1.4. ponedeljek
Velikonočni ponedeljek. Kinoteka je zaprta.
2.4. torek
19.00
Vstaja zombijev
Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead)
George A. Romero, ZDA, 1968, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Med obiskom ruralnega pokopališča, kjer je pokopan njun oče, sestra in brat, Barbra in Johnny, opazita čudaško postavo, ki se motovili med nagrobniki. Barbra je preplašena, Johnny se iz njenega strahu norčuje, vendar ga dobra volja mine, ko se opotekajoče bitje izkaže za krvoločnega oživelega mrtveca. Prelomno, klasično delo ameriškega neodvisnega filma šestdesetih, ki lastnoročno spočne žanr zombijade, kot ga poznamo danes, in kar pet nič manj sijajnih nadaljevanj.
21.00
Vstaja zombijev
Astro-zombiji (The Astro-Zombies)
Ted V. Mikels, ZDA, 1968, 16mm, 1.85, barvni, 91', bp
Neprištevni in maščevalni znanstvenik se, potem ko ga odpustijo iz vesoljske agencije, odloči iz kosov trupel sešiti in oživiti vojsko kreatur nečloveških moči. Stvori pobegnejo iz njegovega laboratorija in se podajo na morilski pohod. Radioaktivni kult šestdesetih.
3.4. sreda
19.00
Vstaja zombijev
Zblazneli (The Crazies)
George A. Romero, ZDA, 1973, 16mm, 1.66, barvni, 103', bp
Iz vojaškega laboratorija se izmuzne eksperimentalno biološko orožje, smrtonosni virus, ki prebivalce bližnjega mesteca hipoma preobrazi v morilske blazneže. Ameriška vojska skuša popraviti napako in zajeziti infekcijo, vendar ji uspe povzročiti samo še večji kaos in prelivanje krvi. Še eno nizkoproračunsko remek delo mojstra Romera, ki je ob nastanku ostalo spregledano, danes pa velja za enega ključnih filmov v njegovem opusu.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Rezervni deli
Damjan Kozole, Slovenija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 97'
Ludviku Zajcu (Peter Musevski), nekdanjemu državnemu prvaku v speedwayu, zdaj prevozniku »ilegalnih« prebežnikov, se pridruži novinec Rudi (Aljoša Kovačič). Na slovensko-hrvaški meji v bližini Krškega v kombi strpata skupino prebežnikov in od vsakega pobereta 1.000 evrov, kolikor znaša plačilo za prečkanje Slovenije do Italije. Družbenokritična drama o trgovini s prebežniki, eden mednarodno najbolj uspešnih slovenskih filmov novega tisočletja. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
4.4. četrtek
16.30
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
DIM-monofobija
Ismar Mujezinović, Slovenija/BiH, 2012, video, 16:9, barvni, 112'
19.00
Vstaja zombijev
Temni odmevi (Dark Echoes)
George Robotham, Avstrija/Jugoslavija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Leta 1980 je John Carpenter posnel Meglo (The Fog), instantno klasiko žanra, ki pripoveduje o maščevanju potopljenih mornarjev, zdaj zombijev, nad prebivalci obmorskega ameriškega mesteca, katerih predniki so povzročili pomorsko nesrečo. Tri leta pred tem je George Robotham posnel danes popolnoma pozabljeno žanrsko smet Temni odmevi, ki pripoveduje o maščevanju potopljenega kapitana, zdaj zombija, nad prebivalci objezerskega avstrijskega mesteca. Naključje lahko bržkone odpišemo. Jugoslovanska koprodukcija je obenem igralski prvenec Dragana Bjelogrlića, vidni vlogi pa odigrata tudi Neda Arnerić in Demeter Bitenc.
21.00
Vstaja zombijev
Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead)
George A. Romero, ZDA/Italija, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 127', bp
Tako kot bo imela Romerova Noč živih mrtvecev za vedno status pionirskega dela sodobne zombijade, obenem nepreklicno velja, da Zora živih mrtvecev ni samo najboljši film seriala in avtorjeva mojstrovina, pač pa kar najboljši film tega žanra vseh časov. Dogajanje je tokrat skoraj v celoti prestavljeno v ogromno veleblagovnico, kar na pladnju ponuja mnoštvo bolj ali manj kompleksnih političnih interpretacij, predvsem pa gre tudi onkraj vse simbolike za eno najbolj konsistentno ciničnih, brutalnih in brezizhodnih upodobitev konca sveta.
5.4. petek
19.00
Vstaja zombijev
Demoni (Dèmoni)
Lamberto Bava, Italija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 105', sp
V berlinski kinodvorani se nič hudega sluteče občinstvo pripravlja na ogled skrivne projekcije. A iz grozljivke na platnu se groza in gnus pocedita v dvorano in gledalci se začnejo kot po verižni reakciji spreminjati v krvoločne, kužne križance med živimi mrliči in demoni. V zapečateni grobnici kina Metropol preživelih in zdravih bliskovito zmanjkuje. Sodelovanje režiserja Lamberta Bave, sina italijanske horror legende in botra gialla Maria Bave, ter koscenarista in koproducenta filma, žanrskega velikana Daria Argenta, je obrodilo baročni triumf posebnih učinkov, v katerem se cedijo vedra krvi in zelenega sluza. »Če lahko en sam film povzame celoten eurohorror 80-ih let, so to Demoni.« Kim Newman
21.00
Vstaja zombijev
Demoni 2 (Dèmoni 2)
Lamberto Bava, Italija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 91', sp
V nadaljevanju eurotrash hita se dogajanje iz kinodvorane preseli v desetnadstropno stanovanjsko zgradbo. Temu ustrezno demoni tokrat priplezajo iz televizijskih sprejemnikov, ki neke noči poročajo o incidentu iz prvega filma. Glavno vlogo tudi tokrat igrajo baročni posebni učinki, markantna je tudi zvočna podoba filma, za katero so komade prispevali esencialni bendi osemdesetih tipa The Smiths, The Cult, Art of Noise, Love and Rockets in Dead Can Dance. Še pomembnejše: Demoni 2 so kinematografski igralski prvenec dive Asie Argento, takrat stare šele dobrih deset let.
6.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Mrtvi in pokopani (Dead & Buried)
Gary A. Sherman, ZDA, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
V majhnem, zaspanem obalnem mestecu se dogajajo čudne reči, predvsem serija umorov, ki jih nad obiskovalci mesteca zagreši lokalni živelj. Lokalni šerif spočetka tava v temi, nato pa začne sumiti, da v ordinaciji njegovega mrliškega oglednika vse ni tako mrtvo, kot bi moralo biti. Obsceni kult osemdesetih po scenariju Dana O'Bannona, takrat že zvezdniškega scenarista prvega Osmega potnika.
21.00
Vstaja zombijev
Nevidno zlo (Resident Evil)
Paul W. S. Anderson, VB/ZDA/Nemčija/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Iz laboratorijev zločeste korporacije, ki se ukvarja z genskimi raziskavami in modifikacijami, pobegne smrtonosen virus, ki vse uslužbence kompleksa preobrazi v lačne zombije in grozi, da se bo razširil po vsem svetu. Antikorporativno zombijado zaznamuje predvsem ikonična vloga Mille Jovovich in starošolska režija po krivici nenehno kritiziranega Paula W. S. Andersona, ki pa si je s svojim neumornim delom znotraj nizkoproračunskega žanra lansko leto vendarle izboril uvrstitev na svetovno lestvico petdesetih najobetavnejših režiserjev, starih manj kot petdeset let, ki jo je objavila prestižna revija Cinema Scope.
7.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.4. ponedeljek
17.30
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala Retrospektiva: Moja Slovenija
Slovenija pozimi
Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, video, 10'
Pomlad – Dolenjska in Bela Krajina
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Poletje – Primorje in Kras
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Jesen – Štajerska, Koroška, Prekmurje
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Zima – Gorenjska
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Peti letni čas – Praznična Slovenija
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Doživite Slovenijo – Turistična Slovenija
Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 21'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu
Zamejci Slovenci v Italiji
Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 40'
Porabje – Slovenci na Madžarskem
Andrej Mlakar, Slovenija, 1993, video, 33'
Izgubljene iluzije – Slovenci na Koroškem
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
22.30
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu
Amerikanski Sloven'c
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'
Kakor materine sanje
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 30'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
9.4. torek
19.00
Kaj je novega na Portugalskem – otvoritev
Mačja zibka (Cama de gato)
Filipa Reis, João Miller Guerra, Portugalska, 2012, video, barvni, 57', ap
Mlada mati ima preglavice. Preglavice s svojim otrokom. Preglavice z dejstvom, da je še vedno najstnica. Preglavice s preveč živimi spomini na svojo prvo ljubezen z nesrečnim koncem. Otrok jo spremlja vsepovsod, od njega se ne more ločiti. Zraven je, ko s prijateljicami pije kavo. Zraven je, ko si gre urejati nohte. Dokumentarna kamera nas potisne globoko v njeno življenje, prestavi v njen svet, v njeno predstavo o svetu, ki je hkrati otročja in polna upanja. Projekciji sledi pogovor z avtorjema.
