1. Torkova (1.3.) projekcija Atalante, ene najnovejsih pridobitev kinotecnega arhiva, nesmrtne klasike filmskega impresionizma, realizma in nadrealizma v enem, drugega in zal tudi poslednjega celovecerca enega najvecjih poetov filmske umetnosti Jeana Vigoja.
2. Cetrtkov (3.3.) Dan za dokumentarec, v sklopu katerega bomo zavrteli zgodnja dokumentarna filma slovenske avtorice Jasne Krajinovic, lanskoletne prejemnice nagrada zlata ptica za celovecerni dokumentarni film Damjanova soba, ki naslednji teden prihaja na redni program Kinodvora. V Kinoteki bomo zavrteli filma Saja in Mira, izgubljene sanje? in Sestri; obema projekcijama bo sledil pogovor z avtorico.
3. Petkova (4.3.) projekcija slovenske klasike Na papirnatih avionih Matjaza Klopcica, s katero proslavljamo otvoritev dvomesecne fotografske razstave Zarota molka v dvorani Kinoteke, pripravljene v sodelovanju z revijo Fotografija.
4. Sobotna (5.3.) inavguracija nove kinotecne nanizanke Kino-uho: Osvetljene zGodbe, v sklopu katere se nam v eni zgodovinski in dveh novodobnih mojstrovinah predstavljajo tri glasbene legende: Ludwig van Beethoven, Elliott Sharp in Patti Smith.
Program Slovenske kinoteke – marec 2011
1.3. torek
19.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke/Silvanovih 10
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega »vagabundskega« življenja ter vseskozi sanja magično mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana. Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
2.3. sreda
19.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film.
21.00
Klasiki
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp
Mlada ženska svojemu delodajalcu ukrade znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor, plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje ... Brez dvoma najznamenitejši in najbolj temeljito (psiho)analiziran film Alfreda Hitchcocka, ki je ob svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.
3.3. četrtek
19.00
D-day: dan za dokumentarec: Jasna Krajinovič
Saja in Mira, izgubljene sanje? (Saya et Mira, reves perdu?)
Jasna Krajinovič, Belgija/Francija, 2002, DigiBeta, 4:3, barvni, 53', ap
Po koncu vojne v Bosni živita Saja in Mira, tako kot tudi veliko drugih ljudi, v hišah, ki nista njuni. Saja je starka, muslimanka. Vojna je uničila njeno hišo. Danes pod nenehno grožnjo izgnanstva živi kot begunka v Brčkem. Mira, stara sedemnajst let, je pravoslavka. Vojna jo je prisilila, da skupaj z družino zapusti mesto in se zateče na vas. Obe ženski sanjata, da se bosta nekega dne lahko vrnili domov. Projekciji sledi pogovor z avtorico.
21.00
D-day: dan za dokumentarec: Jasna Krajinovič
Sestri (Deux soeurs)
Jasna Krajinovič, Belgija/Francija, 2006, DigiBeta, barvni, 50', ap
Violeta in Vyollca živita na jugu Kosova, blizu meje z Albanijo. Soočeni z visoko stopnjo nezaposlenosti v njuni državi jima ne preostane drugega, kot da se preživljata z odstranjevanjem neeksplodiranih bomb. Minska polja vsak dan preiskujeta že šest let. Čvrsta in enkratna vez, spletena med sestrama, jima omogoča premagovanje strahu in ju navdaja z upanjem v tegobni situaciji, kjer sta njuni življenji vsak dan na kocki.
Projekciji sledi pogovor z avtorico.
4.3. petek
18.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo
Glej torek 1.3. ob 19.00
20.00
Zarota molka: otvoritev razstave
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 75'
Fotograf ujame v svoj objektiv dekle, ki bi jo rad srečal. To dekle je baletka in živi sama z materjo. Slučajno jo sreča in skupaj odideta v park. Pozimi fotograf najame kočo v gorah, kjer se z baletko ljubita. Baletka se odloči, da se bo poročila, pa čeprav to njeni materi ni pogodu. