1.4. torek
19.00
Klasiki
April (Aprile)
Nanni Moretti, Italija/Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 78', sp
April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva zanj pomembna dogodka na isti aprilski dan leta 1996: zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter rojstvo njegovega sina. Oba dogodka sta seveda resnična, kot je v filmu resničen tudi Moretti: ko marca 1994 na volitvah zmaga desnica, razočarani Nanni s svojo mamo pred televizorjem pokadi prvi džojnt. Takoj naslednji dan se odloči posneti dokumentarec o italijanskih političnih razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel muzikal v stilu petdesetih, a ga pesti ustvarjalna kriza. Komična lepljenka političnih parol, utrinkov iz družinskega življenja in filmskega eseja.
21.00
Klasiki
Pojmo v dežju (Singin' in the Rain)
Stanley Donen & Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni, 103', svp
Piše se leto 1927. Hollywood je bil še globoko v obdobju nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo več moč zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni več moč ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna romanca lahko zaživela tudi v resničnosti. Eno najbolj priljubljenih del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal pojem za ta žanr in je z leti pridobil legendarni status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvočni pa se je zmagoslavno uveljavljal.
2.4. sreda
19.30
Kino-integral: Premiera
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
A Miracle
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 1', nemi
Form Phases IV
Robert Breer, ZDA, 1954, 16mm, 1.37, barvni, 4', nemi
Recreation
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, barvni, 2'
A Man and His Dog Out for Air
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 3'
Jamestown Baloons
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 6'
Eyewash
Robert Breer, ZDA, 1959, 16mm, 1.37m barvni, 3'
Homage to Jean Tinguely's Homage to New York
Robert Breer, ZDA, 1960, 16mm, 1.37, čb, 9'
Blazes
Robert Breer, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 3'
Fist Fight
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 11'
Pbl #2
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 1'
69
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 5'
70
Robert Breer, ZDA, 1970, 16mm, 1.37, barvni, 5', nemi
Fuji
Robert Breer, ZDA, 1973, 16mm, 1.37, barvni, 9'
Robert Breer (1926-2011) velja za enega najbolj vplivnih in obenem najbolj unikatnih ustvarjalcev eksperimentalnega filma, tudi za enega botrov ameriške povojne avantgarde. Umetniško kariero je začel kot slikar in kipar, ki se je v svojih delih ukvarjal predvsem z mejami in možnostmi percepcije. Kmalu je ugotovil, da mu v tej sferi zanimanja še največ svobode ponuja medij filma, zlasti neskončni potenciali montaže, ustvarjene za poigravanje s prostorom in časom. Njegovi filmi predstavljajo enkratno, eksplozivno mešanico abstraktnega slikarstva, risbe in fotografije, v kateri se zrcali praktično celotna zgodovina avantgardnih umetniških praks 20. stoletja.
3.4. četrtek
19.30
Kino-integral: Repriza
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
77
Robert Breer, ZDA, 1977, 16mm, 1.37, barvni, 10'
Lmno
Robert Breer, ZDA, 1978, 16mm, 1.37, barvni, 10'
T.Z.
Robert Breer, ZDA, 1979, 16mm, barvni, 9'
Swiss Army Knife with Rats and Pigeons
Robert Breer, ZDA, 1980, 16mm, 1.37, barvni, 7'
Trial Balloons
Robert Breer, ZDA, 1982, 16mm, 1.37, barvni, 6'
Bang!
Robert Breer, ZDA, 1986, 16mm, 1.37, barvni, 8'
A Frog on the Swing
Robert Breer, ZDA, 1989, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Sparkill Ave!
Robert Breer, ZDA, 1993, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Time Flies
Robert Breer, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Atoz
Robert Breer, ZDA, 2000, 16mm, 1.37, barvni, 5'
What Goes Up
Robert Breer, ZDA, 2003, 16mm, 1.37, barvni, 5'
»V subtilnih animiranih filmih najbolj izvirnega avantgardista se prepletajo dadaistični in abstraktni vplivi. Podobe se nenehno zlivajo ena v drugo, se rušijo, levijo v črte in oblike osupljive lepote in ekspresivne moči, medtem ko režiser na novo izumlja pojem prostora in se na nežno dadaističen način znaša nad nemočnim svetom.« Amos Vogel
4.4. petek
19.00
Klasiki
Dvojno Veronikino življenje (La double vie de Véronique)
Krzysztof Kieślowski, Francija/Poljska/Norveška, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
V dveh različnih mestih, na dveh različnih koncih sveta, sta se istega dne ob isti uri rodili dve deklici. Ko sta bili stari tri leta, se je prva spekla na razbeljenem štedilniku, druga pa je v zadnjem hipu odmaknila roko. Zlata palma za najboljšo igralko (Irène Jacob v dvojni vlogi) in ena ključnih poznih mojstrovin Krzysztofa Kieślowskega.
21.00
Klasiki
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp
Mlada ženska (Janet Leigh) svojemu delodajalcu ukrade znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor (Anthony Perkins), plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje. Eden najznamenitejših filmov Alfreda Hitchcocka, ki je ob svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.
5.4. sobota
19.00
Klasiki
Casablanca
Michael Curtiz, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 102', sp
Casablanca, začetek druge svetovne vojne. V nočni klub ciničnega ameriškega izseljenca Ricka (Humphrey Bogart) na lepem prikoraka Ilsa (Ingrid Bergman), njegova bivša ljubezen, ki mu je pred leti v Parizu zlomila srce, Ricka zagrenila in pognala na romanje po svetu. Njen novi mož, vodja odporniškega gibanja, je v hudih škripcih, in še vedno zaljubljeni Rick se znajde v precepu: poslušati svoje ranjeno srce ali zatajiti svoja čustva, pomagati uporniku in zapraviti svoj nevtralni družbeni status. Najbolj slovito in priljubljeno ameriško romanco vseh časov odlikujejo predvsem izjemni, danes ponarodeli dialogi.
21.00
Klasiki
Antikrist (Antichrist)
Lars von Trier, Danska/Nemčija/Francija/Švedska/Italija/Poljska, 2009, 35mm, 2.35, 108', sp
Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno.
6.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani film
Carpe Diem
Mitja Novljan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
Balkanska ruleta
Zdravko Barišič, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 2'
Križišče
Miloš Radosavljevič, Franci Slak, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 4'
Deklica s frnikolami
Silvan Furlan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 39'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Veselo gostivanje
France Štiglic, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 97'
Pickova banda, ki jo sestavljajo povratnik iz Amerike Tompa (Bert Sotlar), stric Štefek (Danilo Benedičič), stric Marko (Polde Bibič) in mladi Miško (Igor Samobor) potuje po prekmurski ravnici in igra na različnih zabavah ter ob različnih priložnostih. Miškova mati in drugo sorodstvo, pa tudi vaški kaplan in sosedje želijo, da bi se Miško izšolal za duhovnika in se tako dvignil nad revščino, ki jih obdaja. Miško pa si v nasprotju s tem želi postati profesor ali celo pisatelj, zato se je tudi pridružil Pickovi bandi, da bi neposredno spoznal življenje prekmurskega človeka. Humorna pripoved o prekmurskih muzikantih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
8.4. torek
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Ljudje brez upanja (Szegénylegények)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 90', sp
Upornike iz madžarske vstaje proti Avstro-ogrski monarhiji v letih 1848-1849 (pod vodstvom Kossutha) strpajo v zapore in jih na srhljiv način zaslišujejo. Posamezniki postanejo izdajalci, ne da bi s tem rešili svoja življenja. Jancsóv film je stroga grafična kompozicija in stvaritev s humanističnim prepričanjem, ki kaže, da je mogoče z nasiljem zlomiti sleherni odpor.
21.00
Klasiki/In memoriam: Philip Seymour Hoffman
Sreča (Happiness)
Todd Solondz, ZDA, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 140', sp
Provokativna tragikomedija o mračnih razsežnostih človeške narave, ki prežijo za zloščeno malomeščansko površino. V središču zapletene pajčevine medčloveških odnosov so tri sestre. Prva je plašna in naivna učiteljica, ki pada iz ene ljubezenske kaše v drugo. Druga je tipična gospodinja s tremi otroki in možem psihiatrom, ki na skrivaj masturbira nad najstniškimi revijami in goji simpatije do sinovega sošolca. Tretja pa je samozavestna lepotica, uspešna pesnica, ki jo po telefonu nadleguje osamljen sosed (Philip Seymour Hoffman). Pot do sreče, za katero se zdi, da nima konca, je nasmetena z nemogočimi sanjami, razočaranji in obupom.