21.00
Kaj je novega na Portugalskem
Amerika (América)
João Nuno Pinto, Portugalska, 2011, video, barvni, 111', ap
Portugalska, začetek novega tisočletja. Liza je mlada emigrantka iz Rusije, poročena s Portugalcem Vitorjem. Vitor pa je v resnici mali kriminalec, ki se preživlja s sleparjenjem na račun naivnih starih dam. Njun sin, Mauro, je čuden otrok, ki se odločil, da ne bo spregovoril. Nekega dne družino obišče Fernanda, Vitorjeva bivša žena iz Španije, ki ima poslovno ponudbo. Z Vitorjevo pomočjo bi rada izkoristila dejstvo, da se na Portugalsko preseljuje vse več ekonomskih migrantov brez papirjev, ki bi jim začela prodajati ponarejene potne liste. Obupana Liza tej ideji nasprotuje, vendar se njena hiša kmalu spremeni v shajališče nepreglednega števila migrantov različnih nacionalnosti in ras, vseh v iskanju boljše prihodnosti. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
10.4. sreda
19.00
Kaj je novega na Portugalskem
Državljanska vojna (Guerra civil)
Pedro Caldas, Portugalska, 2010, 35mm, barvni, 90', svp
Poletje leta 1982, južna obala države. Rui in njegovi starši živijo osamljeno, izolirano življenje in se ne zavedajo svoje drugačnosti, ki bi v očeh družbe obveljala za spodrsljaj, za napako. Rui bi se moral učiti, pa ga zanimata samo glasba in risanje, s pomočjo katerega bi se rad dokopal do definicije neznanega. Iz avtističnega stanja ga predrami Joana, dekle iz soseščine. Nadvse nenavadna najstniška drama o odraščanju. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
21.00
Kaj je novega na Portugalskem
To je Zemlja, ne Luna (É na Terra não é na Lua)
Gonçalo Tocha, Portugalska, 2011, video, barvni, 180', ap
Leta 2007 majhna filmska ekipa, ki jo sestavljata samo snemalec slike in snemalec zvoka, prispe na Corvo, najmanjši kamenček v mozaiku otočja Azori, ki je 1500 km oddaljeno od portugalske obale. Corvo ni več kot velika skala na sredini Atlantskega oceana, dolga šest in široka štiri kilometre, na kateri se nahaja majcena vasica s 440 prebivalci. Filmska ekipa se zlagoma spoprijatelji z naseljenci, s civilizacijo, ki je stara skoraj 500 let, vendar ne razpolaga z nikakršnimi beležkami, zgodovinskimi artefakti ali zapisanimi spomini. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
11.4. četrtek
19.00
Kaj je novega na Portugalskem
José in Pilar (José in Pilar)
Miguel Gonçalves Mendes, Portugalska, 2010, video, barvni, 124', ap
José je José Saramago, znameniti portugalski literat in nobelovec. Pilar je Pilar del Río, njegova žena. In José in Pilar je pronicljiv dokumentarni portret njunega odnosa, beležka njunega vsakdana in številnih popotovanj po svetu. Film pokrije obdobje pisanja, produkcije in promocije predzadnje Saramagove knjige A Viagem do Elefante (Slonovo potovanje, 2008); zgodba romana, kot jo uprizori film, je obenem metafora za življenje pisatelja. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
21.30
Kaj je novega na Portugalskem
Kri moje krvi (Sangue do meu sangue)
João Canijo, Portugalska, 2011, video, barvni, 140', ap
Zgodba o surovosti življenja v nekem revnem predmestju Lizbone. Zgodba o norem žrtvovanju dveh žensk, ki si prizadevata ohraniti svojo družino. Zgodba o brezpogojni ljubezni matere do hčerke in tete do nečaka. Zgodba o neverjetnih mejah, ki sta jih ženski pripravljeni prečkati, da bi zavarovali svoje bližnje. Mojstrovina in eden največjih ter (najbolj spregledanih) biserov sodobne evropske kinematografije. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
12.4. petek
19.00
Vstaja zombijev
Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead)
Zack Synder, ZDA/Kanada/Japonska/Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 100', sp
Novodobna priredba Romerove klasike o skupini preživelih, ki se pred apokaliptično vojsko živih mrtvecev zateče v veleblagovnico, izvirnika seveda ne preseže niti doseže, se pa zato pokaže kot simptomatičen skupek dramaturških in formalnih taktik filmskih priredb novega tisočletja. Apokalipso tokrat napove Johnny Cash.
21.00
Vstaja zombijev
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
George A. Romero, Kanada/Francija/ZDA, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Ko je bil termin Romerova trilogija živih mrtvecev (Noč, Zora, Dan) že dodobra usidran, je stari mojster po dvajsetih letih premora nepričakovano usekal znova – in znova ugriznil do krvi. Usidrana je tokrat apokalipsa in dežela popolnoma preplavljena z zombiji, redki preživeli, predvsem tisti, ki si to lahko privoščijo (beri: bogati), pa se skrivajo v zavarovanih utrdbah in tam prakticirajo fevdalno ureditev. Romero je ponovno političen, njegovi zombiji pa tokrat nastopajo predvsem kot alegorija razlaščenega proletariata, ki želi zavzeti grad in pokončati grofa.
13.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Planet terorja (Planet Terror)
Robert Rodriguez, ZDA, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Iz vojaškega laboratorija v Teksasu ponesreči uide eksperimentalni bojni plin, ki ljudi spreminja v krvoločne, kanibalske nakaze. Apokaliptični grožnji se upre pestra druščina bojevnikov na čelu s seksi striptizeto Cherry (Rose McGowan). Duhovito, kinetično posvetilo nizkoproračunskemu smetju sedemdesetih, katerega osrednji šarm tiči natanko v tem, da predmeta svoje fascinacije ne parodira ali ironizira, marveč se z njim scela poistoveti.
21.00
Vstaja zombijev
28 tednov pozneje (28 Weeks Later)
Juan Carlos Fresnadillo, ZDA/Španija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
28 tednov po izbruhu virusa, ki je prebivalce Velike Britanije spremenil v krvoločne zombije, prične britanska vlada ob pomoči ameriške vojske z akcijo ponovnega naseljevanja dežele. Seveda se kmalu izkaže, da so bili politikantski načrti nespametni, saj virus še zdaleč ni iztrebljen. Sijajno, v marsičem presežno nadaljevanje nizkoproračunskega kulta 28 dni kasneje (28 Days Later, 2002), ki je kot novo zakonitost žanra uveljavil gibčne zombije.
14.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.4. ponedeljek
17.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića/Kino-katedra
Slovenska kinoteka je v zbirki Kino raziskave objavila mednarodni zbornik Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega na žalost še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film: razgledi in razprave. Dan, ko bi Živojin Pavlović praznoval osemdeset let, bomo obeležili z javno predstavitvijo knjige in dvema predavanjema.
Maja Krajnc: Džimi Barka in Živojin Pavlović, upornika z razlogom
Živojin Pavlović velja za pionirja kritične misli jugoslovanske filmske esejistike in cineasta, ki je bil zaradi specifičnosti svojega filmskega izraza znotraj jugoslovanskega novega vala označen za »črnovalovca«. V predavanju obravnavam njegov ključni film, četrti celovečerec Ko bom mrtev in bel, prepoznan morda celo kot najbolj kultno delo novega jugoslovanskega filma. Družbeno angažirani film, ki v ohlapni strukturi filma ceste sledi glavnemu junaku Džimiju Barki na njegovi brezciljni, a hkrati dinamični poti, predstavlja primer grobega filmskega naturalizma in vrhunec avtorjevega osebnega realističnega sloga, ki ga opredeljujeta predvsem sistematična raba globinske ostrine in kompleksna organizacija dogajanja na mnogoterih prostorskih ravneh.
Andrej Šprah: V odtenkih krvavega žita: barvna vizija drastične podobe Živojina Pavlovića v filmu Rdeče klasje
Predavanje bo obravnavalo delo Živojina Pavlovića v slovenskem kinematografskem prostoru, s posebnim poudarkom na njegovem prvem barvnem filmu Rdeče klasje. Film se posveča vprašanju nasilne kolektivizacije v Slovenji po drugi svetovni vojni in osebnim dilemam protagonistov, ki jo izvajajo, obenem pa postajajo žrtev razkoraka med lastnimi ideali ter neizprosnostjo politične realnosti. Na izhodišču teze o Pavlovićevi kinematografiji kot svojstveni obliki jugoslovanskega filmskega izkustva se avtor osredotoča na poglavitne vidike uresničevanja režiserjevih teoretskih programskih vizij znotraj jugoslovanskega novega filma v razdelavi konceptov poezije surovosti, estetike odvratnega in drastične podobe kot elementov zasnove destruktivne asociativnosti filmske umetnosti. Hkrati pa opredeljuje tudi daljnosežnost Pavlovićeve teoretične in ustvarjalne vizije v korespondenci s sodobnimi tokovi novega realizma v svetovnem filmu. Vstop prost.
19.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po literarni predlogi v Berlinu.
21.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Hajka
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1977, 35mm, 1.66, barvni, 99', sp
Ostanek partizanskega odreda z diverzijo odvrne četnike od napada na vrhovni štab NOB. Namesto tega četniki uprizorijo hajko na ranjene, lačne in slabo oborožene partizane. Ljudje se spremenijo v zveri: eni v preganjane, drugi v napadalne. V kaosu uničenja, sredi divjanja smrti, se rodi sin ranjenega partizana, simbol zmagoslavja življenja. Zlata arena za režijo v Puli.
16.4. torek
19.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Let mrtve ptice
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Pripoved o treh bratih (Arnold Tovornik, Polde Bibič, Rudi Kosmač) iz zaostalega predela slovenskega Prekmurja, ki si skušajo vsak po svoje ustvariti boljše življenjske pogoje. Kot številne druge družine s tega konca Slovenije tudi ta razpada, saj v neperspektivnih vaških razmerah ostajajo le starci in otroci. Samo oče (Jože Zupan) je še trdno vezan na zemljo in tradicijo, medtem ko se njegovi sinovi skušajo temu iztrgati. Črna drama o propadanju ruralnega okolja.
