana Evropske Unije. Vendar vsi bližnji poroki niso najbolj naklonjeni.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Temno srce (Jude)
Michael Winterbottom, VB, 1996, 35mm, 2.35, barvni, 122', sp
Zadržani rokodelec (Christopher Eccleston) se poskuša kot samouk prebiti na univerzo, kar bi za mladeniča njegovega (nižjega) sloja v viktorijanski Angliji predstavljalo nezaslišan uspeh. Seveda mu ne uspe, zato pa se zdi, da se mu vsaj za hip nasmehne sreča, ko spozna in se poroči s svojo bistroumno in duhovito sestrično Sue (Kate Winslet). Okolica poroki brez družbenega in rodbinskega blagoslova ni naklonjena in mlad par s številnimi otroki se kmalu znajde v nezavidljivi ekonomski situaciji, ki pripelje do tragedije.
22.2. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Gustavova kokoš (Gusztáv tyùkja)
Atilla Dargay, Madžarska, 1965, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav v zavetišču (Gusztáv a menedékházban)
József Nepp, József Gémes, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Pesimist Gustav (Gusztáv a pesszimista)
József Nepp, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav, krotilec levov (Gusztáv az oroszlánszelidítő)
Lajos Remenyik, Madžarska, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav preoblikuje (gusztáv módosít)
Atilla Dargay, Madžarska, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav pridobiva pogum (Gusztáv bátorságot merít)
Attila Dargay, Madžarska, 1967, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in druga stran (Gusztáv és a túlsó oldal)
Marcell Jankovics, Madžarska,1967, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in bistvo (Gusztáv és a lényeg)
József Nepp, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Večnozeleni Gustav (Gusztáv örökzöld)
Marcell Jankovics, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
21.00
Pogoji (in) možnosti
Plesalka v temi (Dancer in the Dark)
Lars von Trier, Evropa, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 137', sp
Ameriško podeželje, šestdeseta. Selma (Björk), češka priseljenka in mati samohranilka, trdo dela v tovarni za tekočim trakom, da bi nabrala dovolj denarja za operacijo svojega sina, ki mu preti slepota. Njena strast so hollywoodski glasbeni filmi in tudi sama veliko ter lepo prepeva. Na žalost Selme ne tlači le sistem, marveč se proti njej zaroti tudi pomanjkanje solidarnosti med deklasiranimi.
23.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Prilagajanje
Zdravko Barišič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 2'
Copy
Boris Benčič, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, režiser, 11'
Neke nedelje
Špela Rozin, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 15'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Play off
Igor Pediček, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 8'
Kače, Lady Co.
Koni Steinbacher, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 4'
Koncert za osle in klavir
Miroslav Zajec, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 7'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji, se oče (Boris Kerč) petčlanske družine odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo svetovno vojno.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
25.2. torek
18.30
Oko 20. stoletja
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti se iznenada pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva, omreži in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika.
»Do danes ne poznam niti približno tiste omotične osuplosti, ki jo je sprožil ta film.« Matjaž Klopčič
21.00
Oko 20. Stoletja/Kino-uho
Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom)
Dziga Vertov, Sovjetska Zveza, 1929, 35mm, 1.33, čb, 89', nemi
Dokumentarni blitzkrieg očeta novega sovjetskega filma (Kino-oko) po ulicah Moskve, s snemalnimi koti, dvojnimi, trojnimi, četvernimi ... ekspozicijami in hitrostjo, ki močno presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture.
Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo, modernost Francesca Casettija. »Ali je res, da je film, v dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih je naredil obče?« To so vprašanja, ki si jih zastavi Francesco Casetti, eden osrednjih sodobnih teoretikov filma in množičnih medijev. V študiji Oko 20. stoletja, ki velja za eno ključnih filmsko-teoretskih del začetka novega stoletja, se Casetti preko analize številnih filmov, ter v dialogu z avtorji, kot so Benjamin, Kracauer, Epstein, Pirandello in številni drugi, posveča razmerju med filmom in njegovim stoletjem. Pri tem zasleduje ključne preobrate v načinih, na katere nam je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini posredoval družbeno realnost, konstruiral svoje filmske in gledalske subjekte, buril domišljijo ter raziskoval lastna določila. Skozi elegantno esejistično sintezo teorije, zgodovine ter kritike modernosti Casetti osvetli pogoje filmskega videnja – pogleda modernosti, ki združuje mehanična pogleda stroja in človeškega subjekta, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete. »Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja: ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato, ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj, ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način percepcije sveta.«
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
26.2. sreda
19.00
Ob obletnici izbrisa
Dolge počitnice
Damjan Kozole, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 80'
Slovenija je leta 1991 postala neodvisna država. Trinajstletni Alex je odšel na počitnice v Srbijo. Štiri leta se ni mogel vrniti domov, v državo, v kateri je bil rojen in kjer je hodil v šolo. Na »počitnicah« je ostal skoraj dvajset let. Nisveta je pred tridesetimi leti prišla iz Bosne. Po osamosvojitvi je rodila hčerko Nives, ki prvi dve leti sploh ni obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez staršev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov. 26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dokumentarec Dolge počitnice pripoveduje življenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala za celo življenje.