9.4. sreda
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Agnus dei (Égy Bárány)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 88', sp
Po padcu Madžarske republike svetov leta 1919 nova fašistična oblast pod vodstvom generala Horthyja izvaja strašno nasilje nad prebivalstvom. S pomočjo vojske in cerkve poskuša izkoreniniti socialistične ideje in ljudstvo prisiliti k pokorščini. Pristaši Republike se spričo vsestranske premoči nasprotnika ne morejo odločiti za protinapad z istimi nasilnimi metodami. Enota revolucionarne vojske združena s kmeti prizanese fanatičnemu duhovniku Vargi, ki pa kasneje stopi na čelo zatiralcev.
21.00
Klasiki/In memoriam: Audrey Totter
Podtikanje (The Set-Up)
Robert Wise, ZDA, 1949, 16mm, čb, 72', svp
Bill "Stoker" Thompson (Robert Ryan(, boksar v zrelih letih, se noče sprijazniti z dejstvom, da ga počasi zapuščajo moči, in je še vedno prepričan, da ga od velike zmage in slave loči le še droben korak. Njegova lepa žena Julie (Audrey Totter) ga zaman skuša pregovoriti, naj se umakne iz ringa. Na večer vnaprej dogovorjenega dvoboja vsi, celo Billov trener, stavijo na njegovega mladega nasprotnika, vendar nihče ne računa na ponos in trmo starega mačka, ki je za zmago pripravljen žrtvovati marsikaj.
10.4. četrtek
19.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Gori (Gori vatra)
Pjer Žalica, BiH/Avstrija/Turčija/Francija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Majhno bosansko mestece Tešanj pričakuje obisk ameriškega predsednika Billa Clintona. Na visokega gosta je treba napraviti čim boljši vtis, zato lokalni živelj krene v akcijo izkoreninjenja kriminala, korupcije, prostitucije, etnične nestrpnosti in ostalih brazgotin, ki jih je pustila nedavna vojna.
"Bolan sem bil od vseh filmov o vojnih grozotah: mrtvi, kri, neskončna in jalova prerekanja o tem, kdo je kriv in kdo odgovoren. Želel sem si delati filme o miru. Ta je naposled prišel in tudi jaz sem nadaljeval s snemanjem filmov. Nato sem odkril, da je mir lahko hujši od vojne. Zdaj (kot že mnogi pred mano) razumem tragikomični optimizem, ki človeškemu duhu da nerazložljivo moč in mu omogoči, da grozljivo vojno in trpki mir ugleda takšna, kot sta. Naša sposobnost in pogum, da se smejemo težavam v obraz, tudi ko je življenje najhujše in nič ne kaže, da se bo izboljšalo, nam pomagata preživeti in verjeti v prihodnost." Pjer Žalica
11.4. petek
19.00
Klasiki
Vročina (Heat)
Michael Mann, ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 171', sp
Pod taktirko prekaljenega Michaela Manna prvič na velikem platnu v istem kadru jezike in pištole prekrižata Al Pacino, vrhunski kriminalec, in Robert De Niro, vrhunski policist. Trčenje velikanov zapolodi ultimativno gangstersko klasiko devetdesetih.
12.4. sobota
19.00
Klasiki
Boter 2 (The Godfather: Part II)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1974, 35mm, 1.85, barvni, 200', sp
Pacino in De Niro sta pred Vročino sicer že nastopila v istem filmu, nadaljevanju Botra, vendar se njune poti v tem še bolj epskem podaljšku epske klasike niso srečale. Drugi del Botra vzporedno slika življenje mafijske družine Corleone pred in po dogodkih izvirnika ter velja za tisto filmsko mojstrovino, ki je podrla mit o nujni inferiornosti nadaljevanja. Oskar za najboljši film, režijo, scenarij, glasbo, glavno in stransko moško vlogo.
13.4. nedelja
19.00
Leto kina/Kino-uho
Metropolis
Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps), svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi. Klasika.
Ob priložnosti obletnice premiere filma Metropolis v Kinu Ljubljanski dvor 13. aprila 1927. V sodelovanju z Letom kina. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (harfa).
14.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 12'
Adrian
Maja Weiss, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
My First Cut
Zdravko Barišič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 2'
Obrazi zelene reke
Ciril Mlinar, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 19'
Vrvohodec
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 17'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Dediščina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 111'
Film je zgrajen iz treh delov, ki zajemajo tri časovna obdobja, povezana z usodo družine Vrhunc. Leto 1914: Vrhunčeva žena Malka (Milena Zupančič) se vdaja pijači in vedno bolj propada, a Vrhuncu (Polde Bibič) uspeva kljub vsemu skrbeti za obsežno posest, gostilno in številčno družino. Leto 1924: Jugoslovansko državo pretresajo nemiri in socialna kriza se poglablja. Vrhunc se sporeče s hlapcem Andrejem (Boris Juh), ki iz maščevanja zažge gospodarsko poslopje. Leto 1944: Vrhunčeva hči Mira (Bernarda Oman) se v trenutku depresije vda skupini nemških vojakov, ujamejo jo partizani in obsodijo na smrt. Saga o dramatičnem razpadu premožne malomeščanske družine. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
15.4. torek
19.00
Klasiki
Sol zemlje (Salt of the Earth)
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje, a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje – edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska ('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico, producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti: da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'.« Marcel Štefančič, jr.
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Duh leta '45 (The Spirit of '45)
Ken Loach, VB, 2013, video, čb/barvni, 98'
»Želel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta bili na prvem mestu solidarnost in skrb za sočloveka. /…/ Druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube, pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič manj trdna. Prepričani smo bili, da ne bomo nikoli več dopustili, da bi nam revščina, brezposelnost in razmah fašizma uničili življenje. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel čas, da se spomnimo.« Ken Loach
Filmu bo sledilo predavanje Luke Meseca, sodelavca Inštituta za delavske študije. Govoril bo o tem, kam je izginil duh leta '45, ko se je Evropa začela združevati, da bi postala branik dosežkov socialno pravičnejše družbe, danes pa je vse prej kot to – prisila kapitalističnih elit, ki države sili v uničevanje civilizacijskih pridobitev in jih usmerja na pot teptanja delovnih množic. Zato je edina alternativa obstoječi Evropi socialistična Evropa.
16.4. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Novi nemški film
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. Križanje tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Klasiki
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
17.4. četrtek
19.00
Klasiki
Deset minut starejši: trobenta (Ten Minutes Older: The Trumpet)
Aki Kaurismäki, Víctor Erice, Werner Herzog, Jim Jarmusch, Wim Wenders, Spike Lee, Chen Kaige, VB/Nemčija/Španija/ Nizozemska/ Finska/Kitajska, 2002, 35mm, 1.85, čb/barvni, 92', sp
Deset minut starejši: Trobenta je prvi – in po mnenju kritikov kvalitetnejši – del ambicioznega filmskega projekta Deset minut starejši (drugi del nosi podnaslov Čelo), v katerem je bilo petnajst uveljavljenih filmskih režiserjev z vsega sveta povabljenih, naj v približno desetih minutah s popolno avtorsko svobodo izrazi enega najbolj univerzalnih subjektov v zgodovini filma: tek časa. Režiserji so svoje osebne ideje in prepoznavne sloge uporabili v iznajdljive, nemalokrat drzne namene, s katerimi so zajeli bogato množico ključnih človekovih izkušenj: rojstvo, smrt, ljubezen, spolnost, drama trenutka, zgodovina, pradavni miti … Projekt je posvečen Herzu Franku, Jurisu Podnieksu in Chrisu Markerju; trem velikim evropskim režiserjem, ki so v svojih dokumentarnih filmih glavno vlogo znova in znova namenjali fenomenu minevanja časa.