21.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Vonj telesa (Zadah tela)
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1983, 35mm, barvni, 94', sp
Življenje nekega železničarja, vpeto v vsakdanji kalup službe in družine, nenadoma začne razpadati. Zapusti dom in v drugem mestu, obkrožen z družbo veselih prijateljev, spozna novo žensko. Kmalu se spametuje in zaskrbljen poskuša spet urediti svoje življenje. Rad bi rešil svojo družino in pošteno vzgajal svoje otroke, vendar v njem še vedno tli želja po spremembah. Ko obupan ugotovi, da je obsojen na večno trpljenje, se zateče k umoru. Zlati areni za režijo in scenarij v Puli.
17.4. sreda
17.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Tkanje pogledov prinaša izbor zapisov iz bogatega, štiri desetletja obsegajočega filmsko-publicističnega opusa Jožeta Dolmarka, enega najbolj vsestranskih in pretanjenih domačih filmskih piscev. V prispevkih, ki segajo od kritike in esejistike do teorije in polemike, se Dolmark posveča filmom, ki pripovedujejo s slikami, in piše pripovedi, ki jih naseljuje s strastno opisanimi podobami. Svojim bralcem in učencem pripoveduje predvsem o slikah: slikah iz življenja, iz kina, iz sveta. Pogovor z Jožetom Dolmarkom bo vodil Vlado Škafar. Vstop prost.
19.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Pet večerov (Pjat' večerov)
Nikita Mihalkov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, čb/barvni, 103', svp
Vojna loči ljubimca Tamaro in Aleksandra. Deset let kasneje Aleksander za pet dni obišče Moskvo in se po naključju znajde pred hišo, kjer je nekoč živela Tamara. »Pripoved o dveh ranjenih bitjih, nikakršnih pozitivnih herojih, marveč globoko potopljenih v vso možno čustveno revščino vsakdanjih banalnosti, niza Mihalkov tankočutno in nežno. Skozi srečanja, ki se dogodijo v pritajeni in zaprti atmosferi petih moskovskih večerov, se ti dve ubogi bitji zaman mučita, da bi zanetili izgubljeno toplino.« Jože Dolmark
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
21.15
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Tri barve – Rdeča (Trois couleurs: Rouge)
Krzysztof Kieslowski, Francija/Poljska/Švica, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 99', sp
Sklepna zgodba trilogije, ki naj bi tematizirala, še bolj pa spodnašala in odpirala pomen gesel francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Manekenka (Irene Jacob) povozi psa upokojenega sodnika (Jean-Louis Trintignant), ki se zdaj posveča prisluškovanju telefonskim pogovorom sosedov.
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
18.4. četrtek
18.30
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, Nemčija, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
21.00
Kino-katedra/Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze
Volga Volga
Grigorij Aleksandrov, SZ, 1938, 35mm, 1.37, čb, 104', svp
Klasičen, simptomatičen primer sovjetskega muzikala pripoveduje zgodbo o rečni odpravi nekega vaškega, amaterskega pevskega zbora v Moskvo, kjer poteka vsedržavna glasbena olimpijada. Film je sicer najbolj znan po tem, da se je vanj zaljubil Josip Visarijonovič, ki naj bi si ga bojda ogledal več kot stokrat. Projekciji sledi predavanje Mateja Kolenca. Vstop prost.
19.4. petek
18.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Pot (Yol)
Serif Gören, Yilmaz Güney, Turčija/Švica, 1982, 35mm, barvni, 114', sp
Skozi zgodbe petih zapornikov, ki imajo med enotedenskim dopustom težave pri prilagajanju na zunanje življenje, je prikazana v spone tradicije vpeta Turčija, njeni ljudje in oblast. Med snemanjem filma je bil Yilmaz Güney v zaporu, kjer je spisal nadroben scenarij in v zaporniški celici odigral nekatere prizore, Serif Gören pa je film zrežiral po njegovih natančnih navodilih. Ko je Güney prebegnil v Švico, je s seboj odnesel negativ filma in ga tam zmontiral. Dobitnik zlate palme in nagrade FIPRESCI v Cannesu 1982. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
20.15
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim pečatom. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
22.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Božanski dnevi (Days of Heaven)
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', svp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
20.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Jaz, legenda (I am Legend)
Francis Lawrence, 2007, ZDA, 35mm, 2.35, barvni, 101, sp
Tretja in povsem solidna filmska priredba kultnega istoimenskega znanstvenofantastičnega romana Richarda Mathesona pripoveduje apokaliptično zgodbo o virusu, ki iztrebi človeštvo in na površju planeta pusti eno samo bitje, na virus imunega, depresivnega znanstvenika (Will Smith). Ta si dneve in noči krajša s pobijanjem smrtonosnih, povampirjenih stvorov, ki so bili nekoč ljudje, in z iskanjem razlogov za svoj nadaljnji obstoj.
21.00
Vstaja zombijev
Snemaj! ([REC])
Jaume Balagueró, Paco Plaza, Španija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 80’, sp
Novinarka s snemalcem pripravlja reportažo o delu krajevnih gasilcev. Noč je mirna in gasilce pokliče le starka, ki je ujeta v lastnem domu. Na prizorišču sosedje poročajo o grozovitih krikih iz njenega stanovanja, in ko gasilci vlomijo vanj, najdejo gospo na pol nezavestno in obkroženo z mačkami. Kar naenkrat starka plane na enega od gasilcev in ga začne gristi. Ko se hočejo gasilci umakniti iz hiše, naletijo na blokiran izhod. Izkaže se, da se po hiši širi nenavaden virus, ki v ljudeh budi krvoločnost. Gasilci, sosedje in TV-ekipa ostanejo ujeti v hiši, ki je razglašena za območje karantene. »Občutek neposrednosti in realizma, ki ga film posreduje, posledično vzbuja močan občutek pristne grožnje, kar vodi v grozljivo, izredno nelagodno in intenzivno izkušnjo gledanja.« Britanski komite za cenzuro filmov
21.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Bojan Adamič in njegovih 24 sličic
Bojan Adamič in njegovih 24 sličic, kompilacija filmov Bojana Adamiča, video, 40'
Program so pripravili Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, Studio MEG in Ustanova Bojana Adamiča.
20.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Pastirci
France Štiglic, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 82'
Zgodba se dogaja v hribovitem svetu, kjer si otroci iz revnih družin kot pastirci s čuvanjem ovac služijo svoj vsakdanji kruh. Porajajo se prve simpatije, otroke preveva strah pred neznanim in pred tem, kar se domnevno skriva v starem, začaranem mlinu. Mladinski film iz pastirskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
23.4. torek
19.00
Vstaja zombijev
Nevidno zlo: Drugi svet (Resident Evil: Extinction)
Russell Mulcahy, Avstralija/Nemčija/VB/ZDA/Francija, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 94', sp
V tretjem delu seriala je morilski virus že davno ušel iz korporativnih laboratorijev in svet uspešno preobrazil v puščavo, gosto poseljeno z zombiji in sorodnimi gensko deformiranimi spakami. Redkim preživelim še vedno načeluje Milla Jovovich, še vedno pa od nekod niti vleče tudi zlobna korporacija, ki je proizvedla virus.
21.00
Slovenska premiera
Ena ženska, eno stoletje (Jedna žena, jedan vek)
Želimir Žilnik, Srbija, 2011, video, barvni, 110', ap
Dokumentarni film, sestavljen iz izjav, intervjujev in rekonstrukcij, slika fascinantno življenjsko zgodbo stoletnice Dragice Srzentić. Še vedno nadvse agilna in lucidna gospa je bila po nenavadnem spletu naključij prisotna pri vrsti ključnih dogodkov, ki so sooblikovali usodo Jugoslavije v obdobju pred, med in po drugi svetovni vojni. Pogled na stoletje naše junakinje je obenem vpogled v stoletje balkanske zgodovine, vpogled v še ne preiskane labirinte intelektualnega in ideološkega življenja kar osmih držav in političnih sistemov, ki jih je zamenjala v Istri rojena Dragica. Večna partizanka je prestala mučenja in aretacije, vendar njene besede danes še vedno odzvanjajo s humorjem in dostojanstvom, ne pa z jezo ali žalostjo. Monumentalen priklon nekemu monumentalnemu življenju.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem, ki ga vodi Majda Širca.
