Retrospektivo bomo v torek, 29. marca, ob 21. uri odprli s celovečercem Gospod Verdoux (Monsieur Verdoux, 1947), ob nastanku hudo šokantno in še vedno nadvse aktualno tragikomedijo, ki jo je Chaplin sam brez kančka lažne skromnosti opisal kot najbolj inteligenten in najbolj dovršen film moje kariere. Ob priložnosti retrospektive je izšel tudi doslej najobsežnejši kinotečni katalog, posvečen Charlesu Chaplinu, z izvirnimi in prevodnimi teksti avtorjev, kot so Alenka Zupančič, Marcel Štefancic, jr., Michel Chion, Serge Daney, Walter Benjamin, Theodore W. Adorno, Sergej M. Eisenstein, Roland Barthes, če jih naštejemo slabo polovico.

Program Slovenske kinoteke – od 28. marca do 30. aprila 2011

29.3. torek
19.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej sreda 2.3. ob 19.00
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin – otvoritev!
Gospod Verdoux (Monsieur Verdoux)
Charles Chaplin, ZDA, 1947, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Gospod Verdoux (Chaplin) predstavlja svojevrstno, elegantno različico zloglasnega Sinjebradca. Ko ga, kot marljivega birokrata, zavoljo stopnjujoče se gospodarske krize odpustijo iz banke, svojo družino (ljubečo ženo v invalidskem vozičku in otroka) preživlja tako, da zapeljuje premožne matrone po Franciji, se pod pretvezo lažne identitete z njimi poroči, iz njih molze denar in jih nato umori. Tragikomična, ob svojem nastanku hudo šokantna in kontroverzna kriminalka je seveda le izgovor za enega Chaplinovih najbolj srditih napadov na dvojno moralo družbe in razraščajoči se imperializem Združenih držav Amerike. Brez kančka lažne skromnosti je Chaplin Verdouxa opisoval kot nedvomno »najbolj inteligenten in najbolj dovršen film moje kariere«.

30.3. sreda
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop, kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga netipično košate brke.
Težave s tangom (Tango Tangles)
Mack Sennett, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 11' (18fps), bp
Charlie – tokrat brez značilnega kostuma in maske – se odpravi na ples, kjer se zaplete z napačnim dekletom. Izbruhne vsesplošni pretep.
Dvajset minut ljubezni (Twenty Minutes Of Love)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Charlie se brezskrbno sprehaja po parku in nadleguje zaljubljene pare. Naposled vsi pristanejo v jezeru.
Ujet v kabaretu (Caught In A Cabaret)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 33' (16fps), bp
Charlie je natakar v cenenem kabaretu. Njegova posebna naloga je ustrahovanje zoprnih strank. Ko sreča dekle svojih sanj in se zaljubi vanjo, osramočen prikriva svojo službo. Komedija zmešnjav se zaključi z metanjem tort.
Ujet v dežju (Caught In The Rain)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapeljuje poročeno damo in se zameri njenemu možu. Eden Chaplinovih najboljših filmov najzgodnejšega obdobja in obenem prvi film, ki ga podpisuje kot celosten avtor (scenarist, režiser, igralec, koreograf).
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Deček (The Kid)
Charles Chaplin, ZDA, 1921, 35mm, 1.33, čb, 54', svp
Chaplinov celovečerni prvenec, v katerem združi slapstick in sentimentalnost; njegov klasični lik »potepuha« na cesti naleti na siroto, dečka (Jack Coogan), ki se ga ne more znebiti; ko se pojavijo »negativni elementi«, ga vzame v zaščito. Genialna kombinacija smešnega in ganljivega.
»Njegov najnovejši film, Deček, presega vse, kar je ta priljubljeni zvezdnik ustvaril do sedaj. Film proži skoraj toliko solz kot smeha, kar dokazuje, da je Chaplin enako nadarjen kot tragik in kot komik. Deček naj zagotovo obvelja za filmsko mojstrovino.« Theatre Magazine, 1921

31.3. četrtek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živahen dan (A Busy Day)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 7' (16fps), bp
Charlie se prvič v svoji karieri preobleče v žensko. Upodobi ljubosumno ženo, ki svojega moža zaloti pri ljubimkanju z mlajšo lepotico. V zakonski prepir poseže policija.
Usodno kladivo (The Fatal Mallet)
Charles Chaplin, Mack Sennett, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 19' (16fps), bp
Charlie in Mack Sennett se potegujeta za roko Mabel Normand, ki pa se ne zmeni preveč za napore obeh snubcev. Zdrami jo šele precizno odmerjena Charliejeva brca v zadnjo plat.
Naporen dan za Mabel (Mabel's Busy Day)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se odpravi na dirkališče, kjer si poželi vročih hrenovk, ki jih prodaja Mabel. Sledi zmešnjava.
Mabel se moži (Mabel's Married Life)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapusti ljubosumno ženo Mabel in se odpravi v bar, kjer se tako napije, da pozabi na svojo odločitev in se vrne domov, kjer pa ga čaka presenečenje …
Smejalni plin (Laughing Gas)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Kot zobozdravnikov asistent se Charlie zateka k nadvse nevsakdanjim metodam skrbi za paciente.
Obraz na barskih tleh (The Face On The Barroom Floor)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Poetična štorija o razcapanem nekdanjem umetniku, ki v baru pripoveduje zgodbo svoje tragične ljubezni.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Parižanka (A Woman Of Paris)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 84', bp
Marie, podeželska mladenka, je s svojim zaročencem, mladim umetnikom Jeanom, dogovorjena za pobeg v mesto, Pariz. Ko se Jean ne prikaže na železniški postaji, Marie zmotno domneva, da se je Jean premislil in jo zapustil. Otožna vendarle odpotuje v Pariz, sama. Leto kasneje tam sreča Jeana, vendar je zdaj, kot ljubica premožnega Pierra, že oddana … Nadvse pogumen korak v Chaplinovi karieri: prvi film, v katerem se sam pojavi zgolj za nekaj sekund (kot statist na železniški postaji). Tudi prvi njegov film, ki ni komedija, marveč romantična drama.
»Resen, iskren film, ki svojo moč gradi na povsem novih izraznih sredstvih za Chaplina. Če bi Chaplin snemal več dram, lahko mirne vesti rečemo, da bi v tem zaslovel prav tako, kot slovijo zdaj njegove komedije.« Variety, 1923