Vstop prost.
21.00
Ob obletnici izbrisa
Slovenija, moja dežela
Dimitar Anakiev, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 51'
Film Slovenija, moja dežela Dimitarja Anakieva, neodvisnega režiserja, pisatelja in pesnika, enega od izbrisanih prebivalcev Slovenije, je že tretji film, ki ga je avtor posvetil temi izbrisa in izbrisanih. V dokumentarnem filmu se prepletata zgodbi Nisvete in Irfana, ki si prizadevata, da bi svoji raztreščeni, razvrednoteni življenji po izbrisu spet sestavila v celoto in se ponovno vključila v družbo. Pri tem izbirata zelo različne poti: če si Nisveta novo identiteto oblikuje s pomočjo religiozne izkušnje v Baptistični cerkvi v Ljubljani, se Irfan vrača v čas jugoslovanskega samoupravljanja in obnovi svoje članstvo v Klubu brigadirjev mladinskih delovnih brigad.
Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma in nastopajočimi, ki ga bo vodila Uršula Lipovec Čebron. Vstop prost.
27.2. četrtek
19.00
Razkriti obrazi svobode
Živel je pojoči drozg (Žil pevčij drozg)
Otar Iosseliani, Sovjetska zveza, 1970, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Guja je malce raztreseni tolkalec tbilisijskega simfoničnega orkestra, ki vsakič pridrvi na koncerte prav v zadnjem trenutku, a še vedno pravočasno, da odigra tistih nekaj udarcev, ki jih od njega pričakuje partitura. Sicer se razdaja prijateljem, s katerim najraje poje in si z njimi podaja zdravljice, ali pa pozablja na zmenke s svojimi številnimi dekleti; le za njegovo veliko operno delo preprosto ni časa. Duhovita, poetična alegorija o opoziciji med posameznikom in državo.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
21.00
Razkriti obrazi svobode
Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over the Cuckoo's Nest)
Miloš Forman, ZDA, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 128', sp
Radoživega prestopnika (Jack Nicholson), obtoženega posilstva, pošljejo na opazovanje v bolnišnico za umsko prizadete. Ogorčen nad načinom zdravljenja se skuša pacientom približati na svoj način in jih obuditi k življenju, kar mu sčasoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi njihovega duha in jih spravi k uporu, ki ga osebje klinike z ledeno upravnico na čelu surovo zatre.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
28.2. petek
19.00
Razkriti obrazi svobode
Tema
Gleb Panfilov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 97', svp
Kim Jesenin, sloviti sovjetski dramaturg, ki preživlja umetniško in duševno krizo, prispe v majhno mestece. Tamkajšnja učiteljica Saša mu pove, da je že dolgo od tega, kar je postal neiskren v svojih delih, in da je v imenu dvomljive popularnosti in denarja izdal resnico in umetnost. Jesenin začuti resničnost Sašinih besed in se poskuša z njo zbližati. Panfilov film, ki ga je brežnjevska cenzura prepovedala in je bil predvajan šele leta 1986, javno razkrinkava lažnivost in konformizem sovjetske družbe. Čeprav je Panfilov z veliko prepričljivostjo uspel prikazati nravstveni propad, v katerega je železni režim potisnil svoje slavitelje, pa film lahko razumemo tudi širše kot kritiko zgolj sovjetskega sistema nesvobode.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
21.00
Razkriti obrazi svobode
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
Voznik in mehanik se v starem chevroletu, letnik '55, brezciljno in skoraj brez besed vozita skozi podeželsko Ameriko. Zmagujeta na dirkah in se premikata naprej proti jugozahodu. Na bencinski črpalki v Flagstaffu v njun avto ob skladbi Hit the Road, Jack zleze avtoštoparka. Ultimativni kult izpod režijske taktirke legende ameriškega neodvisnega filma, Monteja Hellmana, s srhljivo nazornostjo ponazori tisto slovito definicijo svobode, o kateri je na prelomu šestdesetih v sedemdeseta prepevala Janis Joplin.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji januarsko-februarskega programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Carmen Accaputo (Cineteca di Bologna), Vasja Bibič (Demiurg), Serge Bromberg (Lobster Films), Boris Petkovič (Društvo slovenskih režiserjev), Maja Seršen (Veleposlaništvo Republike Avstrije), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv),Tanja Vrvilo (Filmske mutacije), Harun Farocki, Nikolai Jeffs, Marjanca Mihelič, Luka Omladič, Matthias Rajmann, Andrej Pavlišič, Matija Schellander.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