24.4. sreda
19.00
Filmski dvojček
Zgodnja dela (Rani radovi)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 78', ap
Komedija. Ideologija. Seksualna, kulturna in pirotehnična revolucija. Vzhod in zahod se prebujata, sever in jug se prebujata. Hitri avtomobili in lepe ženske. Ljudje se pripravljajo na poslednjo vojno. Sedem koitusov v eni noči. Glasovi milijonov se pnejo v nebo. Usoda polovičarskega radikalizma. Dol s fašizmom in vojno. Kruh in maščoba. Solze in nasmehi. Politična znanstvena fantastika. Alkohol. Težave z oživljanjem otopelih ljudskih množic. Šport. Komunistični manifest. In tako naprej. Država je preveč resna stvar, da bi se ji posmehovali. Preprosta vaja za generalno stavko. Telesno zadovoljstvo drugič in tretjič. Miličniki in frizerji. Predvojni brlogi razkošja. Najlepše žensko telo v Srbiji, v več kot štiristo posnetkih, skoraj ves čas na platnu. Deviantno obnašanje kot posledica napornega fizičnega dela. Filmski kritik Bogdan Tirnanić prvič in zadnjič v filmu. Različni načini priprave zelja. Kako polovičarski revolucionar postane upornik, ki noče spremeniti drugega kot lastne pozicije. Uporaba ognjenega orožja in pravilno napolnjene steklenice. Solze in nasmehi. Zakaj približno devetdeset odstotkov moških in nekoliko manjši odstotek žensk masturbira v določenem življenjskem obdobju. Zgodbe iz Sibirije. Revolucionarji, ki se revolucije ne lotevajo dovolj resno, sami kopljejo svoje grobove. Zlati medved za mladi film na festivalu v Berlinu leta 1969, po besedah žirije, »za drzno obravnavo konflikta med ideologijo in realnostjo, za izjemno spretnost pri počlovečenju političnih abstrakcij v dramo, sodobno tako po obliki kot vsebini.«
21.00
Filmski dvojček/Slovenska premiera
Pirika na filmu
Želimir Žilnik, Srbija, 2013, video, barvni, 53', ap
Biografski video esej o Piriki (Piroška Čapko), ženski železne volje, posnet štiriinštirideset let zatem, ko je Pirika kot otrok nastopila v kratkem dokumentarnem filmu Pionirji mali in v igranem celovečercu Zgodnja dela, pod katera se kot avtor podpisuje Želimir Žilnik. Pirika je odrasla na ulicah Novega Sada, za kratek čas koketirala z idejo, da bi postala igralka, se prebijala skozi vrsto spodletelih razmerij in naposled izgubila stik z edino hčerko. Skozi regenerativno moč filma Pirika zdaj rekonstruira svoje življenje in se naposled, ob priložnosti berlinske retrospektivne projekcije Zgodnjih del v slavnem Kinu Arsenal, ponovno snide s svojim starim režiserjem Žilnikom in celo s svojo izgubljeno in odtujeno hčerko. Pirika na filmu na tipičen žilnikovski način prosto meša dokumentarne in zaigrane prizore. Portret Pirike je obenem portret nekega postsocialističnega stanja, ki v primežu drži mlade in stare, v Srbiji in v Nemčiji. »V gibljive slike skušam ujeti avtentičnost in energijo likov, da bi ta energija nato čudežno vstala vsakič znova med vsako projekcijo. Razmišljanje o tem, kaj se dogaja v resničnem življenju mojih filmskih likov po tem, ko je kamera že opravila svoje delo, me je pripeljalo do Pirike na filmu. Izvedeli smo, da je Pirika plula po razburkanem oceanu življenja in izkusila prigode, bolj enkratne in vznemirljive kot tiste, ki jih je doživela na filmu. Resničnost je vedno bolj čudna od fikcije.« Želimir Žilnik.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem, ki ga vodi Karpo Godina.
25.4. četrtek
18.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Uročitev (Igézet)
István Bácskai Lauró, Madžarska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 21', bd
Elegija (Elégia)
Zoltán Huszárik, Madžarska, 1965, 35mm, barvni, 19', bd
Sveti trije kralji (Vízkereszt)
Sándor Sára, Madžarska, 1967, 35mm, čb, 12', bd
Študija I. (Study I.)
János Tóth, Madžarska, 1974, 35m, barvni, 8', bd
Mozartov pogreb (Mozart temetése)
András Szirtes, Madžarska, 1983, 16mm, barvni, 30', bd
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
20.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Lastna modna revija (Öndivatbemutató)
Tibor Hajas, Madžarska, 1975, 35mm, čb, 15', svp
Partita
Miklós Erdély, Madžarska, 1974, 16mm, čb, 30', ap
Verzija (Verzió)
Miklós Erdély, Madžarska, 1981, 16mm, čb, 60', svp
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
22.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Cigani (Cigányok)
Sándor Sára, Madžarska, 1962, 35mm, čb, 17', svp
Capriccio
Zoltán Huszárik, Madžarska, 1969, 35mm, barvni, 16', bd
Črni vlak (Fekete vonat)
Pál Schiffer, Madžarska, 1970, 16mm, čb, 38', ap
Silvester (Szilveszter)
Elemér Ragályi, Madžarska, 1974, 35mm, čb, 15', bd
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
26.4. petek
19.00
Vstaja zombijev/Animateka
Klavec Barbik (Barbee Butcher)
Sophie Laguës, Češka republika/Francija/Nizozemska, 2008, video, barvni, 00'23''
Jutranji sprehod (A Morning Stroll)
Grant Orchard, Sue Goffee, Velika Britanija, 2011, video, čb, 6’47”
Somrak (Crépuscule)
Éric Falardeau, Kanada, 2011, 35mm, barvni, 19'43''
Služkinja z motorko (Chainsaw Maid)
Takena Nagao Japonska, 2007, video, barvni, 6'52''
ZZZombiji (ZZZZombies)
David King, Velika Britanija, 2009, video, 3'36''
Zombirama
Ariel Lopez V., Nano Benayon, Argentina, 2011, video, barvni, 7'22''
Krvave roke (Veriset kädet)
Malakias, Finska, 2009, video, barvni, 6'
Neživi (The Unliving)
Hugo Lilja, Švedska, 2010, 35mm, barvni, 28'
Butični izbor kratkih animiranih in polanimiranih filmov, pobarvanih s krvjo in oživljenih z elektriko, s katerim se Animateka pridružuje aprilski tematski retrospektivi Vstaja zombijev.
21.00
Vstaja zombijev
Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland)
Ruben Fleischer, ZDA, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 88', sp
Klasična zgodba o virusu, ki prebivalce planeta z redkimi izjemami preobrazi v krvoločne zombije, je tokrat osvežena kot komedija. Puške in motorne žage vihtijo Woody Harrelson, Jesse Eisenberg in Emma Stone, v vlogi Billa Murrayja pa jim za kratek čas na pomoč priskoči sam Bill Murray. »Zadnja leta smo doživeli pravo invazijo zombijskih filmov, še več, zombiji so postali pošast št. 1, zato ne čudi, da so zombijski filmi dobili tudi kopico parodij – in film Dobrodošli v deželi zombijev je ena izmed boljših, le za zarezo slabša od Wrightove Noči neumnih mrtvecev. A po drugi strani, zombijski filmi že sami po sebi izgledajo kot samoparodije. Je kaj bolj smešnega in komičnega od zombijev? Je kaj bolj smešnega in komičnega od njihovega počasnega korakanja? Je kaj bolj smešnega in komičnega od njihove sle po konzumiranju? Vsakič, ko stopite v nakupovalni center, padete v parodijo zombijev. Vampirja izda ogledalo – v ogledalu se ga namreč ne vidi. No, zombi ima hujši problem, to pa zato, ker se ga v ogledalu vidi – če bi se namreč zagledal v ogledalu, bi prasnil v krčevit smeh.« Marcel Štefančič, jr.
27.4. sobota
Dan OF. Kinoteka je zaprta.
28.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Begunec
Jane Kavčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 80'
Ivan (Rade Šerbedžija), Ana (Ljudmila Lisina) in Ernest (Boris Cavazza) so skupaj odraščali in hodili v šolo. Vojna pa je surovo prekinila njihovo prijateljstvo, ljubezen in mladostne sanje. Ernest, ki je odšel na študij medicine v Italijo, se za krajši čas vrne domov. Pri tem ugotovi, da se je Ana medtem pridružila ilegalnemu odporniškemu gibanju, Ivan, ki so ga vzgajali v samostanu, pa simpatizira z belogardisti in fašističnimi okupatorji. Vojna drama o ideoloških in čustvenih konfliktih. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Živela svoboda
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
22.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
30.4. torek
19.00
Klasiki
Pirati iz Moonfleeta (Moonfleet)
Fritz Lang, ZDA, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 87', svp
Vetrovna obala jugozahodne Anglije, 18. stoletje. Osiroteli deček John Mohune prispe v vasico Moonfleet, kjer naj bi odslej živel z materinim starim prijateljem Jeremyjem Foxom (Stewart Granger). Kmalu spozna, da je elegantni gentleman v resnici vodja tihotapske tolpe piratov. A kljub preteči nevarnosti se deček od moža noče več ločiti. Ob svojem nastanku rahlo spregledana, danes pa priznana mojstrovina velikega Fritza Langa.
"Najlepši cinefilski film." Serge Daney
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej petek 8.3. ob 21.00.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
fp francoski podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
maja in junija v kinoteki
- retrospektiva: Harun Farocki (v prisotnosti avtorja)
- posvetilo: Olivier Assayas (v prisotnosti avtorja in ob priložnosti premiere njegovega najnovejšega filma Après mai v Kinodvoru)
- premiera dveh novih filmov Sylvaina Georgea (v prisotnosti avtorja in v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma)
- premiera štirih restavriranih 8mm klasik slovenskega eksperimentalnega filma: Pes (Karpo Godina, Mario Uršič, 1965), Divjad (Karpo Godina, Jure Pervanje, 1965), Anno Passato (Karpo Godina, 1966), Odmev in odziv (Vinko Rozman, 1966) in simpozij na temo filmskega restavriranja: Kako ustrezno ohraniti in znova vidne napraviti male formate
- praznični filmski maraton presenečenj ob priložnosti petdesetletnice kinotečne dvorane, vključno s ponovitvijo projekcije klasike Pozno ponoči (Dead of Night, Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, 1945), ki je 1. julija 1963 razdevičila kinotečno platno
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
Velikonočni ponedeljek. Kinoteka je zaprta.