1.4. petek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Maškara (The Masquerader)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Charlie tokrat spet v vlogi filmskega igralca. Namesto, da bi poslušal režiserjeve napotke, se raje posveča dekletom, zato je odpuščen. Preobleče se v žensko in vrne v studio, kjer režiserja tako očara, da mu ta nameni glavno žensko vlogo. Vendar je Charlie kmalu razkrinkan ...
Okrog in okrog (The Rounders)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se s prijatelji zvečer odpravi na pivski pohod. Ko se vrnejo domov, so njihove žene tako razsrjene, da moški znova pobegnejo ven v noč, kjer nadaljujejo s popivanjem.
Novi vratar (The New Janitor)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se zaposli kot vratar, vendar ga zaradi nesposobnosti kmalu odpustijo. Vseeno se v podjetju zadrži še tako dolgo, da prepreči drzen rop.
Njegova glasbena kariera (His Musical Career)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb,17' (16fps), bp
Kot dostavljavec klavirjev Charlie zameša naslove in povzroči zmešnjavo.
Ljubezenske težave (Getting Acquainted)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se z ženo odpravi na sprehod v park, kjer naletita na drug par. Sledi zmešnjava.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Zlata mrzlica (The Gold Rush)
Charles Chaplin, ZDA, 1925, 35mm, 1.33, čb, 72', svp
Osamljeni zlatokop (Chaplin) se odpravi na Aljasko iskat zlato. Zaplete se v kup nevšečnosti, od silne lakote do sporov z lokalnimi grobijani, naposled pa se zaljubi v prelestno Georgio. S pomočjo svojih enkratnih zapeljevalnih veščin skuša osvojiti njeno srce. Tiste čase najbolj ambiciozen in dovršen Chaplinov podvig, ki poleg danes klasičnih, znamenitih humornih prizorov streže tudi z bridko socialno kritiko.
»Pred nami je komedija, ki po šivih poka od poezije, patosa in nežnosti, v homogeno celoto povezanih na vihrav način. Gre za izjemno dragocenost v Chaplinovem opusu, saj poseduje celo več razmisleka in izvirnosti kot dosedanje mojstrovine tipa Deček in Puško na rame.« Mordaunt Hall, The New York Times, 1925
»Hvaliti filme gospoda Chaplina je približno tako, kot če bi dejali, da je bil Shakespeare dober pisec. Pa vendar še vedno srečujemo ljudi, ki prihajajo iz kinodvoran in pravijo, veste kaj, mislim, da je tale Chaplin genij. Seveda je genij, vendar to še nikoli poprej ni bilo izpisano s takšnimi gorečimi črkami.«
Hariette Underhill, New York Herald Tribune, 1925

2.4. sobota
11.00
Matineja/Retrospektiva: Charles Chaplin
Pastirček (Sunnyside)
Charles Chaplin, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb, 30', svp
Charlie kot pastirček trdo dela na kmetiji. Zaljubi se v sosedovo hčerko Edno, vendar njen oče revnega snubca zavrača. Sledijo številne komične zgode in nezgode, v katerih Charlie niha med sanjskim in resničnim svetom.
Dan veselja (Day's Pleasure)
Charles Chaplin, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb, 19', svp
Charlie se z ženo in dvema otrokoma usede v avto in odpravi na izlet, vendar se načrtovani spokojni dan veselja po spletu naključij hitro prelevi v še eno komedijo zmešnjav.
Lenuhi (Idle Class)
Charles Chaplin, ZDA,1921, 35mm, 1.33, čb, 33', svp
Potepuh (Chaplin) se prikrade v prestižni golf klub in tam trči ob bogatašinjo, ki se ravno prereka s svojim pijanim možem (tudi tega igra Chaplin). Stvari se zapletejo, saj ženska potepuha zameša za moža ...
18.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Njegova nova služba (His New Job)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 32', svp
Charlie pride v filmski studijo, da bi si našel delo. Zaposlijo ga kot scenskega delavca, kar pa mu ne zadošča, saj je prepričan, da je rojen igralec. Chaplinov prvi film, ki ga je posnel za firmo Essanay.
Delo (Work)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp
Charlie je pomočnik soboslikarja in tapetnika. Ob vožnji z vozom na delo in v hiši, ki naj bi jo z mojstrom prebelila, povzroči kup nevšečnosti sebi in drugim.
Noč v gledališču (Night In The Show)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp
Charlie je eleganten, zdolgočasnen in zelo pijan gospod, ki povzroči noč strahov v glasbeni dvorani. Film temelji na gledališki igri Muming Birds, ki jo je Chaplin z velikim uspehom kot član Karno Pantomime Company igral pred prihodom k filmu po vsaj Ameriki.
20.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Cirkus (The Circus)
Charles Chaplin, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 72', svp
Mali potepuh (Chaplin) se znajde v cirkusu, kjer ga nemudoma začne preganjati policija, misleč, da je potepuh tudi zmikavt. Celovečerec Cirkus je prvi film, ki je Chaplinu prinesel oskarja, čeprav se nagrada takrat še ni imenovala tako. Posebno nagrado Akademije je Chaplin prejel za »vsestranskost in genialnost pri pisanju scenarijev, režiranju in produciranju.«
»Cirkus Charlesa Spencerja Chaplina predstavlja čistokrvni, neomadeževani užitek od samega začetka do konca. Gre za bučen, srčen, srečen film, v katerem neprimerljivi Charlie ponuja neprimerno več smeha kot solz. Vsak kolut tega filma je razodetje humorja. Film je brez predaha spontan, inteligenten. Nič se ne vleče, noben del ni nepotreben.«
Irene Thirer, New York Daily News, 1928
22.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Parižanka (A Woman Of Paris)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 84', bp
Glej četrtek 31.3. ob 21.00