21.00
Novi nemški film
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, ZRN, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji med dvema Nemčijama. Po vzhodnonemških mestecih, kjer še vedno delujejo nedonosne kinodvorane, popravlja opremo za kinematografe in jo prodaja. Nekega jutra sreča sveže ločenega in temu primerno depresivnega Roberta, ki s polno hitrostjo z avtomobilom zdrvi v reko. Po tem neuspelem poskusu samomora se Robert pridruži Brunu in skupaj potujeta naprej. Melanholična oda neki kulturi in času, ki ga pobira čas.
18.4. petek
18.30
Klasiki
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, ZRN, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
21.00
Novi nemški film
Lili Marleen
R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v nekem baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), ki ima pred sabo veliko kariero – njuno srečo pa bo razdrla vojna. Robertov oče (Mel Ferrer) vodi judovsko organizacijo, ki ogrožene Jude tihotapi iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko katere prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena lastnina; nekega dne na pot v München vzame Willie; njegov oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem pri oblasteh doseže, da je ne spustijo več nazaj v Švico – na meji se poslovita. Willie ostane v Nemčiji, kjer zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha, vendar na skrivaj sodeluje z odporniškim gibanjem. Radio Beograd vsak večer tri minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute orožje molči na obeh straneh fronte. Lili Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z vložkom realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil prek ljubezenske fikcije.
19.4. sobota
18.00
Klasiki
Pariz, Teksas (Paris, Texas)
Wim Wenders, ZDA/Francija/ZRN/VB, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 147', sp
Molčečega in povsem nesocialnega moža (Harry Dean Stanton v vlogi svojega življenja), ki se je po ločitvi umaknil v popolno samoto, brat pripelje k svoji družini in njegovemu sinu. Počasi se zbližata in se skupaj odpravita iskat njegovo mater. Wenders na vrhuncu svojih moči; zlata palma za najboljši film v Cannesu '84.
21.00
Novi nemški film
Fitzcarraldo
Werner Herzog, ZRN/Peru, 1982, 35mm, 1.85, barvni, 156', shr
Obsedeni ljubitelj opere (Klaus Kinski) želi zgraditi opero sredi južnoameriške džungle. Da bi izpolnil svojo željo, mora najprej obogateti s prodajo kavčuka. Njegov drzni načrt med drugim vključuje tudi vleko ogromne rečne ladje preko strmega hriba v drug rečni rokav. Pomagajo mu lokalni Indijanci. Film epskih razsežnosti, za katerega je moral fanatični režiser pretrpeti natanko iste – če ne še večje – napore kakor njegov samo napol fiktivni portretiranec.
20.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.4. ponedeljek
Velikonočni ponedeljek: Kinoteka je zaprta.
22.4. torek
18.30
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša odvzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini – otvoritev!
Stromboli
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107, svp
»Dragi gospod Rossellini, videla sem vaša filma Rim, odprto mesto in Paisà in v njiju izjemno uživala. Če potrebujete švedsko igralko, ki zelo dobro govori angleško, ki še ni pozabila svoje nemščine, ki se ne znajde preveč dobro s francoščino in ki zna po italijansko reči samo 'ti amo', sem pripravljena pripotovati in z vami posneti film.« Ingrid Bergman
Karen (Ingrid Bergman), vojna begunka s severa Evrope, se poroči s preprostim ribičem Antoniom, da bi tako ubežala internacijskemu taborišču. Antonio nevesto pripelje domov, v Stromboli, majhno, revno, surovo ribiško vasico pod vulkanom, v kateri se Karen nikakor ne more udomačiti. Nemir jo naposled prižene pod vznožje vulkana, ki grozi z izbruhom. Prvo sodelovanje znamenitega evropskega režiserja in slovite hollywoodske igralke, ki sta se na snemanju tudi zaljubila in nato nekaj časa ostala skupaj, je obenem klasičen primerek italijanskega neorealizma in veličastna humanistična meditacija na temo ljubezni, pripadnosti in morale.
23.4. sreda
18.30
Klasiki
Zadnji tango v Parizu (Last Tango in Paris)
Bernardo Bertolucci, Francija/Italija, 1972, 35mm, 1.75, barvni, 119', sp
Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno Francozinjo (Maria Schneider).
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb, 97', svp
Rahlo naveličan angleški aristokratski par, Alex (George Sanders) in Katherine (Ingrid Bergman), pripotuje na jug Italije. Tam naj bi prevzela in takoj zatem spet prodala večje posestvo, ki jima ga je zapustil pokojni stric. Alex je zadržan, hladen in zakopan v posle, zato Katherine sama pohaja po neapeljskih ulicah, obiskuje muzeje in se utaplja v lokalnih tradicijah. Zgodi se čudež. Najbolj znamenito sodelovanje italijanskega režiserja in švedske igralke predstavlja Rossellinijev odmik od realizma k modernejši estetiki in velja za enega najbolj presunljivih ljubezenskih filmov.
»V vseh tako imenovanih neorealističnih filmih so preostanki tradicionalnega realizma spektakularne, dramske ali psihološke vrste. Razgradimo jih lahko na naslednji način: dokumentarna realnost plus nekaj drugega, lahko je to plastična lepota podob, družbeni čut, poezija, komika in tako dalje. Pri Rosselliniju pa bi zaman poskušali na ta način ločiti dogodek od želenega učinka. Pri njem ni nič literarnega ali poetičnega, celo nič »lepega«, če hočete, v prijetnem pomenu besede: Rossellini režira dejstva. Njegovi liki se zdijo obsedeni z nekim demonom gibanja. /…/ Gre za to, da gesta, spreminjanje, fizično gibanje Rosselliniju pomenijo samo esenco človeške realnosti. Gre tudi za prečenje filmskega sveta, ki pri tem tudi sam in še bolj vzgiba lik, ki se pomika skozenj. Rossellinijevski univerzum je univerzum čistih dejanj, ki so sama po sebi nepomembna, vendar pa nekako, celo brez vednosti Boga, pripravljajo nenadno, bleščeče razodetje svojega pomena. Tako je s tistim čudežem iz Potovanja v Italijo, ki je neviden za oba junaka in komajda viden tudi za kamero, poleg vsega pa tudi precej dvoumen (Rossellini ne trdi, da gre za čudež, ampak le za tisto množico krikov in prerivanja, ki ji pravimo čudež), vendar pa s svojim trkom ob zavest obeh junakov nepričakovano povzroči, da njuna ljubezen izbruhne na plan.« André Bazin
24.4. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stromboli
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107, svp
Glej torek 22.4. ob 21.00.
21.00
Klasiki
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda ...
»Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
25.4. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb, 97', svp
Glej sreda 23.4. ob 21.00.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Panika
Barbara Zemljič, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 103'
Vero (Janja Majzelj), zatrto, zdolgočaseno in v vsakdanjo rutino ukleščeno štiridesetletnico obsede misel, da nikoli več ne bo zaljubljena. V iskanju smisla v ljubezni ji vabljiva napoved iz kavne usedline, da bo srečala pravega moškega, spremeni življenje, saj zlahka podleže čarom in besedam družinskega prijatelja Mitje. Vroča afera se izkaže za usodno.
Projekciji sledi pogovor z Barbaro Zemljič in Janjo Majzelj.
26.4. sobota
18.30
Film OF
Partizanska eskadrilja (Partizanska eskadrila)
Hajrudin Krvavac, BiH (Jugoslavija), 1979, 35mm, barvni, 130', sp
Pomlad leta 1942. Nemške zračne sile imajo na jugoslovanskem nebu in v celotni Evropi popolno premoč in povzročajo silne preglavice šibko varovanemu osvobojenemu partizanskemu ozemlju. Zato Tito odredi ustanovitev partizanske letalske enote, ki se bo na jugoslovanskem nebu postavila po robu nemški Luftwaffe. Skupina nekdanjih pilotov se s svojimi dvokrilci pridruži bitki in začne napadati sovražnikove baze in konvoje. Toda ustanavljanje prve partizanske eskadrilje ni lahko delo. Klasična jugoslovanska vojna fantazija o medvojnem nastanku partizanskega letalstva.