2.4. torek
19.00
Vstaja zombijev
Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead)
George A. Romero, ZDA, 1968, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Med obiskom ruralnega pokopališča, kjer je pokopan njun oče, sestra in brat, Barbra in Johnny, opazita čudaško postavo, ki se motovili med nagrobniki. Barbra je preplašena, Johnny se iz njenega strahu norčuje, vendar ga dobra volja mine, ko se opotekajoče bitje izkaže za krvoločnega oživelega mrtveca. Prelomno, klasično delo ameriškega neodvisnega filma šestdesetih, ki lastnoročno spočne žanr zombijade, kot ga poznamo danes, in kar pet nič manj sijajnih nadaljevanj.
21.00
Vstaja zombijev
Astro-zombiji (The Astro-Zombies)
Ted V. Mikels, ZDA, 1968, 16mm, 1.85, barvni, 91', bp
Neprištevni in maščevalni znanstvenik se, potem ko ga odpustijo iz vesoljske agencije, odloči iz kosov trupel sešiti in oživiti vojsko kreatur nečloveških moči. Stvori pobegnejo iz njegovega laboratorija in se podajo na morilski pohod. Radioaktivni kult šestdesetih.
3.4. sreda
19.00
Vstaja zombijev
Zblazneli (The Crazies)
George A. Romero, ZDA, 1973, 16mm, 1.66, barvni, 103', bp
Iz vojaškega laboratorija se izmuzne eksperimentalno biološko orožje, smrtonosni virus, ki prebivalce bližnjega mesteca hipoma preobrazi v morilske blazneže. Ameriška vojska skuša popraviti napako in zajeziti infekcijo, vendar ji uspe povzročiti samo še večji kaos in prelivanje krvi. Še eno nizkoproračunsko remek delo mojstra Romera, ki je ob nastanku ostalo spregledano, danes pa velja za enega ključnih filmov v njegovem opusu.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Rezervni deli
Damjan Kozole, Slovenija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 97'
Ludviku Zajcu (Peter Musevski), nekdanjemu državnemu prvaku v speedwayu, zdaj prevozniku »ilegalnih« prebežnikov, se pridruži novinec Rudi (Aljoša Kovačič). Na slovensko-hrvaški meji v bližini Krškega v kombi strpata skupino prebežnikov in od vsakega pobereta 1.000 evrov, kolikor znaša plačilo za prečkanje Slovenije do Italije. Družbenokritična drama o trgovini s prebežniki, eden mednarodno najbolj uspešnih slovenskih filmov novega tisočletja. Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
4.4. četrtek
16.30
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
DIM-monofobija
Ismar Mujezinović, Slovenija/BiH, 2012, video, 16:9, barvni, 112'
19.00
Vstaja zombijev
Temni odmevi (Dark Echoes)
George Robotham, Avstrija/Jugoslavija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Leta 1980 je John Carpenter posnel Meglo (The Fog), instantno klasiko žanra, ki pripoveduje o maščevanju potopljenih mornarjev, zdaj zombijev, nad prebivalci obmorskega ameriškega mesteca, katerih predniki so povzročili pomorsko nesrečo. Tri leta pred tem je George Robotham posnel danes popolnoma pozabljeno žanrsko smet Temni odmevi, ki pripoveduje o maščevanju potopljenega kapitana, zdaj zombija, nad prebivalci objezerskega avstrijskega mesteca. Naključje lahko bržkone odpišemo. Jugoslovanska koprodukcija je obenem igralski prvenec Dragana Bjelogrlića, vidni vlogi pa odigrata tudi Neda Arnerić in Demeter Bitenc.
21.00
Vstaja zombijev
Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead)
George A. Romero, ZDA/Italija, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 127', bp
Tako kot bo imela Romerova Noč živih mrtvecev za vedno status pionirskega dela sodobne zombijade, obenem nepreklicno velja, da Zora živih mrtvecev ni samo najboljši film seriala in avtorjeva mojstrovina, pač pa kar najboljši film tega žanra vseh časov. Dogajanje je tokrat skoraj v celoti prestavljeno v ogromno veleblagovnico, kar na pladnju ponuja mnoštvo bolj ali manj kompleksnih političnih interpretacij, predvsem pa gre tudi onkraj vse simbolike za eno najbolj konsistentno ciničnih, brutalnih in brezizhodnih upodobitev konca sveta.
5.4. petek
19.00
Vstaja zombijev
Demoni (Dèmoni)
Lamberto Bava, Italija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 105', sp
V berlinski kinodvorani se nič hudega sluteče občinstvo pripravlja na ogled skrivne projekcije. A iz grozljivke na platnu se groza in gnus pocedita v dvorano in gledalci se začnejo kot po verižni reakciji spreminjati v krvoločne, kužne križance med živimi mrliči in demoni. V zapečateni grobnici kina Metropol preživelih in zdravih bliskovito zmanjkuje. Sodelovanje režiserja Lamberta Bave, sina italijanske horror legende in botra gialla Maria Bave, ter koscenarista in koproducenta filma, žanrskega velikana Daria Argenta, je obrodilo baročni triumf posebnih učinkov, v katerem se cedijo vedra krvi in zelenega sluza. »Če lahko en sam film povzame celoten eurohorror 80-ih let, so to Demoni.« Kim Newman
21.00
Vstaja zombijev
Demoni 2 (Dèmoni 2)
Lamberto Bava, Italija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 91', sp
V nadaljevanju eurotrash hita se dogajanje iz kinodvorane preseli v desetnadstropno stanovanjsko zgradbo. Temu ustrezno demoni tokrat priplezajo iz televizijskih sprejemnikov, ki neke noči poročajo o incidentu iz prvega filma. Glavno vlogo tudi tokrat igrajo baročni posebni učinki, markantna je tudi zvočna podoba filma, za katero so komade prispevali esencialni bendi osemdesetih tipa The Smiths, The Cult, Art of Noise, Love and Rockets in Dead Can Dance. Še pomembnejše: Demoni 2 so kinematografski igralski prvenec dive Asie Argento, takrat stare šele dobrih deset let.
6.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Mrtvi in pokopani (Dead & Buried)
Gary A. Sherman, ZDA, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
V majhnem, zaspanem obalnem mestecu se dogajajo čudne reči, predvsem serija umorov, ki jih nad obiskovalci mesteca zagreši lokalni živelj. Lokalni šerif spočetka tava v temi, nato pa začne sumiti, da v ordinaciji njegovega mrliškega oglednika vse ni tako mrtvo, kot bi moralo biti. Obsceni kult osemdesetih po scenariju Dana O'Bannona, takrat že zvezdniškega scenarista prvega Osmega potnika.
21.00
Vstaja zombijev
Nevidno zlo (Resident Evil)
Paul W. S. Anderson, VB/ZDA/Nemčija/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Iz laboratorijev zločeste korporacije, ki se ukvarja z genskimi raziskavami in modifikacijami, pobegne smrtonosen virus, ki vse uslužbence kompleksa preobrazi v lačne zombije in grozi, da se bo razširil po vsem svetu. Antikorporativno zombijado zaznamuje predvsem ikonična vloga Mille Jovovich in starošolska režija po krivici nenehno kritiziranega Paula W. S. Andersona, ki pa si je s svojim neumornim delom znotraj nizkoproračunskega žanra lansko leto vendarle izboril uvrstitev na svetovno lestvico petdesetih najobetavnejših režiserjev, starih manj kot petdeset let, ki jo je objavila prestižna revija Cinema Scope.
7.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.4. ponedeljek
17.30
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala Retrospektiva: Moja Slovenija
Slovenija pozimi
Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, video, 10'
Pomlad – Dolenjska in Bela Krajina
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Poletje – Primorje in Kras
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Jesen – Štajerska, Koroška, Prekmurje
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Zima – Gorenjska
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Peti letni čas – Praznična Slovenija
Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'
Doživite Slovenijo – Turistična Slovenija
Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 21'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu
Zamejci Slovenci v Italiji
Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 40'
Porabje – Slovenci na Madžarskem
Andrej Mlakar, Slovenija, 1993, video, 33'
Izgubljene iluzije – Slovenci na Koroškem
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
22.30
Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu
Amerikanski Sloven'c
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'
Kakor materine sanje
Andrej Mlakar, Slovenija, video, 30'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
9.4. torek
19.00
Kaj je novega na Portugalskem – otvoritev
Mačja zibka (Cama de gato)
Filipa Reis, João Miller Guerra, Portugalska, 2012, video, barvni, 57', ap
Mlada mati ima preglavice. Preglavice s svojim otrokom. Preglavice z dejstvom, da je še vedno najstnica. Preglavice s preveč živimi spomini na svojo prvo ljubezen z nesrečnim koncem. Otrok jo spremlja vsepovsod, od njega se ne more ločiti. Zraven je, ko s prijateljicami pije kavo. Zraven je, ko si gre urejati nohte. Dokumentarna kamera nas potisne globoko v njeno življenje, prestavi v njen svet, v njeno predstavo o svetu, ki je hkrati otročja in polna upanja. Projekciji sledi pogovor z avtorjema.