3.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.

4.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Hobby
Bata Gigić, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
U svim pravcima
Slobodan Kosovalič, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 12'
Miličnik
Dušan Povh, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 12'
Za obnovo Skopja
Zvone Sintič, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 12'
Malo potepanje
Ernest Adamič, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 10'
A propos de la guerrre
Dragoslav Lazić, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 10'
Ona, on in?… HIMO
Jože Bevc, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 5'
20.00
Večer SFA
Lucija
France Kosmač, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 81'
Mlada, lepa, celo fatalna dninarka zanosi z gospodarjevim sinom in vname družino. Brata poroki nasprotujeta, saj se zbojita za svojo dediščino. Ko se začnejo stvari polagoma umirjati, ji mož prizna, da se je sramuje, noseča deklina pa tega ne more prenesti.

5.4. torek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Charlie se poroči (A Night Out)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, 33', bp
Charlie se ga s prijateljem tako nadela, da ne ve več zase. V tem omotičnem stanju nehote postane tretja stranica ljubezenskega trikotnika in si na grbo nakoplje srd ljubosumnega moža.
Boksarski prvak (The Champion)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, 33', bp
Lačni potepuh (Chaplin) po naključju zaide v boksarsko dvorano. V svojo boksarsko rokavico skrije podkev in kmalu zaslovi kot boksarski prvak. Pri vseh teh prigodah ga spremlja njegov zvesti pes buldog.
V parku (In the Park)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, 15', bp
Charlie se v vlogi malega potepuha znova poda na svojo priljubljeno lokacijo zganjanja vragolij, v park, kjer tokrat najprej trči ob nadležnega žeparja, nato pa še ob cel kup neugnanih likov. Seveda sledi zmešnjava.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) se zaljubi v prelepo slepo prodajalko rož, katere družina se nahaja v silnih finančnih težavah. Še isti večer reši življenje milijonarju, ki nato potepuhu pomaga pri snubljenju revne prodajalke cvetja. Najtežji film Chaplinove kariere, ki je nastajal skoraj tri leta in bil zaključen šele po 190 snemalnih dneh (med drugim zato, ker je Chaplin trmoglavo zavračal vpeljavo zvočnega filma), vendar je naposled ob premieri spet obveljal za najboljši, obenem najbolj duhovit in najbolj ganljiv avtorjev film doslej; med zlasti goreče občudovalce sta se vpisala Albert Einstein in Bernard Shaw.
»Prvi Chaplinov film po dobrih dveh letih dokazuje, da je tišina – če je Chaplin tisti, ki molči – še vedno zlata vredna!« Rose Pelswick, New York Evening Journal, 1931

6.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Potepuh (The Tramp)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, 32', bp
Novo poglavje zgod in prigod malega potepuha, nadvse pomembno zato, ker lik malega potepuha tokrat odločno pokaže tudi svojo nežno plat in se od gledalcev poslovi z znamenitim odhodom v globino polja; zavržen od družbe ... pa vendar neuklonljivo optimističen.
Ob morju (By the Sea)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, 20', bp
Charlie se sprehaja po plaži in spotakne ob bananin olupek, ki ga je sekundo prej sam odvrgel. Trči ob pijanca in se zaplete v pretep, ki se kmalu kot požar razširi po vsej plaži.
V trgovski hiši (The Floorwalker)
Charles Chaplin, ZDA, 1916, 35mm, 1.33, čb, 24', bp
Charlie povzroči silno zmedo v trgovski hiši, v kateri ravno med njegovim obiskom poteka rop. Chaplinova prva komedija za produkcijsko hišo Mutual.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je tokrat ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti.
»Briljanten niz komičnih domislic in skečev. Nedvomno filmski dogodek leta.« Thornton Delehanty, New York Post, 1936
»Te dni je rahlo nenavadno opazovati, kako se ustnice igralcev premikajo, glasov pa ni slišati, vendar je odsotnost zvoka domala neopazna, ko film režira Chaplin.« Frank S. Nugent, The New York Times