"Ko smo delali Partizansko eskadriljo, smo uničili na desetine letal. Na mostarskem letališču, na tuzelskem. Zažigalo se je, klatilo z neba, rušilo. Tanke in topove smo metali v reko." Bata Živojinović
21.00
Film OF
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di Sodoma)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in mladenkami. Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje z iztrebki, grozovite oblike mučenja in umori. Kontroverzen, šokanten labodji spev italijanskega mojstra, posnet po črki zloglasnega de Sadovega romana.
27.4. nedelja
Dan OF. Kinoteka je zaprta.
28.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Peter Klepec
Koni Steinbacher, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 11'
Kratka himna domovini
Boris Palčič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 18'
Izgubljena formula Janeza Puharja
Pavel Grzinič, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 31'
Kako se znebiš Mačota?
Marjan Manček, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Ljubezen
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan (Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen. Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
29.4. torek
19.00
Film OF
Peterica ožigosanih (Bastardi senza gloria)
Enzo G. Castellari, Italija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Razbojniška banda junaških ameriških vojakov se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Umazani kult notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja Enza Castellarija, ki je trideset let kasneje navdihnil tudi mnogo slavnejše Neslavne barabe.
21.00
Film OF
Neslavne barabe (Inglourious Basterds)
Quentin Tarantino, ZDA/Nemčija, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 153', sp
Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov judovskega porekla se v okupirani Evropi, globoko za sovražnikovimi črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno pripelje do zmage.
30.4. sreda
19.00
Film OF
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
Ljubljana, pomlad 1941. Srednješolca Niko (Rade Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Eden ključnih filmov Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
21.00
Film OF
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Druga svetovna vojna se je ravno končala in v neki vasi v Nemčiji pri bogatem kmetu ostane skupina sovjetskih vojakov. Kmet jih veselo sprejme, z njimi proslavlja mir in si pridobi njihovo zaupanje. Hkrati pa se boji za lastno življenje, saj med vojno njegove roke niso ostale čiste. Malo znana, spregledana mojstrovina velikega sovjetskega umetnika Marlena Hucijeva (Imam dvajset let, Julijski dež), v kateri predvsem pokaže, da je sposoben s svojim nezamenljivim poetičnim dotikom prežeti tudi dela po naročilu – Bil je mesec maj je namreč nastal po naročilu moskovske televizije, ki je s filmom želela obeležiti petindvajsetletnico konca velike vojne.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
ap angleški podnapisi
opomba
Retrospektiva filmov Roberta Rossellinija se nadaljuje v maju in juniju. Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji marčevsko-aprilskega programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Laura Argento (Cineteca Nazionale), Monika Blachnio, Wojtek Szczudlo (Studio Filmowe Kalejdoskop), Fleur Buckley (British Film Institute), Tina Dobnik (Maska), Jolanta Galicka, Justyna Turczynowicz (Filmoteka Narodowa), Adila Gapski (Telewizja Polska), Marleen Labijt (EYE), Thomas Oehler (Kinemathek Le Bon Film), Boris Petkovič, Klemen Dvornik (Društvo slovenskih režiserjev), Simon Popek (Cankarjev dom), Dorota Roszkowska (Arkana Studio), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Mark Truesdale (Park Circus), Koen Van Daele (Kinodvor), Jeanne Vellard (Light Cone), Katarzyna Wilk (Krakow Film Foundation), Fulvio Baglivi, Nil Baskar, Anne Durufle, Donatello Fumarola, Mirt Komel, Patricia Košir, Marcel Łoziński, Paweł Łoziński, Varja Močnik, Eduardo Raon, Frederick Wiseman, Mateja Zorn.
Festival frankofonskega filma so organizirali: Francoski inštitut v Sloveniji, Francosko veleposlaništvo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Slovenski filmski center, Veleposlaništvo Kanade, Veleposlaništvo Kraljevine Belgije, Veleposlaništvo Kraljevine Maroko, Veleposlaništvo Republike Bolgarije, Veleposlaništvo Republike Litve, Veleposlaništvo Republike Poljske, Veleposlaništvo Romunije, Veleposlaništvo Švice ter Slovenska kinoteka in Kinodvor. S podporo TV5 Monde.
saj ni res, pa je
V začetku letošnjega leta je Slovenska kinoteka od Ministrstva za kulturo RS prejela dokument, v katerem MzK med drugim ocenjuje delo javnega zavoda. Gre za nadvse zanimiv strokoven spis, za katerega bi bilo škoda, če ostane skrit pred očmi javnosti, zato objavljamo nekaj drobnih fragmentov, opremljenih z našo uvodno besedo:
Že samo v januarju in februarju leta 2014 Kinoteka predvaja filme naslednjih avtorjev (po abecedi, izbor): Bresson, Chaplin, Chytilová, Čap, Debord, Dreyer, Fassbinder, Ford, Forman, Godard, Guédiguian, Hellman, Hladnik, Hitchcock, Iosseliani, Ivens, Kosmač, Leone, Loach, Makavejev, Menzel, Panfilov, Pavlović, Petrović, Pogačnik, Rouch, De Sica, Scola, Sirk, Sturges, von Trier, Troell, Ulmer, Vertov, Zinnemann, Žilnik. V preteklih treh letih je Kinoteka organizirala retrospektive naslednjih avtorjev (po abecedi, izbor): Almodovar, Alvarez, Berlanga, Chaplin, Cohl, Cronenberg, Čap, Dante, Fassbinder, Godina, Farocki, Klopčič, Leigh, Lubitsch, Makavejev, Malick, Nikolaidis, Powell & Pressburger, Pregelj, Rohmer, Suzuki, Rybczynski, Tarkovski, Wiseman, Zeman. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: Kinoteka "daje prevelik poudarek obrobnim tendencam in avtorskim izrazom, pri čemer se pozablja na osrednji kanon svetovne filmske zgodovine, ki ima še vedno, za vsako generacijo, dovolj neodkritih in svetovno priznanih imen."
V preteklih treh letih je Kinoteka naposled postala polnopravni član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek (FIAF). Ustvarila je serijo posebnih zbirk, se lotila projekta restavracije in digitalizacije ter svoje dosežke predstavila na številnih filmskih festivalih in v kinotekah na tujem (po abecedi, izbor): Beograd, Gorica, Frankfurt, München, Oberhausen, Wiesbaden, Winterthur, Zagreb. V letu 2014 so načrtovane ali že dogovorjene predstavitve v Amsterdamu, New Yorku, San Franciscu Parizu, Puli in na Dunaju. Zbornik o Ernstu Lubitschu, ki ga je Kinoteka izdala sredi leta 2013, je že dobil nemškega založnika, pravkar je v mednarodni distribuciji hiše Columbia University Press izšla angleška edicija, do konca leta izide še kitajska, ki že ima založnika. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: »Slabo in ne dovolj konkretno načrtovanje Kinoteki ne zagotavlja zelo velike prepoznavnosti v tujini".
Ob praznovanju 50-letnice delovanja kinotečne dvorane v Ljubljani je Kinoteka lani pripravila prvi Festival 35-mm filma, ki slavi, ohranja in opominja na določen standard in specifiko filmske projekcije, kakršna je zaznamovala prvih 120 let zgodovine filma, danes pa se izgublja celo iz številnih filmskih arhivov in kinotek po svetu. Že prva edicija Festivala je prebila lokalni okvir in pritegnila mednarodno občinstvo, svoj prihod na drugo, letošnjo edicijo Festivala pa so že potrdili štirje bržkone najbolj ugledni filmski arhivi oziroma kinoteke na svetu: Francoska kinoteka (Cinémathèque Française), Britanski filmski inštitut (British Film Institute), Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) in newyorški Anthology Film Archives. Junija bodo v Kinoteki predstavili svoje najnovejše dosežke na področju filmskega restavriranja. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: "Komisijo preseneča ponovna uvrstitev festivala 35mm filma na program Slovenske kinoteke /.../ komisija ne vidi razloga za nadaljevanje festivala." Strokovna komisija Ministrstva za kulturo RS naposled meni, da je "program Slovenske kinoteke sicer kakovosten, vendar bistvenih presežkov ne ponuja. /.../ Žal program v svojem predlogu nima ambicije dovolj velike prepoznavnosti in mednarodnem prostoru, kot tudi ne večjega angažmaju pri pridobivanju novega občinstva." Vse slovnične napake so del citata.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
19.00
Klasiki
April (Aprile)
Nanni Moretti, Italija/Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 78', sp
April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva zanj pomembna dogodka na isti aprilski dan leta 1996: zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter rojstvo njegovega sina. Oba dogodka sta seveda resnična, kot je v filmu resničen tudi Moretti: ko marca 1994 na volitvah zmaga desnica, razočarani Nanni s svojo mamo pred televizorjem pokadi prvi džojnt. Takoj naslednji dan se odloči posneti dokumentarec o italijanskih političnih razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel muzikal v stilu petdesetih, a ga pesti ustvarjalna kriza. Komična lepljenka političnih parol, utrinkov iz družinskega življenja in filmskega eseja.
21.00
Klasiki
Pojmo v dežju (Singin' in the Rain)
Stanley Donen & Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni, 103', svp
Piše se leto 1927. Hollywood je bil še globoko v obdobju nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo več moč zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc. Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni več moč ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna romanca lahko zaživela tudi v resničnosti. Eno najbolj priljubljenih del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal pojem za ta žanr in je z leti pridobil legendarni status, nam duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal nemi film, zvočni pa se je zmagoslavno uveljavljal.
2.4. sreda
19.30
Kino-integral: Premiera
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
A Miracle
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 1', nemi
Form Phases IV
Robert Breer, ZDA, 1954, 16mm, 1.37, barvni, 4', nemi
Recreation
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, barvni, 2'
A Man and His Dog Out for Air
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 3'
Jamestown Baloons
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 6'
Eyewash
Robert Breer, ZDA, 1959, 16mm, 1.37m barvni, 3'
Homage to Jean Tinguely's Homage to New York
Robert Breer, ZDA, 1960, 16mm, 1.37, čb, 9'
Blazes
Robert Breer, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 3'
Fist Fight
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 11'
Pbl #2
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 1'
69
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 5'
70
Robert Breer, ZDA, 1970, 16mm, 1.37, barvni, 5', nemi
Fuji
Robert Breer, ZDA, 1973, 16mm, 1.37, barvni, 9'
Robert Breer (1926-2011) velja za enega najbolj vplivnih in obenem najbolj unikatnih ustvarjalcev eksperimentalnega filma, tudi za enega botrov ameriške povojne avantgarde. Umetniško kariero je začel kot slikar in kipar, ki se je v svojih delih ukvarjal predvsem z mejami in možnostmi percepcije. Kmalu je ugotovil, da mu v tej sferi zanimanja še največ svobode ponuja medij filma, zlasti neskončni potenciali montaže, ustvarjene za poigravanje s prostorom in časom. Njegovi filmi predstavljajo enkratno, eksplozivno mešanico abstraktnega slikarstva, risbe in fotografije, v kateri se zrcali praktično celotna zgodovina avantgardnih umetniških praks 20. stoletja.
3.4. četrtek
19.30
Kino-integral: Repriza
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
77
Robert Breer, ZDA, 1977, 16mm, 1.37, barvni, 10'
Lmno
Robert Breer, ZDA, 1978, 16mm, 1.37, barvni, 10'
T.Z.
Robert Breer, ZDA, 1979, 16mm, barvni, 9'
Swiss Army Knife with Rats and Pigeons
Robert Breer, ZDA, 1980, 16mm, 1.37, barvni, 7'
Trial Balloons
Robert Breer, ZDA, 1982, 16mm, 1.37, barvni, 6'
Bang!
Robert Breer, ZDA, 1986, 16mm, 1.37, barvni, 8'
A Frog on the Swing
Robert Breer, ZDA, 1989, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Sparkill Ave!
Robert Breer, ZDA, 1993, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Time Flies
Robert Breer, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Atoz
Robert Breer, ZDA, 2000, 16mm, 1.37, barvni, 5'
What Goes Up
Robert Breer, ZDA, 2003, 16mm, 1.37, barvni, 5'
»V subtilnih animiranih filmih najbolj izvirnega avantgardista se prepletajo dadaistični in abstraktni vplivi. Podobe se nenehno zlivajo ena v drugo, se rušijo, levijo v črte in oblike osupljive lepote in ekspresivne moči, medtem ko režiser na novo izumlja pojem prostora in se na nežno dadaističen način znaša nad nemočnim svetom.« Amos Vogel
4.4. petek
19.00
Klasiki
Dvojno Veronikino življenje (La double vie de Véronique)
Krzysztof Kieślowski, Francija/Poljska/Norveška, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
V dveh različnih mestih, na dveh različnih koncih sveta, sta se istega dne ob isti uri rodili dve deklici. Ko sta bili stari tri leta, se je prva spekla na razbeljenem štedilniku, druga pa je v zadnjem hipu odmaknila roko. Zlata palma za najboljšo igralko (Irène Jacob v dvojni vlogi) in ena ključnih poznih mojstrovin Krzysztofa Kieślowskega.
21.00
Klasiki
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp
Mlada ženska (Janet Leigh) svojemu delodajalcu ukrade znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor (Anthony Perkins), plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje. Eden najznamenitejših filmov Alfreda Hitchcocka, ki je ob svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.
5.4. sobota
19.00
Klasiki
Casablanca
Michael Curtiz, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 102', sp
Casablanca, začetek druge svetovne vojne. V nočni klub ciničnega ameriškega izseljenca Ricka (Humphrey Bogart) na lepem prikoraka Ilsa (Ingrid Bergman), njegova bivša ljubezen, ki mu je pred leti v Parizu zlomila srce, Ricka zagrenila in pognala na romanje po svetu. Njen novi mož, vodja odporniškega gibanja, je v hudih škripcih, in še vedno zaljubljeni Rick se znajde v precepu: poslušati svoje ranjeno srce ali zatajiti svoja čustva, pomagati uporniku in zapraviti svoj nevtralni družbeni status. Najbolj slovito in priljubljeno ameriško romanco vseh časov odlikujejo predvsem izjemni, danes ponarodeli dialogi.
21.00
Klasiki
Antikrist (Antichrist)
Lars von Trier, Danska/Nemčija/Francija/Švedska/Italija/Poljska, 2009, 35mm, 2.35, 108', sp
Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno.
6.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani film
Carpe Diem
Mitja Novljan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
Balkanska ruleta
Zdravko Barišič, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 2'
Križišče
Miloš Radosavljevič, Franci Slak, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 4'
Deklica s frnikolami
Silvan Furlan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 39'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Veselo gostivanje
France Štiglic, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 97'
Pickova banda, ki jo sestavljajo povratnik iz Amerike Tompa (Bert Sotlar), stric Štefek (Danilo Benedičič), stric Marko (Polde Bibič) in mladi Miško (Igor Samobor) potuje po prekmurski ravnici in igra na različnih zabavah ter ob različnih priložnostih. Miškova mati in drugo sorodstvo, pa tudi vaški kaplan in sosedje želijo, da bi se Miško izšolal za duhovnika in se tako dvignil nad revščino, ki jih obdaja. Miško pa si v nasprotju s tem želi postati profesor ali celo pisatelj, zato se je tudi pridružil Pickovi bandi, da bi neposredno spoznal življenje prekmurskega človeka. Humorna pripoved o prekmurskih muzikantih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
8.4. torek
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Ljudje brez upanja (Szegénylegények)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 90', sp
Upornike iz madžarske vstaje proti Avstro-ogrski monarhiji v letih 1848-1849 (pod vodstvom Kossutha) strpajo v zapore in jih na srhljiv način zaslišujejo. Posamezniki postanejo izdajalci, ne da bi s tem rešili svoja življenja. Jancsóv film je stroga grafična kompozicija in stvaritev s humanističnim prepričanjem, ki kaže, da je mogoče z nasiljem zlomiti sleherni odpor.
21.00
Klasiki/In memoriam: Philip Seymour Hoffman
Sreča (Happiness)
Todd Solondz, ZDA, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 140', sp
Provokativna tragikomedija o mračnih razsežnostih človeške narave, ki prežijo za zloščeno malomeščansko površino. V središču zapletene pajčevine medčloveških odnosov so tri sestre. Prva je plašna in naivna učiteljica, ki pada iz ene ljubezenske kaše v drugo. Druga je tipična gospodinja s tremi otroki in možem psihiatrom, ki na skrivaj masturbira nad najstniškimi revijami in goji simpatije do sinovega sošolca. Tretja pa je samozavestna lepotica, uspešna pesnica, ki jo po telefonu nadleguje osamljen sosed (Philip Seymour Hoffman). Pot do sreče, za katero se zdi, da nima konca, je nasmetena z nemogočimi sanjami, razočaranji in obupom.
9.4. sreda
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Agnus dei (Égy Bárány)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 88', sp
Po padcu Madžarske republike svetov leta 1919 nova fašistična oblast pod vodstvom generala Horthyja izvaja strašno nasilje nad prebivalstvom. S pomočjo vojske in cerkve poskuša izkoreniniti socialistične ideje in ljudstvo prisiliti k pokorščini. Pristaši Republike se spričo vsestranske premoči nasprotnika ne morejo odločiti za protinapad z istimi nasilnimi metodami. Enota revolucionarne vojske združena s kmeti prizanese fanatičnemu duhovniku Vargi, ki pa kasneje stopi na čelo zatiralcev.
21.00
Klasiki/In memoriam: Audrey Totter
Podtikanje (The Set-Up)
Robert Wise, ZDA, 1949, 16mm, čb, 72', svp
Bill "Stoker" Thompson (Robert Ryan(, boksar v zrelih letih, se noče sprijazniti z dejstvom, da ga počasi zapuščajo moči, in je še vedno prepričan, da ga od velike zmage in slave loči le še droben korak. Njegova lepa žena Julie (Audrey Totter) ga zaman skuša pregovoriti, naj se umakne iz ringa. Na večer vnaprej dogovorjenega dvoboja vsi, celo Billov trener, stavijo na njegovega mladega nasprotnika, vendar nihče ne računa na ponos in trmo starega mačka, ki je za zmago pripravljen žrtvovati marsikaj.
10.4. četrtek
19.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Gori (Gori vatra)
Pjer Žalica, BiH/Avstrija/Turčija/Francija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Majhno bosansko mestece Tešanj pričakuje obisk ameriškega predsednika Billa Clintona. Na visokega gosta je treba napraviti čim boljši vtis, zato lokalni živelj krene v akcijo izkoreninjenja kriminala, korupcije, prostitucije, etnične nestrpnosti in ostalih brazgotin, ki jih je pustila nedavna vojna.
"Bolan sem bil od vseh filmov o vojnih grozotah: mrtvi, kri, neskončna in jalova prerekanja o tem, kdo je kriv in kdo odgovoren. Želel sem si delati filme o miru. Ta je naposled prišel in tudi jaz sem nadaljeval s snemanjem filmov. Nato sem odkril, da je mir lahko hujši od vojne. Zdaj (kot že mnogi pred mano) razumem tragikomični optimizem, ki človeškemu duhu da nerazložljivo moč in mu omogoči, da grozljivo vojno in trpki mir ugleda takšna, kot sta. Naša sposobnost in pogum, da se smejemo težavam v obraz, tudi ko je življenje najhujše in nič ne kaže, da se bo izboljšalo, nam pomagata preživeti in verjeti v prihodnost." Pjer Žalica
11.4. petek
19.00
Klasiki
Vročina (Heat)
Michael Mann, ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 171', sp
Pod taktirko prekaljenega Michaela Manna prvič na velikem platnu v istem kadru jezike in pištole prekrižata Al Pacino, vrhunski kriminalec, in Robert De Niro, vrhunski policist. Trčenje velikanov zapolodi ultimativno gangstersko klasiko devetdesetih.
12.4. sobota
19.00
Klasiki
Boter 2 (The Godfather: Part II)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1974, 35mm, 1.85, barvni, 200', sp
Pacino in De Niro sta pred Vročino sicer že nastopila v istem filmu, nadaljevanju Botra, vendar se njune poti v tem še bolj epskem podaljšku epske klasike niso srečale. Drugi del Botra vzporedno slika življenje mafijske družine Corleone pred in po dogodkih izvirnika ter velja za tisto filmsko mojstrovino, ki je podrla mit o nujni inferiornosti nadaljevanja. Oskar za najboljši film, režijo, scenarij, glasbo, glavno in stransko moško vlogo.
13.4. nedelja
19.00
Leto kina/Kino-uho
Metropolis
Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps), svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi. Klasika.
Ob priložnosti obletnice premiere filma Metropolis v Kinu Ljubljanski dvor 13. aprila 1927. V sodelovanju z Letom kina. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (harfa).
14.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 12'
Adrian
Maja Weiss, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
My First Cut
Zdravko Barišič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 2'
Obrazi zelene reke
Ciril Mlinar, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 19'
Vrvohodec
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 17'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Dediščina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 111'
Film je zgrajen iz treh delov, ki zajemajo tri časovna obdobja, povezana z usodo družine Vrhunc. Leto 1914: Vrhunčeva žena Malka (Milena Zupančič) se vdaja pijači in vedno bolj propada, a Vrhuncu (Polde Bibič) uspeva kljub vsemu skrbeti za obsežno posest, gostilno in številčno družino. Leto 1924: Jugoslovansko državo pretresajo nemiri in socialna kriza se poglablja. Vrhunc se sporeče s hlapcem Andrejem (Boris Juh), ki iz maščevanja zažge gospodarsko poslopje. Leto 1944: Vrhunčeva hči Mira (Bernarda Oman) se v trenutku depresije vda skupini nemških vojakov, ujamejo jo partizani in obsodijo na smrt. Saga o dramatičnem razpadu premožne malomeščanske družine. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
15.4. torek
19.00
Klasiki
Sol zemlje (Salt of the Earth)
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje, a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje – edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska ('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico, producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti: da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'.« Marcel Štefančič, jr.
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Duh leta '45 (The Spirit of '45)
Ken Loach, VB, 2013, video, čb/barvni, 98'
»Želel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta bili na prvem mestu solidarnost in skrb za sočloveka. /…/ Druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube, pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič manj trdna. Prepričani smo bili, da ne bomo nikoli več dopustili, da bi nam revščina, brezposelnost in razmah fašizma uničili življenje. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel čas, da se spomnimo.« Ken Loach
Filmu bo sledilo predavanje Luke Meseca, sodelavca Inštituta za delavske študije. Govoril bo o tem, kam je izginil duh leta '45, ko se je Evropa začela združevati, da bi postala branik dosežkov socialno pravičnejše družbe, danes pa je vse prej kot to – prisila kapitalističnih elit, ki države sili v uničevanje civilizacijskih pridobitev in jih usmerja na pot teptanja delovnih množic. Zato je edina alternativa obstoječi Evropi socialistična Evropa.
16.4. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Novi nemški film
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. Križanje tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Klasiki
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
17.4. četrtek
19.00
Klasiki
Deset minut starejši: trobenta (Ten Minutes Older: The Trumpet)
Aki Kaurismäki, Víctor Erice, Werner Herzog, Jim Jarmusch, Wim Wenders, Spike Lee, Chen Kaige, VB/Nemčija/Španija/ Nizozemska/ Finska/Kitajska, 2002, 35mm, 1.85, čb/barvni, 92', sp
Deset minut starejši: Trobenta je prvi – in po mnenju kritikov kvalitetnejši – del ambicioznega filmskega projekta Deset minut starejši (drugi del nosi podnaslov Čelo), v katerem je bilo petnajst uveljavljenih filmskih režiserjev z vsega sveta povabljenih, naj v približno desetih minutah s popolno avtorsko svobodo izrazi enega najbolj univerzalnih subjektov v zgodovini filma: tek časa. Režiserji so svoje osebne ideje in prepoznavne sloge uporabili v iznajdljive, nemalokrat drzne namene, s katerimi so zajeli bogato množico ključnih človekovih izkušenj: rojstvo, smrt, ljubezen, spolnost, drama trenutka, zgodovina, pradavni miti … Projekt je posvečen Herzu Franku, Jurisu Podnieksu in Chrisu Markerju; trem velikim evropskim režiserjem, ki so v svojih dokumentarnih filmih glavno vlogo znova in znova namenjali fenomenu minevanja časa.
21.00
Novi nemški film
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, ZRN, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji med dvema Nemčijama. Po vzhodnonemških mestecih, kjer še vedno delujejo nedonosne kinodvorane, popravlja opremo za kinematografe in jo prodaja. Nekega jutra sreča sveže ločenega in temu primerno depresivnega Roberta, ki s polno hitrostjo z avtomobilom zdrvi v reko. Po tem neuspelem poskusu samomora se Robert pridruži Brunu in skupaj potujeta naprej. Melanholična oda neki kulturi in času, ki ga pobira čas.
18.4. petek
18.30
Klasiki
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, ZRN, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
21.00
Novi nemški film
Lili Marleen
R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v nekem baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), ki ima pred sabo veliko kariero – njuno srečo pa bo razdrla vojna. Robertov oče (Mel Ferrer) vodi judovsko organizacijo, ki ogrožene Jude tihotapi iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko katere prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena lastnina; nekega dne na pot v München vzame Willie; njegov oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem pri oblasteh doseže, da je ne spustijo več nazaj v Švico – na meji se poslovita. Willie ostane v Nemčiji, kjer zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha, vendar na skrivaj sodeluje z odporniškim gibanjem. Radio Beograd vsak večer tri minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute orožje molči na obeh straneh fronte. Lili Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z vložkom realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil prek ljubezenske fikcije.
19.4. sobota
18.00
Klasiki
Pariz, Teksas (Paris, Texas)
Wim Wenders, ZDA/Francija/ZRN/VB, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 147', sp
Molčečega in povsem nesocialnega moža (Harry Dean Stanton v vlogi svojega življenja), ki se je po ločitvi umaknil v popolno samoto, brat pripelje k svoji družini in njegovemu sinu. Počasi se zbližata in se skupaj odpravita iskat njegovo mater. Wenders na vrhuncu svojih moči; zlata palma za najboljši film v Cannesu '84.
21.00
Novi nemški film
Fitzcarraldo
Werner Herzog, ZRN/Peru, 1982, 35mm, 1.85, barvni, 156', shr
Obsedeni ljubitelj opere (Klaus Kinski) želi zgraditi opero sredi južnoameriške džungle. Da bi izpolnil svojo željo, mora najprej obogateti s prodajo kavčuka. Njegov drzni načrt med drugim vključuje tudi vleko ogromne rečne ladje preko strmega hriba v drug rečni rokav. Pomagajo mu lokalni Indijanci. Film epskih razsežnosti, za katerega je moral fanatični režiser pretrpeti natanko iste – če ne še večje – napore kakor njegov samo napol fiktivni portretiranec.
20.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.4. ponedeljek
Velikonočni ponedeljek: Kinoteka je zaprta.
22.4. torek
18.30
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša odvzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini – otvoritev!
Stromboli
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107, svp
»Dragi gospod Rossellini, videla sem vaša filma Rim, odprto mesto in Paisà in v njiju izjemno uživala. Če potrebujete švedsko igralko, ki zelo dobro govori angleško, ki še ni pozabila svoje nemščine, ki se ne znajde preveč dobro s francoščino in ki zna po italijansko reči samo 'ti amo', sem pripravljena pripotovati in z vami posneti film.« Ingrid Bergman
Karen (Ingrid Bergman), vojna begunka s severa Evrope, se poroči s preprostim ribičem Antoniom, da bi tako ubežala internacijskemu taborišču. Antonio nevesto pripelje domov, v Stromboli, majhno, revno, surovo ribiško vasico pod vulkanom, v kateri se Karen nikakor ne more udomačiti. Nemir jo naposled prižene pod vznožje vulkana, ki grozi z izbruhom. Prvo sodelovanje znamenitega evropskega režiserja in slovite hollywoodske igralke, ki sta se na snemanju tudi zaljubila in nato nekaj časa ostala skupaj, je obenem klasičen primerek italijanskega neorealizma in veličastna humanistična meditacija na temo ljubezni, pripadnosti in morale.
23.4. sreda
18.30
Klasiki
Zadnji tango v Parizu (Last Tango in Paris)
Bernardo Bertolucci, Francija/Italija, 1972, 35mm, 1.75, barvni, 119', sp
Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno Francozinjo (Maria Schneider).
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb, 97', svp
Rahlo naveličan angleški aristokratski par, Alex (George Sanders) in Katherine (Ingrid Bergman), pripotuje na jug Italije. Tam naj bi prevzela in takoj zatem spet prodala večje posestvo, ki jima ga je zapustil pokojni stric. Alex je zadržan, hladen in zakopan v posle, zato Katherine sama pohaja po neapeljskih ulicah, obiskuje muzeje in se utaplja v lokalnih tradicijah. Zgodi se čudež. Najbolj znamenito sodelovanje italijanskega režiserja in švedske igralke predstavlja Rossellinijev odmik od realizma k modernejši estetiki in velja za enega najbolj presunljivih ljubezenskih filmov.
»V vseh tako imenovanih neorealističnih filmih so preostanki tradicionalnega realizma spektakularne, dramske ali psihološke vrste. Razgradimo jih lahko na naslednji način: dokumentarna realnost plus nekaj drugega, lahko je to plastična lepota podob, družbeni čut, poezija, komika in tako dalje. Pri Rosselliniju pa bi zaman poskušali na ta način ločiti dogodek od želenega učinka. Pri njem ni nič literarnega ali poetičnega, celo nič »lepega«, če hočete, v prijetnem pomenu besede: Rossellini režira dejstva. Njegovi liki se zdijo obsedeni z nekim demonom gibanja. /…/ Gre za to, da gesta, spreminjanje, fizično gibanje Rosselliniju pomenijo samo esenco človeške realnosti. Gre tudi za prečenje filmskega sveta, ki pri tem tudi sam in še bolj vzgiba lik, ki se pomika skozenj. Rossellinijevski univerzum je univerzum čistih dejanj, ki so sama po sebi nepomembna, vendar pa nekako, celo brez vednosti Boga, pripravljajo nenadno, bleščeče razodetje svojega pomena. Tako je s tistim čudežem iz Potovanja v Italijo, ki je neviden za oba junaka in komajda viden tudi za kamero, poleg vsega pa tudi precej dvoumen (Rossellini ne trdi, da gre za čudež, ampak le za tisto množico krikov in prerivanja, ki ji pravimo čudež), vendar pa s svojim trkom ob zavest obeh junakov nepričakovano povzroči, da njuna ljubezen izbruhne na plan.« André Bazin
24.4. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stromboli
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107, svp
Glej torek 22.4. ob 21.00.
21.00
Klasiki
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda ...
»Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
25.4. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb, 97', svp
Glej sreda 23.4. ob 21.00.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Panika
Barbara Zemljič, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 103'
Vero (Janja Majzelj), zatrto, zdolgočaseno in v vsakdanjo rutino ukleščeno štiridesetletnico obsede misel, da nikoli več ne bo zaljubljena. V iskanju smisla v ljubezni ji vabljiva napoved iz kavne usedline, da bo srečala pravega moškega, spremeni življenje, saj zlahka podleže čarom in besedam družinskega prijatelja Mitje. Vroča afera se izkaže za usodno.
Projekciji sledi pogovor z Barbaro Zemljič in Janjo Majzelj.
26.4. sobota
18.30
Film OF
Partizanska eskadrilja (Partizanska eskadrila)
Hajrudin Krvavac, BiH (Jugoslavija), 1979, 35mm, barvni, 130', sp
Pomlad leta 1942. Nemške zračne sile imajo na jugoslovanskem nebu in v celotni Evropi popolno premoč in povzročajo silne preglavice šibko varovanemu osvobojenemu partizanskemu ozemlju. Zato Tito odredi ustanovitev partizanske letalske enote, ki se bo na jugoslovanskem nebu postavila po robu nemški Luftwaffe. Skupina nekdanjih pilotov se s svojimi dvokrilci pridruži bitki in začne napadati sovražnikove baze in konvoje. Toda ustanavljanje prve partizanske eskadrilje ni lahko delo. Klasična jugoslovanska vojna fantazija o medvojnem nastanku partizanskega letalstva.
"Ko smo delali Partizansko eskadriljo, smo uničili na desetine letal. Na mostarskem letališču, na tuzelskem. Zažigalo se je, klatilo z neba, rušilo. Tanke in topove smo metali v reko." Bata Živojinović
21.00
Film OF
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di Sodoma)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in mladenkami. Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje z iztrebki, grozovite oblike mučenja in umori. Kontroverzen, šokanten labodji spev italijanskega mojstra, posnet po črki zloglasnega de Sadovega romana.
27.4. nedelja
Dan OF. Kinoteka je zaprta.
28.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Peter Klepec
Koni Steinbacher, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 11'
Kratka himna domovini
Boris Palčič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 18'
Izgubljena formula Janeza Puharja
Pavel Grzinič, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 31'
Kako se znebiš Mačota?
Marjan Manček, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Ljubezen
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan (Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen. Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
29.4. torek
19.00
Film OF
Peterica ožigosanih (Bastardi senza gloria)
Enzo G. Castellari, Italija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Razbojniška banda junaških ameriških vojakov se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Umazani kult notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja Enza Castellarija, ki je trideset let kasneje navdihnil tudi mnogo slavnejše Neslavne barabe.
21.00
Film OF
Neslavne barabe (Inglourious Basterds)
Quentin Tarantino, ZDA/Nemčija, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 153', sp
Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov judovskega porekla se v okupirani Evropi, globoko za sovražnikovimi črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno pripelje do zmage.
30.4. sreda
19.00
Film OF
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
Ljubljana, pomlad 1941. Srednješolca Niko (Rade Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Eden ključnih filmov Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
21.00
Film OF
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
Druga svetovna vojna se je ravno končala in v neki vasi v Nemčiji pri bogatem kmetu ostane skupina sovjetskih vojakov. Kmet jih veselo sprejme, z njimi proslavlja mir in si pridobi njihovo zaupanje. Hkrati pa se boji za lastno življenje, saj med vojno njegove roke niso ostale čiste. Malo znana, spregledana mojstrovina velikega sovjetskega umetnika Marlena Hucijeva (Imam dvajset let, Julijski dež), v kateri predvsem pokaže, da je sposoben s svojim nezamenljivim poetičnim dotikom prežeti tudi dela po naročilu – Bil je mesec maj je namreč nastal po naročilu moskovske televizije, ki je s filmom želela obeležiti petindvajsetletnico konca velike vojne.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
ap angleški podnapisi
opomba
Retrospektiva filmov Roberta Rossellinija se nadaljuje v maju in juniju. Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale
Pri organizaciji marčevsko-aprilskega programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Laura Argento (Cineteca Nazionale), Monika Blachnio, Wojtek Szczudlo (Studio Filmowe Kalejdoskop), Fleur Buckley (British Film Institute), Tina Dobnik (Maska), Jolanta Galicka, Justyna Turczynowicz (Filmoteka Narodowa), Adila Gapski (Telewizja Polska), Marleen Labijt (EYE), Thomas Oehler (Kinemathek Le Bon Film), Boris Petkovič, Klemen Dvornik (Društvo slovenskih režiserjev), Simon Popek (Cankarjev dom), Dorota Roszkowska (Arkana Studio), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Mark Truesdale (Park Circus), Koen Van Daele (Kinodvor), Jeanne Vellard (Light Cone), Katarzyna Wilk (Krakow Film Foundation), Fulvio Baglivi, Nil Baskar, Anne Durufle, Donatello Fumarola, Mirt Komel, Patricia Košir, Marcel Łoziński, Paweł Łoziński, Varja Močnik, Eduardo Raon, Frederick Wiseman, Mateja Zorn.
Festival frankofonskega filma so organizirali: Francoski inštitut v Sloveniji, Francosko veleposlaništvo, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Slovenski filmski center, Veleposlaništvo Kanade, Veleposlaništvo Kraljevine Belgije, Veleposlaništvo Kraljevine Maroko, Veleposlaništvo Republike Bolgarije, Veleposlaništvo Republike Litve, Veleposlaništvo Republike Poljske, Veleposlaništvo Romunije, Veleposlaništvo Švice ter Slovenska kinoteka in Kinodvor. S podporo TV5 Monde.
saj ni res, pa je
V začetku letošnjega leta je Slovenska kinoteka od Ministrstva za kulturo RS prejela dokument, v katerem MzK med drugim ocenjuje delo javnega zavoda. Gre za nadvse zanimiv strokoven spis, za katerega bi bilo škoda, če ostane skrit pred očmi javnosti, zato objavljamo nekaj drobnih fragmentov, opremljenih z našo uvodno besedo:
Že samo v januarju in februarju leta 2014 Kinoteka predvaja filme naslednjih avtorjev (po abecedi, izbor): Bresson, Chaplin, Chytilová, Čap, Debord, Dreyer, Fassbinder, Ford, Forman, Godard, Guédiguian, Hellman, Hladnik, Hitchcock, Iosseliani, Ivens, Kosmač, Leone, Loach, Makavejev, Menzel, Panfilov, Pavlović, Petrović, Pogačnik, Rouch, De Sica, Scola, Sirk, Sturges, von Trier, Troell, Ulmer, Vertov, Zinnemann, Žilnik. V preteklih treh letih je Kinoteka organizirala retrospektive naslednjih avtorjev (po abecedi, izbor): Almodovar, Alvarez, Berlanga, Chaplin, Cohl, Cronenberg, Čap, Dante, Fassbinder, Godina, Farocki, Klopčič, Leigh, Lubitsch, Makavejev, Malick, Nikolaidis, Powell & Pressburger, Pregelj, Rohmer, Suzuki, Rybczynski, Tarkovski, Wiseman, Zeman. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: Kinoteka "daje prevelik poudarek obrobnim tendencam in avtorskim izrazom, pri čemer se pozablja na osrednji kanon svetovne filmske zgodovine, ki ima še vedno, za vsako generacijo, dovolj neodkritih in svetovno priznanih imen."
V preteklih treh letih je Kinoteka naposled postala polnopravni član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek (FIAF). Ustvarila je serijo posebnih zbirk, se lotila projekta restavracije in digitalizacije ter svoje dosežke predstavila na številnih filmskih festivalih in v kinotekah na tujem (po abecedi, izbor): Beograd, Gorica, Frankfurt, München, Oberhausen, Wiesbaden, Winterthur, Zagreb. V letu 2014 so načrtovane ali že dogovorjene predstavitve v Amsterdamu, New Yorku, San Franciscu Parizu, Puli in na Dunaju. Zbornik o Ernstu Lubitschu, ki ga je Kinoteka izdala sredi leta 2013, je že dobil nemškega založnika, pravkar je v mednarodni distribuciji hiše Columbia University Press izšla angleška edicija, do konca leta izide še kitajska, ki že ima založnika. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: »Slabo in ne dovolj konkretno načrtovanje Kinoteki ne zagotavlja zelo velike prepoznavnosti v tujini".
Ob praznovanju 50-letnice delovanja kinotečne dvorane v Ljubljani je Kinoteka lani pripravila prvi Festival 35-mm filma, ki slavi, ohranja in opominja na določen standard in specifiko filmske projekcije, kakršna je zaznamovala prvih 120 let zgodovine filma, danes pa se izgublja celo iz številnih filmskih arhivov in kinotek po svetu. Že prva edicija Festivala je prebila lokalni okvir in pritegnila mednarodno občinstvo, svoj prihod na drugo, letošnjo edicijo Festivala pa so že potrdili štirje bržkone najbolj ugledni filmski arhivi oziroma kinoteke na svetu: Francoska kinoteka (Cinémathèque Française), Britanski filmski inštitut (British Film Institute), Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) in newyorški Anthology Film Archives. Junija bodo v Kinoteki predstavili svoje najnovejše dosežke na področju filmskega restavriranja. Mnenje Ministrstva za kulturo RS: "Komisijo preseneča ponovna uvrstitev festivala 35mm filma na program Slovenske kinoteke /.../ komisija ne vidi razloga za nadaljevanje festivala." Strokovna komisija Ministrstva za kulturo RS naposled meni, da je "program Slovenske kinoteke sicer kakovosten, vendar bistvenih presežkov ne ponuja. /.../ Žal program v svojem predlogu nima ambicije dovolj velike prepoznavnosti in mednarodnem prostoru, kot tudi ne večjega angažmaju pri pridobivanju novega občinstva." Vse slovnične napake so del citata.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Vabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