21.00
Kaj je novega na Portugalskem
Amerika (América)
João Nuno Pinto, Portugalska, 2011, video, barvni, 111', ap
Portugalska, začetek novega tisočletja. Liza je mlada emigrantka iz Rusije, poročena s Portugalcem Vitorjem. Vitor pa je v resnici mali kriminalec, ki se preživlja s sleparjenjem na račun naivnih starih dam. Njun sin, Mauro, je čuden otrok, ki se odločil, da ne bo spregovoril. Nekega dne družino obišče Fernanda, Vitorjeva bivša žena iz Španije, ki ima poslovno ponudbo. Z Vitorjevo pomočjo bi rada izkoristila dejstvo, da se na Portugalsko preseljuje vse več ekonomskih migrantov brez papirjev, ki bi jim začela prodajati ponarejene potne liste. Obupana Liza tej ideji nasprotuje, vendar se njena hiša kmalu spremeni v shajališče nepreglednega števila migrantov različnih nacionalnosti in ras, vseh v iskanju boljše prihodnosti. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
10.4. sreda
19.00
Kaj je novega na Portugalskem
Državljanska vojna (Guerra civil)
Pedro Caldas, Portugalska, 2010, 35mm, barvni, 90', svp
Poletje leta 1982, južna obala države. Rui in njegovi starši živijo osamljeno, izolirano življenje in se ne zavedajo svoje drugačnosti, ki bi v očeh družbe obveljala za spodrsljaj, za napako. Rui bi se moral učiti, pa ga zanimata samo glasba in risanje, s pomočjo katerega bi se rad dokopal do definicije neznanega. Iz avtističnega stanja ga predrami Joana, dekle iz soseščine. Nadvse nenavadna najstniška drama o odraščanju. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
21.00
Kaj je novega na Portugalskem
To je Zemlja, ne Luna (É na Terra não é na Lua)
Gonçalo Tocha, Portugalska, 2011, video, barvni, 180', ap
Leta 2007 majhna filmska ekipa, ki jo sestavljata samo snemalec slike in snemalec zvoka, prispe na Corvo, najmanjši kamenček v mozaiku otočja Azori, ki je 1500 km oddaljeno od portugalske obale. Corvo ni več kot velika skala na sredini Atlantskega oceana, dolga šest in široka štiri kilometre, na kateri se nahaja majcena vasica s 440 prebivalci. Filmska ekipa se zlagoma spoprijatelji z naseljenci, s civilizacijo, ki je stara skoraj 500 let, vendar ne razpolaga z nikakršnimi beležkami, zgodovinskimi artefakti ali zapisanimi spomini. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
11.4. četrtek
19.00
Kaj je novega na Portugalskem
José in Pilar (José in Pilar)
Miguel Gonçalves Mendes, Portugalska, 2010, video, barvni, 124', ap
José je José Saramago, znameniti portugalski literat in nobelovec. Pilar je Pilar del Río, njegova žena. In José in Pilar je pronicljiv dokumentarni portret njunega odnosa, beležka njunega vsakdana in številnih popotovanj po svetu. Film pokrije obdobje pisanja, produkcije in promocije predzadnje Saramagove knjige A Viagem do Elefante (Slonovo potovanje, 2008); zgodba romana, kot jo uprizori film, je obenem metafora za življenje pisatelja. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
21.30
Kaj je novega na Portugalskem
Kri moje krvi (Sangue do meu sangue)
João Canijo, Portugalska, 2011, video, barvni, 140', ap
Zgodba o surovosti življenja v nekem revnem predmestju Lizbone. Zgodba o norem žrtvovanju dveh žensk, ki si prizadevata ohraniti svojo družino. Zgodba o brezpogojni ljubezni matere do hčerke in tete do nečaka. Zgodba o neverjetnih mejah, ki sta jih ženski pripravljeni prečkati, da bi zavarovali svoje bližnje. Mojstrovina in eden največjih ter (najbolj spregledanih) biserov sodobne evropske kinematografije. Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.
12.4. petek
19.00
Vstaja zombijev
Zora živih mrtvecev (Dawn of the Dead)
Zack Synder, ZDA/Kanada/Japonska/Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 100', sp
Novodobna priredba Romerove klasike o skupini preživelih, ki se pred apokaliptično vojsko živih mrtvecev zateče v veleblagovnico, izvirnika seveda ne preseže niti doseže, se pa zato pokaže kot simptomatičen skupek dramaturških in formalnih taktik filmskih priredb novega tisočletja. Apokalipso tokrat napove Johnny Cash.
21.00
Vstaja zombijev
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
George A. Romero, Kanada/Francija/ZDA, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Ko je bil termin Romerova trilogija živih mrtvecev (Noč, Zora, Dan) že dodobra usidran, je stari mojster po dvajsetih letih premora nepričakovano usekal znova – in znova ugriznil do krvi. Usidrana je tokrat apokalipsa in dežela popolnoma preplavljena z zombiji, redki preživeli, predvsem tisti, ki si to lahko privoščijo (beri: bogati), pa se skrivajo v zavarovanih utrdbah in tam prakticirajo fevdalno ureditev. Romero je ponovno političen, njegovi zombiji pa tokrat nastopajo predvsem kot alegorija razlaščenega proletariata, ki želi zavzeti grad in pokončati grofa.
13.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Planet terorja (Planet Terror)
Robert Rodriguez, ZDA, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Iz vojaškega laboratorija v Teksasu ponesreči uide eksperimentalni bojni plin, ki ljudi spreminja v krvoločne, kanibalske nakaze. Apokaliptični grožnji se upre pestra druščina bojevnikov na čelu s seksi striptizeto Cherry (Rose McGowan). Duhovito, kinetično posvetilo nizkoproračunskemu smetju sedemdesetih, katerega osrednji šarm tiči natanko v tem, da predmeta svoje fascinacije ne parodira ali ironizira, marveč se z njim scela poistoveti.
21.00
Vstaja zombijev
28 tednov pozneje (28 Weeks Later)
Juan Carlos Fresnadillo, ZDA/Španija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
28 tednov po izbruhu virusa, ki je prebivalce Velike Britanije spremenil v krvoločne zombije, prične britanska vlada ob pomoči ameriške vojske z akcijo ponovnega naseljevanja dežele. Seveda se kmalu izkaže, da so bili politikantski načrti nespametni, saj virus še zdaleč ni iztrebljen. Sijajno, v marsičem presežno nadaljevanje nizkoproračunskega kulta 28 dni kasneje (28 Days Later, 2002), ki je kot novo zakonitost žanra uveljavil gibčne zombije.
14.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.4. ponedeljek
17.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića/Kino-katedra
Slovenska kinoteka je v zbirki Kino raziskave objavila mednarodni zbornik Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega na žalost še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film: razgledi in razprave. Dan, ko bi Živojin Pavlović praznoval osemdeset let, bomo obeležili z javno predstavitvijo knjige in dvema predavanjema.
Maja Krajnc: Džimi Barka in Živojin Pavlović, upornika z razlogom
Živojin Pavlović velja za pionirja kritične misli jugoslovanske filmske esejistike in cineasta, ki je bil zaradi specifičnosti svojega filmskega izraza znotraj jugoslovanskega novega vala označen za »črnovalovca«. V predavanju obravnavam njegov ključni film, četrti celovečerec Ko bom mrtev in bel, prepoznan morda celo kot najbolj kultno delo novega jugoslovanskega filma. Družbeno angažirani film, ki v ohlapni strukturi filma ceste sledi glavnemu junaku Džimiju Barki na njegovi brezciljni, a hkrati dinamični poti, predstavlja primer grobega filmskega naturalizma in vrhunec avtorjevega osebnega realističnega sloga, ki ga opredeljujeta predvsem sistematična raba globinske ostrine in kompleksna organizacija dogajanja na mnogoterih prostorskih ravneh.
Andrej Šprah: V odtenkih krvavega žita: barvna vizija drastične podobe Živojina Pavlovića v filmu Rdeče klasje
Predavanje bo obravnavalo delo Živojina Pavlovića v slovenskem kinematografskem prostoru, s posebnim poudarkom na njegovem prvem barvnem filmu Rdeče klasje. Film se posveča vprašanju nasilne kolektivizacije v Slovenji po drugi svetovni vojni in osebnim dilemam protagonistov, ki jo izvajajo, obenem pa postajajo žrtev razkoraka med lastnimi ideali ter neizprosnostjo politične realnosti. Na izhodišču teze o Pavlovićevi kinematografiji kot svojstveni obliki jugoslovanskega filmskega izkustva se avtor osredotoča na poglavitne vidike uresničevanja režiserjevih teoretskih programskih vizij znotraj jugoslovanskega novega filma v razdelavi konceptov poezije surovosti, estetike odvratnega in drastične podobe kot elementov zasnove destruktivne asociativnosti filmske umetnosti. Hkrati pa opredeljuje tudi daljnosežnost Pavlovićeve teoretične in ustvarjalne vizije v korespondenci s sodobnimi tokovi novega realizma v svetovnem filmu. Vstop prost.
19.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po literarni predlogi v Berlinu.
21.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Hajka
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1977, 35mm, 1.66, barvni, 99', sp
Ostanek partizanskega odreda z diverzijo odvrne četnike od napada na vrhovni štab NOB. Namesto tega četniki uprizorijo hajko na ranjene, lačne in slabo oborožene partizane. Ljudje se spremenijo v zveri: eni v preganjane, drugi v napadalne. V kaosu uničenja, sredi divjanja smrti, se rodi sin ranjenega partizana, simbol zmagoslavja življenja. Zlata arena za režijo v Puli.
16.4. torek
19.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Let mrtve ptice
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Pripoved o treh bratih (Arnold Tovornik, Polde Bibič, Rudi Kosmač) iz zaostalega predela slovenskega Prekmurja, ki si skušajo vsak po svoje ustvariti boljše življenjske pogoje. Kot številne druge družine s tega konca Slovenije tudi ta razpada, saj v neperspektivnih vaških razmerah ostajajo le starci in otroci. Samo oče (Jože Zupan) je še trdno vezan na zemljo in tradicijo, medtem ko se njegovi sinovi skušajo temu iztrgati. Črna drama o propadanju ruralnega okolja.