7.4. četrtek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Potujoči glasbenik (The Vagabond)
Charles Chaplin, ZDA, 1916, 35mm, 1.33, čb, 24', bp
Charlie je reven violinist, ki ga nihče ne mara poslušati. Posluh zanj najde le deklica iz bližnjega ciganskega taborišča, s katero se Charlie odloči pobegniti v lepše življenje.
Grof (The Count)
Charles Chaplin, ZDA, 1916, 35mm, 1.33, čb, 34', bp
Kot krojaški vajenec Charlie povzroča glavobole svojemu šefu. Po naključju se znajde na prestižni zabavi, kjer ga prisotni zamenjajo za grofa.
V zastavljalnici (The Pawnshop)
Charles Chaplin, ZDA, 1916, 35mm, 1.33, čb, 32', bp
Zaposlen v zastavljalnici, Charlie meša štrene svojim številnim strankam.
21.00
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: Charles Chaplin
Neznani Chaplin (Unknown Chaplin)
Kevin Brownlow, VB, 1983, DigiBeta, 1.33, čb/barvni, 156', bp
Nadvse dragocen dokumentarni vpogled v delo Charlesa Chaplina v režiji najznamenitejšega zgodovinarja nemega filma Kevina Brownlowa. Preplet filmskih odlomkov, redkih, nikoli poprej videnih neuporabljenih prizorov iz Chaplinovih filmov in intervjujev s številnimi sodelavci velikega avtorja.

8.4. petek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Pasje življenje (A Dog's Life)
Charles Chaplin, ZDA, 1918, 35mm, 1.33, čb, 34', bp
Mali potepuh in njegov pasji spremljevalec se trudita preživeti v velemestu. Prvi Chaplinov film za produkcijsko tvrdko First National, s katero Chaplin podpiše takrat nezaslišano pogodbo za milijon dolarjev.
Puško na rame (Shoulder Arms)
Charles Chaplin, ZDA, 1918, 35mm, 1.33, čb, 38', bp
Charlie tokrat nastopi v vlogi rekruta v vojaškem vadbenem taborišču, ki sanja o tem, da bi globoko za sovražnikovimi črtami na lastno pest izpeljal drzno akcijo. Najbolj hvaljen in slovit Chaplinov srednjemetražni film.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, 1940, ZDA, 35mm, 1.37, čb, 125', sp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkela iz Tomanie. Edinstvena zmes tragedije, komedije, satire in mirovništva; dokument žalostnega obdobja človeške zgodovine, ko je po svetu razsajala norost in teptala vrednote človečnosti.
»Resnično veličasten dosežek velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za najpomembnejši film vseh časov.« Bosley Crowther, The New York Times, 1940

9.4. sobota
11.00
Matineja/Retrospektiva: Charles Chaplin
Deček (The Kid)
Charles Chaplin, ZDA, 1921, 35mm, 1.33, čb, 54', svp
Glej petek 30.3. ob 21.00
18.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Pastirček (Sunnyside)
Charles Chaplin, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb, 30', svp
Dan veselja (Day's Pleasure)
Charles Chaplin, ZDA, 1919, 35mm, 1.33, čb, 19', svp
Lenuhi (Idle Class)
Charles Chaplin, ZDA,1921, 35mm, 1.33, čb, 33', svp
Glej sobota 2.4. ob 11.00
20.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Gospod Verdoux (Monsieur Verdoux)
Charles Chaplin, ZDA, 1947, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Glej torek 29.3. ob 21.00
22.30
Retrospektiva: Charles Chaplin
Zlata mrzlica (The Gold Rush)
Charles Chaplin, ZDA,1925, 35mm, 1.33, čb, 72', svp
Glej petek 1.4. ob 21.00

10. 4. nedelja
Kinoteka je zaprta.

11.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi po izboru Ivana Nemaniča
Gregoričev fotoizlet v Belo Krajino
Božidar Jakac, Slovenija, 1933, 35mm, čb, 10'
Bela Krajina: Festival narodnih plesov in kresovanje v Metliki
Božidar Jakac, Slovenija, 1940, 35mm, barvni, 10'
Bela Krajina: Metlika in okolica
Božidar Jakac, Slovenija, 1940, 35mm, barvni, 8'
Bela Krajina: Semič, Metlika, Tri fare
Božidar Jakac, Slovenija, 1940, 35mm, barvni, 7'
Bela Krajina: Zeleni Jurij v Črnomlju
Božidar Jakac, Slovenija, 1940, 35mm, barvni, 6'
Lepotno tekmovanje za častni naslov Miss Trbovlje za leto 1930
Metod Badjura, Slovenija, 1930, 35mm, čb, 4'
Pomlad v Beli Krajini
Metod Badjura, Slovenija,1952, 35mm, čb, 14'
Soseska
Milan Ljubić, Slovenija,1976, 35mm, barvni, 12'
20.00
Večer SFA: Filmi po izboru Ivana Nemaniča
Portret Frana Zwittra
Milan Ljubić, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 46'
Ormož, Jugoslovanski Gallspach
Ciril Debevc, Slovenija, 1935, 35mm, čb, 19'
Jugoslovanska knjigarna
Mario Foerster, Slovenija, 1940, 35mm, čb, 5'

12.4. torek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Plačilni dan (Pay Day)
Charles Chaplin, ZDA, 1922, 35mm, 1.33, čb, 22', bp
Charlie je strokovnjak v polaganju opek, vendar svoj zaslužek skriva pred nadležno ženo. Ta denar vseeno uspe najti v njegovem klobuku, vendar si ga Charlie skrivoma prisvoji nazaj in se odpravi zvečer v gostilno. Ko se vrne domov, ga žena pričaka z valjarjem.
Romar (The Pilgrim)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 41', bp
Preoblečen v duhovnika Charlie pobegne iz zapora. V majhnem mestecu, kamor se zateče, ga zamenjajo za pravega duhovnika in zaposlijo. Vendar prava identiteta pobeglega kaznjenca kmalu privre na dan in Charlie je soočen z dilemo ...
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Odrske luči (Limelight)
Charles Chaplin, ZDA, 1952, 35mm, 1.37, čb, 137', svp
Chaplinov poslednji ameriški film, tragikomična drama, pripoveduje zgodbo o ostarelem, nekoč slovitem klovnu (Chaplin), soočenem z dejstvom, da ga je povozil čas. Vrhunec filma zagotovo predstavlja klasični duet z edinim komikom, ki se je lahko kadarkoli kosal s Chaplinom, Busterjem Keatonom. Odrske luči, nesporna mojstrovina, so nemara najbolj otožen, nostalgičen in intimen Chaplinov film, posnet v času, ko je bila Chaplinova priljubljenost v Ameriki zavoljo histeričnih obtožb koketiranja s komunizmom na dnu. Prepričan, da so Odrske luči njegov labodji spev, se je Chaplin po premieri za vedno preselil v Evropo.
»Molière je umrl tiho, med nekaj prijatelji, in bil pokopan ob soju bakel. Blagoslovljen bodi film, v katerem našemu Molièru ni treba umreti, da bi iz svoje smrti napravil svoje najlepše delo.« André Bazin

13.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Pasje življenje (A Dog's Life)
Charles Chaplin, ZDA, 1918, 35mm, 1.33, čb, 34', bp
Puško na rame (Shoulder Arms)
Charles Chaplin, ZDA, 1918, 35mm, 1.33, čb, 38', bp
Glej petek 8.4. ob 19.00
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Kralj v New Yorku (A King In New York)
Charles Chaplin, VB, 1957, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Ker njegovo državo doleti revolucija, se kraj Shahdov (Chaplin) brez prebite pare zateče v New York. Da bi preživel, se obrne na televizijo in kmalu po vsej Ameriki zaslovi kot televizijska zvezda. Po naključju se seznani z otrokom, čigar starši so komunisti, kar je dovolj, da za komunista obtožijo tudi njega in ga privedejo pred zloglasnega senatorja McCarthyja. S filmom Kralj v New Yorku, neznosno škandaloznem ob svojem nastanku, je Chaplin obveljal za prvega režiserja, ki si je s pomočjo satire in norčevanja drznil razgaliti absurdno ozračje paranoje in politične nestrpnosti, kakršno je tlačilo Ameriko na vrhuncu hladne vojne. Minilo je celih šestnajst let, preden je bil Chaplinov predzadnji film lahko predvajan v ZDA.

14.4. četrtek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Plačilni dan (Pay Day)
Charles Chaplin, ZDA, 1922, 35mm, 1.33, čb, 22', bp
Romar (The Pilgrim)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 41', bp
Glej torek 12.4. ob 19.00
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, 1940, ZDA, 35mm, 1.37, čb, 125', sp
Glej petek 8.4. ob 21.00

15.4. petek
16.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Predavanje Kate Guyonvarch: Od trnja do zvezd
Kako je Chaplinovo otroštvo določilo njegov prihodnji uspeh: od revnega dečka iz obubožanih predmestij Londona do najslavnejšega človeka na svetu.
Kate Guyonvarch je velika poznavalka dela Charlesa Chaplina in dolgoletna predsednica t.i. Chaplinove pisarne (Chaplin Office), ki dandanes skrbi za promocijo in distribucijo Chaplinovih del.
Predavanje bo v angleškem jeziku.
18.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Njegova nova služba (His New Job)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 32', svp
Delo (Work)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp
Noč v gledališču (Night In The Show)
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp
Glej sobota 2.4. ob 18.00
20.00
Exodos/Večer z Janom Fabrom
Šelda [Ha, kakšne zabavne norčije!] (De Schelde [He, Wat een Plezierige Zottigheid!])
Jan Fabre, Belgija, 1988, 16mm, čb/barvni, nemi, 14'
Beležka nenavadne ceremonije. Jan Fabre sedi v majhnem čolnu na reki Šeldi in ji zapoje hvalnico.
Tivoli
Jan Fabre, Belgija, 1993, 16mm, 10', nemi
Film o gradu Tivoli in njegovem odsevu v jezeru, kjer se tekom dneva izmenjujeta sonce in dež.
Bojevniki lepote (Les guerriers de la beauté)
Pierre Coulibeuf, Francija/Belgija, 2003, 35mm, barvni, 71', ap
Fantazmagoričen dokument, navdahnjen z odrskimi kreacijami Jana Fabra. Labirint z nešteto vhodi, ki gledalca zapelje v skrivnosten svet, zaznamovan z metamorfozami, multiplimi osebnostmi, nasprotujočimi si strastmi, parodijami, rituali, nadrealnim ...
22.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Kralj v New Yorku (A King In New York)
Charles Chaplin, VB, 1957, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Glej sreda 13.4. ob 21.00

16.4. sobota
11.00
Matineja/ Retrospektiva: Charles Chaplin/Charliejev rojstni dan!
Cirkus (The Circus)
Charles Chaplin, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 72', svp
Glej sobota 2.4. ob 20.00
16.00
Retrospektiva: Charles Chaplin/Charliejev rojstni dan!
Predavanje Kate Guyonvarch: Po Lučeh velemesta – politika ali otok Bali?
Vznemirljivo razkritje arhivskih dokumentov o Chaplinovem podaljšanem izletu okrog sveta v letih 1931 in 1932 in o njegovih takratnih filmskih projektih priča o avtorjevih dvomih in razmislekih o prihodnji karieri v zvočnem obdobju filma. Kate Guyonvarch je velika poznavalka dela Charlesa Chaplina in dolgoletna predsednica t.i. Chaplinove pisarne (Chaplin Office), ki dandanes skrbi za promocijo in distribucijo Chaplinovih del. Predavanje bo v angleškem jeziku.
18.00
Retrospektiva: Charles Chaplin/Charliejev rojstni dan!
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Glej torek 5.4. ob 21.00
20.00
Retrospektiva: Charles Chaplin/Charliejev rojstni dan!
Odrske luči (Limelight)
Charles Chaplin, ZDA, 1952, 35mm, 1.37, čb, 137', svp
Glej torek 12.4. ob 21.00

17. 4. nedelja
Kinoteka je zaprta.

18.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Svetovni dan knjige
Pastirci
France Štiglic, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 82'
Mladinski film iz pastirskega življenja v hribovitem svetu, kjer si otroci iz revnih družin s čuvanjem ovc služijo kruh. Na zelenih travnikih se porajajo se prve simpatije, prve slutnje širnega sveta za domačimi obronki, vrsta stvari, ki otroškim očem razvnemajo domišljijo. Vrstijo se smešne prigode, prijetna doživetja, pa tudi kruti dogodki.
20.00
Gostovanje filmskega festivala Togetherness
Vladimir
Zoran Živulović, Slovenija, 2002, Beta, barvni, 97'
Da bi lažje pokrili stroške, se Maša, Miki in Aleš odločijo oddati prazno sobo v najetem stanovanju. Na njihov oglas se javi uglajen in prijazen, a vendarle nekoliko nenavaden petdesetletnik Vladimir. Aleš pogreša svojega pokojnega očeta in ga takoj najde v novem sostanovalcu, medtem ko ima Miki od prvega dne dalje pomisleke glede Aleševe izbire. Sprva ustrežljivi in prijazni Vladimir začne vse bolj najedati idilično sožitje v študentski skupnosti. Po filmu sledi pogovor z avtorjem.

19.4. torek
19.00
Gostovanje filmskega festivala Togetherness
Dorotej
Zdravko Velimirović, Jugoslavija, 1981, barvni, 98', svp
Film nas ponese v daljno leto 1308, v čas fevdalne Srbije. Menih Dorotej je zeliščar in zdravilec, ki odide v samostan zdravit starešino samostanske skupnosti. V istem samostanu se na prevzem starešinske funkcije pripravlja menih Nikanor. Ko Doroteju uspe pozdraviti starešino, ta nepričakovani dogodek razbesni Nikanorja, ki tako ostane praznih rok. Medtem se med ljudmi začno širiti govorice o Doroteju in ljudje ga začno častiti kot čudodelca. Ko se mu ponudi priložnost, da ozdravi obolelega veljaka, Nikanor sklene, da se bo Doroteju maščeval za naziv, ki mu je zaradi njega splaval po vodi.
21.00
Gostovanje filmskega festivala Togetherness
Ljubezensko življenje strahopetca (Ljubavni život domobrana)
Pavo Marinković, Hrvaška, 2009, barvni, 95', svp
Melanholična komedija o poslovnih in ljubezenskih težavah neuspešnega pisatelja Saše (Nenad Cvetko), ki dela kot gastronomski kritik. Njegovo življenje se spremeni, ko se zaljubi v Ines (Dijana Vidušin), zaposleno v športnem centru. Ko Saša napiše negativno kritiko za restavracijo vplivnega lastnika, se znajde v težavah. Če želi uresničiti svoje želje in si urediti življenje, se mora spopasti s svojimi značajskimi šibkostmi. Film je osvojil tri hrvaške filmske nagrade zlata arena. Po filmu sledi pogovor z avtorjem.

20.4. sreda
19.00
Večer Kulturnega društva B-51
Vloga moje družine v svetovni revoluciji (Uloga moje porodice u svjetskoj revoluciji)
Bato Čengić, BiH, 1971, barvni, 86', bp
Film, posnet po motivih romana Bore Ćosića, govori o začetkih izgradnje dežele komunizma s človeškim obrazom. Izrazito nenavadno stilizirana revolucionarna satira se dogaja po drugi svetovni vojni v Beogradu. Protagonisti so trije zaslužni vojaki-revolucionarji v partizanskih oblekah, ki jih nastanijo v hiši predvojne meščanske družine. Medsebojna prevzgoja hišnih prebivalcev, ki postaja vsakdan, je hkrati žalostna in vesela. Partizani jo izvajajo s pritiskom formalne moči, počasi pa se pokaže, kako pokorna buržoazija diskretno in uspešno prevzgaja revolucionarje. Vstop prost.
21.00
Gostovanje filmskega festivala Togetherness
Hitler iz naše soseske (Hitler iz našeg sokaka)
Vladimir Tadej, Jugoslavija, 1975, barvni, 94', svp
Druga svetovna vojna. V večetnični vojvodinski vasi prihaja do razslojevanja ljudi na podlagi narodnosti. Po okupaciji se »folksdojčerji«, kakršen je Leksi, pridružijo nacistom, vaščana Marko in Joco pa skujeta načrt, kako se ga bosta odkrižala in mu celo zapeljala ženo. Film tematizira stereotip o dobrih Hrvatih in Srbih na eni in o slabih ter arogantnih »folksdojčerjih« na drugi strani. Tudi zaradi presunljive zaključne scene je film dobil več hrvaških in jugoslovanskih filmskih nagrad.

21.4. četrtek
21.00
Kino-uho/Neogibno
Čarovnice (Häxan)
Benjamin Christensen, Danska/Švedska, 1922, 35mm, 1.33, čb, 97', bp
Znameniti, zloglasni, senzacionalistični, svoje dni hudo cenzurirani in marsikje prepovedani nemi dokumentarec o zgodovini čarovništva skozi stoletja, ki zgodbo o Satanovih priležnicah pripoveduje skozi mešanico zgodovinskih dokumentov in dramatizacij domnevno resničnih dogodkov.
Glasbena spremljava v živo: twotones (Susanne Peusquens, Matthias Jahner).
Cena vstopnice izjemoma 8 evrov.

22.4. petek
19.00
Animateka: Avantgardni britanski animirani film
Kavboji (Cowboys)
Phil Mulloy, VB, 1991, DigiBeta, 3’
Trije načini, kako oditi (3 Ways to Go)
Sarah Cox, VB, 1997, DigiBeta, 4’16’’
Ljubezen je vse (Love Is All)
Oliver Harrison, VB, 2000, DigiBeta, 3’15’’
Gnijoči umetnik (Rotting Artist)
Ann Course, Paul Clark, VB, 2002, DigiBeta, 3’10’’
Zajec (Rabbit)
Run Wrake, VB, 2005, DigiBeta, 8’30’’
Tvoja za vedno (Yours Truly)
Osbert Parker, VB, 2006, DigiBeta, 8’
Magnetni film (Magnetic Movie)
Semiconductor, VB, 2007, DigiBeta, 4’56’’
Tadovo gnezdo (Tad’s Nest)
Petra Freeman, VB, 2009, DigiBeta, 4’48’’
Sončni zahod na koščku traku (Sunset Strip)
Kayla Parker, VB, 1996, DigiBeta, 3’30’’
Občutki s poti (Feeling My Way)
Jonathan Hodgson, VB, 1997, DigiBeta, 5’32’’
Vrenje (Ferment)
Tim Macmillan, VB, 1999, DigiBeta, 5’
Pohištvena poezija (Furniture Poetry)
Paul Bush, VB, 1999, DigiBeta, 5’15’’
13
Simon Faithfull, VB, 2004, DigiBeta, 5’25’’
Vrana vzleti (As the Crow Flies)
Carolina Melis, Susanne Flender, VB, 2005, DigiBeta, 5’20’’
Rožnato siva (Purple Grey)
Sebastian Buerkner, VB, 2006, DigiBeta, 7’50’’
Bližina (Proximity)
Inger Lise Hansen, VB, 2006, DigiBeta, 3’53’’
Razvoj črnega psa (The Black Dog’s Progress)
Stephen Irwin, VB, 2008, DigiBeta, 3’14’’
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Glej torek 1.3. ob 19.00

23.4. sobota
11.00
Matineja/Retrospektiva: Charles Chaplin
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Glej torek 5.4. ob 21.00
17.00
Animateka: Sodobni britanski animirani film
Kokoške na begu (Chicken Run)
Peter Lord, Nick Park, VB, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 84', sp
So zapornice in zaporniki. Od svobode jih loči bodeča žica. Trepetajo za življenje in sanjarijo o prostosti. Toda vsak poskus bega je zatrt v kali, njegova voditeljica pa kaznovana s samico. Toda to ni običajen zapor in to niso običajni jetniški tički. Prvi celovečerni animirani film, ki ga je posnela z oskarjem nagrajena skupina Aardman, zaslužna tudi za priljubljeno animirano serijo Wallace in Gromit. Instantna animirana klasika.
19.00
Animateka: Avantgardni britanski animirani film
Glej petek 22.4. ob 19.00
21.00
Animateka: Sodobni britanski animirani film
Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouhca (Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit)
Steve Box, Nick Park, VB, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 85', sp
Čudaški izumitelj Wallace, ki ne more živeti brez sira, in njegov zvesti pasji prijatelj Gromit naposled odkrijeta tržno nišo za svoje čudaške izume. Bliža se namreč praznik zelenjave in meščani vneto kupujejo njune alarmne sisteme za odganjanje zajcev z vrtov. Toda v soseski se pojavi skrivnostni stvor, Strahouhec, ki ga ne odžene noben izum. Wallace in Gromit se morata z njim soočiti na štiri oči. Kultna animirana lika – arhetipski ikoni sodobne britanske kulture in britanskega ljudstva – v svojem prvem celovečernem filmu.

24. 4. nedelja
Kinoteka je zaprta.

25.4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: Velikonočni ponedeljek.

26.4. torek
19.00
Išče se Loach
Sodrga (Riff-Raff)
Ken Loach, VB, 1991, 35mm, barvni, 95', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev britanskega proletariata. Zgodba o Stevieju (Robert Carlyle), pravkar iz zapora odpuščenem gradbenem delavcu, in njegovem dekletu, nezaposleni pevki.
Vsak član Kinopolisa, ki se s svojo člansko izkaznico in unovčenimi vstopnicami za vse štiri Loacheve kinotečne filme zglasi pri blagajni Kinodvora, prejme brezplačno vstopnico za ogled Loachevega najnovejšega filma Išče se Eric, na rednem sporedu Kinodvora od 28. aprila naprej.
21.00
Išče se Loach
Pikapolonica, pikapolonica (Ladybird, Ladybird)
Ken Loach, 1994, VB, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
Pretresljiva drama o spopadu neupogljive ženske z različnimi britanskimi socialnimi službami, ki ji skušajo odvzeti otroke. Britanska verzija Samorastnikov.

27.4. sreda
Kinoteka je zaprta: Dan OF

28.4. četrtek
19.00
Išče se Loach
Dežela in svoboda (Land and Freedom)
Ken Loach, VB/Španija/Nemčija/Italija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 109', sp
Pomladi leta 1936 mlad nezaposlen komunist David zapusti svoj rodni Liverpool in odpotuje v Španijo, kjer se želi pridružiti odporniškemu boju proti fašizmu. Najprej se bori na strani mednarodne čete POUM (Partido Obrero de Unificación Marxista), nato se ranjen napoti v Barcelono, kjer se pridruži drugi skupini oboroženih revolucionarjev. Spopadi s fašisti se izrodijo v spopade z drugimi anti-fašističnimi skupinami in Davidov idealizem se začne razkrajati ...

»Režiser, ki je zanj na svetu 'zmerom in povsod vse preveč desno', brezkompromisno vztraja pri svoji dolgoletni poziciji, v kateri je zmeraj zaznati še svobodnejšo, še bolj levo, še humanejšo rešitev problema, še lepše in človeka vrednejše življenje. V opusu, ki daje neskončno toplo upanje, Dežela in svoboda zavzema eno izmed osrednjih mest: Celo v trenutkih namreč, ki se cinefilu zazdijo klišejski ali nerodni, premore tako suveren in prepoznaven političen zagon, da gre skozenj brati vse njegovo avtorstvo, vso filmičnost – Loach je cineast predvsem zato, ker tako goreče, za vsako ceno zagovarja možnost življenja pod najsrečnejšo zvezdo.« Miha Zadnikar
21.00
Išče se Loach
Ime mi je Joe (My Name is Joe)
Ken Loach, VB, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp
Nezaposleni Joe, robustna dobričina srednjih let, nekdanji alkoholik in pretepač, se odloči zaživeti na novo. V kratkem času bi rad nadoknadil vsa leta, ki jih je utopil v steklenici. Posveti se treniranju najslabše nogometne ekipe v mestu. Še posebej mu priraste k srcu mladi Liam, bivši narkoman, ki ga zaradi neplačanih dolgov preganja lokalni gangster. Joe se zaljubi v Sarah, socialno delavko, ki obiskuje Liama in njegovo ženo. Svetli obeti za prihodnost splavajo po vodi, ko se Joe na svoj način odloči poravnati prijateljeve dolgove.

29.4. petek
19.00
Silvanovih 10
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, katere se poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
21.30
Klasiki
Petek zvečer (Vendredi soir)
Claire Denis, Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Petkov večer. Laure vse svoje premoženje zapakira v škatle. Jutri bo odprla novo poglavje v življenju, preselila se bo k fantu. Nocoj zapusti svoje prazno stanovanje, v katerem se nikoli ni počutila doma, in se odpelje na večerjo k prijateljem. Znajde se v orjaškem prometnem zamašku. Pozabila je, da cestni delavci stavkajo. Vendar se Laure ne zmeni za to, saj se ujeta v avtu počuti prijetno. Toplo je, posluša glasbo, na varnem je. Zunaj je zima. Pešci hitijo domov, v vse smeri, promet je zaustavljen, oglašajo se troblje, vsi so napeti in razburjeni. Vsi, razen moškega v temnem plašču, ki stoji čisto pri miru, samo malo naprej. V soju neonskih luči se sprehodi med avtomobili. Nekdo nekje zagotovo čaka nanj, pomisli Laure ... Dva popolna neznanca, ena hotelska soba in ena najlepših ljubezenskih zgodb novega tisočletja. Film kot poezija.

30. 4. sobota
11.00
Matineja/ Retrospektiva: Charles Chaplin
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Glej sreda 6.4. ob 21.00
18.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Glej torek 1.3. ob 19.00
20.00
Klasiki
Modri žamet (Blue Velvet)
David Lynch, ZDA, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 120', sp
Spokojno mestece Lumberton, ZDA. Mladi Jeffrey (Kyle MacLahan) obišče očeta v bolnici in na poti domov v travi najde odrezano človeško uho, ki ga odnese na policijsko postajo in izroči čudaškemu detektivu. Detektivova hčerka doma prisluškuje svojemu očetu in Jeffreyju sporoči, da je odrezano uho mogoče povezano z neko pevko iz nočnega kluba. Jeffrey se s pomočjo prijateljice vtihotapi v pevkino stanovanje, kjer je priča grozljivemu obredu seksualnega ponižanja in nasilja. Skrivnostni podzemni svet, negativna preslikava vsega idiličnega na površju, mladega radovedneža kmalu posrka vase bolj, kot si je ta lahko predstavljal oziroma želel ... Eden največjih filmskih kultov vseh časov, ki je dokončno preluknjal zloščeno podobo ameriškega načina življenja in na prepih postavil vse mračno, umazano, perverzno in bolezensko, kar tli pod površino.
22.30
Klasiki
Gerry
Gus Van Sant, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Dva mestna mladeniča, prijatelja, oba z imenom Gerry, odideta na izlet do roba Doline smrti. Mimo redkih izletnikov se vzpenjata po goli pokrajini in iščeta neko določeno mesto. Kaj naj bi bilo na tem mestu, ali zakaj ga iščeta, ni znano. Hoja do domnevnega cilja je sprva zavzeta in tiha, negotovost glede prave poti pa sproži sproščeno kramljanje, ob katerem ne opazita, da sta se okrog njiju spustila megla in mrak. Po kratkem oddihu jo mirno mahneta nazaj proti avtu, vendar nikakor ne najdeta prave poti. Ko se zdani, se znajdeta sredi čudovite puščavske pokrajine in kamor seže njuno oko ni več nobene sledi civilizacije.
»Ne spite z nikomer, ki ne ljubi tega filma!« John Waters

legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov

opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.

Vabljeni!

tekst in foto: Slovenska kinoteka