21.00
Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića
Vonj telesa (Zadah tela)
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1983, 35mm, barvni, 94', sp
Življenje nekega železničarja, vpeto v vsakdanji kalup službe in družine, nenadoma začne razpadati. Zapusti dom in v drugem mestu, obkrožen z družbo veselih prijateljev, spozna novo žensko. Kmalu se spametuje in zaskrbljen poskuša spet urediti svoje življenje. Rad bi rešil svojo družino in pošteno vzgajal svoje otroke, vendar v njem še vedno tli želja po spremembah. Ko obupan ugotovi, da je obsojen na večno trpljenje, se zateče k umoru. Zlati areni za režijo in scenarij v Puli.
17.4. sreda
17.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Tkanje pogledov prinaša izbor zapisov iz bogatega, štiri desetletja obsegajočega filmsko-publicističnega opusa Jožeta Dolmarka, enega najbolj vsestranskih in pretanjenih domačih filmskih piscev. V prispevkih, ki segajo od kritike in esejistike do teorije in polemike, se Dolmark posveča filmom, ki pripovedujejo s slikami, in piše pripovedi, ki jih naseljuje s strastno opisanimi podobami. Svojim bralcem in učencem pripoveduje predvsem o slikah: slikah iz življenja, iz kina, iz sveta. Pogovor z Jožetom Dolmarkom bo vodil Vlado Škafar. Vstop prost.
19.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Pet večerov (Pjat' večerov)
Nikita Mihalkov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, čb/barvni, 103', svp
Vojna loči ljubimca Tamaro in Aleksandra. Deset let kasneje Aleksander za pet dni obišče Moskvo in se po naključju znajde pred hišo, kjer je nekoč živela Tamara. »Pripoved o dveh ranjenih bitjih, nikakršnih pozitivnih herojih, marveč globoko potopljenih v vso možno čustveno revščino vsakdanjih banalnosti, niza Mihalkov tankočutno in nežno. Skozi srečanja, ki se dogodijo v pritajeni in zaprti atmosferi petih moskovskih večerov, se ti dve ubogi bitji zaman mučita, da bi zanetili izgubljeno toplino.« Jože Dolmark
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
21.15
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Tri barve – Rdeča (Trois couleurs: Rouge)
Krzysztof Kieslowski, Francija/Poljska/Švica, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 99', sp
Sklepna zgodba trilogije, ki naj bi tematizirala, še bolj pa spodnašala in odpirala pomen gesel francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Manekenka (Irene Jacob) povozi psa upokojenega sodnika (Jean-Louis Trintignant), ki se zdaj posveča prisluškovanju telefonskim pogovorom sosedov.
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
18.4. četrtek
18.30
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
Wim Wenders, Nemčija, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz), eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
21.00
Kino-katedra/Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze
Volga Volga
Grigorij Aleksandrov, SZ, 1938, 35mm, 1.37, čb, 104', svp
Klasičen, simptomatičen primer sovjetskega muzikala pripoveduje zgodbo o rečni odpravi nekega vaškega, amaterskega pevskega zbora v Moskvo, kjer poteka vsedržavna glasbena olimpijada. Film je sicer najbolj znan po tem, da se je vanj zaljubil Josip Visarijonovič, ki naj bi si ga bojda ogledal več kot stokrat. Projekciji sledi predavanje Mateja Kolenca. Vstop prost.
19.4. petek
18.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Pot (Yol)
Serif Gören, Yilmaz Güney, Turčija/Švica, 1982, 35mm, barvni, 114', sp
Skozi zgodbe petih zapornikov, ki imajo med enotedenskim dopustom težave pri prilagajanju na zunanje življenje, je prikazana v spone tradicije vpeta Turčija, njeni ljudje in oblast. Med snemanjem filma je bil Yilmaz Güney v zaporu, kjer je spisal nadroben scenarij in v zaporniški celici odigral nekatere prizore, Serif Gören pa je film zrežiral po njegovih natančnih navodilih. Ko je Güney prebegnil v Švico, je s seboj odnesel negativ filma in ga tam zmontiral. Dobitnik zlate palme in nagrade FIPRESCI v Cannesu 1982. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
20.15
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim pečatom. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
22.00
Ob izidu zbirke esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka
Božanski dnevi (Days of Heaven)
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', svp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih. Film bo uvodoma predstavil Jože Dolmark.
20.4. sobota
19.00
Vstaja zombijev
Jaz, legenda (I am Legend)
Francis Lawrence, 2007, ZDA, 35mm, 2.35, barvni, 101, sp
Tretja in povsem solidna filmska priredba kultnega istoimenskega znanstvenofantastičnega romana Richarda Mathesona pripoveduje apokaliptično zgodbo o virusu, ki iztrebi človeštvo in na površju planeta pusti eno samo bitje, na virus imunega, depresivnega znanstvenika (Will Smith). Ta si dneve in noči krajša s pobijanjem smrtonosnih, povampirjenih stvorov, ki so bili nekoč ljudje, in z iskanjem razlogov za svoj nadaljnji obstoj.
21.00
Vstaja zombijev
Snemaj! ([REC])
Jaume Balagueró, Paco Plaza, Španija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 80’, sp
Novinarka s snemalcem pripravlja reportažo o delu krajevnih gasilcev. Noč je mirna in gasilce pokliče le starka, ki je ujeta v lastnem domu. Na prizorišču sosedje poročajo o grozovitih krikih iz njenega stanovanja, in ko gasilci vlomijo vanj, najdejo gospo na pol nezavestno in obkroženo z mačkami. Kar naenkrat starka plane na enega od gasilcev in ga začne gristi. Ko se hočejo gasilci umakniti iz hiše, naletijo na blokiran izhod. Izkaže se, da se po hiši širi nenavaden virus, ki v ljudeh budi krvoločnost. Gasilci, sosedje in TV-ekipa ostanejo ujeti v hiši, ki je razglašena za območje karantene. »Občutek neposrednosti in realizma, ki ga film posreduje, posledično vzbuja močan občutek pristne grožnje, kar vodi v grozljivo, izredno nelagodno in intenzivno izkušnjo gledanja.« Britanski komite za cenzuro filmov
21.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Bojan Adamič in njegovih 24 sličic
Bojan Adamič in njegovih 24 sličic, kompilacija filmov Bojana Adamiča, video, 40'
Program so pripravili Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, Studio MEG in Ustanova Bojana Adamiča.
20.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Pastirci
France Štiglic, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 82'
Zgodba se dogaja v hribovitem svetu, kjer si otroci iz revnih družin kot pastirci s čuvanjem ovac služijo svoj vsakdanji kruh. Porajajo se prve simpatije, otroke preveva strah pred neznanim in pred tem, kar se domnevno skriva v starem, začaranem mlinu. Mladinski film iz pastirskega življenja.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
23.4. torek
19.00
Vstaja zombijev
Nevidno zlo: Drugi svet (Resident Evil: Extinction)
Russell Mulcahy, Avstralija/Nemčija/VB/ZDA/Francija, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 94', sp
V tretjem delu seriala je morilski virus že davno ušel iz korporativnih laboratorijev in svet uspešno preobrazil v puščavo, gosto poseljeno z zombiji in sorodnimi gensko deformiranimi spakami. Redkim preživelim še vedno načeluje Milla Jovovich, še vedno pa od nekod niti vleče tudi zlobna korporacija, ki je proizvedla virus.
21.00
Slovenska premiera
Ena ženska, eno stoletje (Jedna žena, jedan vek)
Želimir Žilnik, Srbija, 2011, video, barvni, 110', ap
Dokumentarni film, sestavljen iz izjav, intervjujev in rekonstrukcij, slika fascinantno življenjsko zgodbo stoletnice Dragice Srzentić. Še vedno nadvse agilna in lucidna gospa je bila po nenavadnem spletu naključij prisotna pri vrsti ključnih dogodkov, ki so sooblikovali usodo Jugoslavije v obdobju pred, med in po drugi svetovni vojni. Pogled na stoletje naše junakinje je obenem vpogled v stoletje balkanske zgodovine, vpogled v še ne preiskane labirinte intelektualnega in ideološkega življenja kar osmih držav in političnih sistemov, ki jih je zamenjala v Istri rojena Dragica. Večna partizanka je prestala mučenja in aretacije, vendar njene besede danes še vedno odzvanjajo s humorjem in dostojanstvom, ne pa z jezo ali žalostjo. Monumentalen priklon nekemu monumentalnemu življenju.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem, ki ga vodi Majda Širca.
24.4. sreda
19.00
Filmski dvojček
Zgodnja dela (Rani radovi)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 78', ap
Komedija. Ideologija. Seksualna, kulturna in pirotehnična revolucija. Vzhod in zahod se prebujata, sever in jug se prebujata. Hitri avtomobili in lepe ženske. Ljudje se pripravljajo na poslednjo vojno. Sedem koitusov v eni noči. Glasovi milijonov se pnejo v nebo. Usoda polovičarskega radikalizma. Dol s fašizmom in vojno. Kruh in maščoba. Solze in nasmehi. Politična znanstvena fantastika. Alkohol. Težave z oživljanjem otopelih ljudskih množic. Šport. Komunistični manifest. In tako naprej. Država je preveč resna stvar, da bi se ji posmehovali. Preprosta vaja za generalno stavko. Telesno zadovoljstvo drugič in tretjič. Miličniki in frizerji. Predvojni brlogi razkošja. Najlepše žensko telo v Srbiji, v več kot štiristo posnetkih, skoraj ves čas na platnu. Deviantno obnašanje kot posledica napornega fizičnega dela. Filmski kritik Bogdan Tirnanić prvič in zadnjič v filmu. Različni načini priprave zelja. Kako polovičarski revolucionar postane upornik, ki noče spremeniti drugega kot lastne pozicije. Uporaba ognjenega orožja in pravilno napolnjene steklenice. Solze in nasmehi. Zakaj približno devetdeset odstotkov moških in nekoliko manjši odstotek žensk masturbira v določenem življenjskem obdobju. Zgodbe iz Sibirije. Revolucionarji, ki se revolucije ne lotevajo dovolj resno, sami kopljejo svoje grobove. Zlati medved za mladi film na festivalu v Berlinu leta 1969, po besedah žirije, »za drzno obravnavo konflikta med ideologijo in realnostjo, za izjemno spretnost pri počlovečenju političnih abstrakcij v dramo, sodobno tako po obliki kot vsebini.«
21.00
Filmski dvojček/Slovenska premiera
Pirika na filmu
Želimir Žilnik, Srbija, 2013, video, barvni, 53', ap
Biografski video esej o Piriki (Piroška Čapko), ženski železne volje, posnet štiriinštirideset let zatem, ko je Pirika kot otrok nastopila v kratkem dokumentarnem filmu Pionirji mali in v igranem celovečercu Zgodnja dela, pod katera se kot avtor podpisuje Želimir Žilnik. Pirika je odrasla na ulicah Novega Sada, za kratek čas koketirala z idejo, da bi postala igralka, se prebijala skozi vrsto spodletelih razmerij in naposled izgubila stik z edino hčerko. Skozi regenerativno moč filma Pirika zdaj rekonstruira svoje življenje in se naposled, ob priložnosti berlinske retrospektivne projekcije Zgodnjih del v slavnem Kinu Arsenal, ponovno snide s svojim starim režiserjem Žilnikom in celo s svojo izgubljeno in odtujeno hčerko. Pirika na filmu na tipičen žilnikovski način prosto meša dokumentarne in zaigrane prizore. Portret Pirike je obenem portret nekega postsocialističnega stanja, ki v primežu drži mlade in stare, v Srbiji in v Nemčiji. »V gibljive slike skušam ujeti avtentičnost in energijo likov, da bi ta energija nato čudežno vstala vsakič znova med vsako projekcijo. Razmišljanje o tem, kaj se dogaja v resničnem življenju mojih filmskih likov po tem, ko je kamera že opravila svoje delo, me je pripeljalo do Pirike na filmu. Izvedeli smo, da je Pirika plula po razburkanem oceanu življenja in izkusila prigode, bolj enkratne in vznemirljive kot tiste, ki jih je doživela na filmu. Resničnost je vedno bolj čudna od fikcije.« Želimir Žilnik.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem, ki ga vodi Karpo Godina.
25.4. četrtek
18.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Uročitev (Igézet)
István Bácskai Lauró, Madžarska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 21', bd
Elegija (Elégia)
Zoltán Huszárik, Madžarska, 1965, 35mm, barvni, 19', bd
Sveti trije kralji (Vízkereszt)
Sándor Sára, Madžarska, 1967, 35mm, čb, 12', bd
Študija I. (Study I.)
János Tóth, Madžarska, 1974, 35m, barvni, 8', bd
Mozartov pogreb (Mozart temetése)
András Szirtes, Madžarska, 1983, 16mm, barvni, 30', bd
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
20.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Lastna modna revija (Öndivatbemutató)
Tibor Hajas, Madžarska, 1975, 35mm, čb, 15', svp
Partita
Miklós Erdély, Madžarska, 1974, 16mm, čb, 30', ap
Verzija (Verzió)
Miklós Erdély, Madžarska, 1981, 16mm, čb, 60', svp
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
22.00
Kino-integral/Retrospektiva Studia Béla Balázs
Cigani (Cigányok)
Sándor Sára, Madžarska, 1962, 35mm, čb, 17', svp
Capriccio
Zoltán Huszárik, Madžarska, 1969, 35mm, barvni, 16', bd
Črni vlak (Fekete vonat)
Pál Schiffer, Madžarska, 1970, 16mm, čb, 38', ap
Silvester (Szilveszter)
Elemér Ragályi, Madžarska, 1974, 35mm, čb, 15', bd
Filme bo predstavil direktor arhivov Studia Béla Balázs Sebestyén Kodolányi.
26.4. petek
19.00
Vstaja zombijev/Animateka
Klavec Barbik (Barbee Butcher)
Sophie Laguës, Češka republika/Francija/Nizozemska, 2008, video, barvni, 00'23''
Jutranji sprehod (A Morning Stroll)
Grant Orchard, Sue Goffee, Velika Britanija, 2011, video, čb, 6’47”
Somrak (Crépuscule)
Éric Falardeau, Kanada, 2011, 35mm, barvni, 19'43''
Služkinja z motorko (Chainsaw Maid)
Takena Nagao Japonska, 2007, video, barvni, 6'52''
ZZZombiji (ZZZZombies)
David King, Velika Britanija, 2009, video, 3'36''
Zombirama
Ariel Lopez V., Nano Benayon, Argentina, 2011, video, barvni, 7'22''
Krvave roke (Veriset kädet)
Malakias, Finska, 2009, video, barvni, 6'
Neživi (The Unliving)
Hugo Lilja, Švedska, 2010, 35mm, barvni, 28'
Butični izbor kratkih animiranih in polanimiranih filmov, pobarvanih s krvjo in oživljenih z elektriko, s katerim se Animateka pridružuje aprilski tematski retrospektivi Vstaja zombijev.
21.00
Vstaja zombijev
Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland)
Ruben Fleischer, ZDA, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 88', sp
Klasična zgodba o virusu, ki prebivalce planeta z redkimi izjemami preobrazi v krvoločne zombije, je tokrat osvežena kot komedija. Puške in motorne žage vihtijo Woody Harrelson, Jesse Eisenberg in Emma Stone, v vlogi Billa Murrayja pa jim za kratek čas na pomoč priskoči sam Bill Murray. »Zadnja leta smo doživeli pravo invazijo zombijskih filmov, še več, zombiji so postali pošast št. 1, zato ne čudi, da so zombijski filmi dobili tudi kopico parodij – in film Dobrodošli v deželi zombijev je ena izmed boljših, le za zarezo slabša od Wrightove Noči neumnih mrtvecev. A po drugi strani, zombijski filmi že sami po sebi izgledajo kot samoparodije. Je kaj bolj smešnega in komičnega od zombijev? Je kaj bolj smešnega in komičnega od njihovega počasnega korakanja? Je kaj bolj smešnega in komičnega od njihove sle po konzumiranju? Vsakič, ko stopite v nakupovalni center, padete v parodijo zombijev. Vampirja izda ogledalo – v ogledalu se ga namreč ne vidi. No, zombi ima hujši problem, to pa zato, ker se ga v ogledalu vidi – če bi se namreč zagledal v ogledalu, bi prasnil v krčevit smeh.« Marcel Štefančič, jr.
27.4. sobota
Dan OF. Kinoteka je zaprta.
28.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Begunec
Jane Kavčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 80'
Ivan (Rade Šerbedžija), Ana (Ljudmila Lisina) in Ernest (Boris Cavazza) so skupaj odraščali in hodili v šolo. Vojna pa je surovo prekinila njihovo prijateljstvo, ljubezen in mladostne sanje. Ernest, ki je odšel na študij medicine v Italijo, se za krajši čas vrne domov. Pri tem ugotovi, da se je Ana medtem pridružila ilegalnemu odporniškemu gibanju, Ivan, ki so ga vzgajali v samostanu, pa simpatizira z belogardisti in fašističnimi okupatorji. Vojna drama o ideoloških in čustvenih konfliktih. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Živela svoboda
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
22.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
30.4. torek
19.00
Klasiki
Pirati iz Moonfleeta (Moonfleet)
Fritz Lang, ZDA, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 87', svp
Vetrovna obala jugozahodne Anglije, 18. stoletje. Osiroteli deček John Mohune prispe v vasico Moonfleet, kjer naj bi odslej živel z materinim starim prijateljem Jeremyjem Foxom (Stewart Granger). Kmalu spozna, da je elegantni gentleman v resnici vodja tihotapske tolpe piratov. A kljub preteči nevarnosti se deček od moža noče več ločiti. Ob svojem nastanku rahlo spregledana, danes pa priznana mojstrovina velikega Fritza Langa.
"Najlepši cinefilski film." Serge Daney
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej petek 8.3. ob 21.00.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
fp francoski podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
maja in junija v kinoteki
- retrospektiva: Harun Farocki (v prisotnosti avtorja)
- posvetilo: Olivier Assayas (v prisotnosti avtorja in ob priložnosti premiere njegovega najnovejšega filma Après mai v Kinodvoru)
- premiera dveh novih filmov Sylvaina Georgea (v prisotnosti avtorja in v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma)
- premiera štirih restavriranih 8mm klasik slovenskega eksperimentalnega filma: Pes (Karpo Godina, Mario Uršič, 1965), Divjad (Karpo Godina, Jure Pervanje, 1965), Anno Passato (Karpo Godina, 1966), Odmev in odziv (Vinko Rozman, 1966) in simpozij na temo filmskega restavriranja: Kako ustrezno ohraniti in znova vidne napraviti male formate
- praznični filmski maraton presenečenj ob priložnosti petdesetletnice kinotečne dvorane, vključno s ponovitvijo projekcije klasike Pozno ponoči (Dead of Night, Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, 1945), ki je 1. julija 1963 razdevičila kinotečno platno
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
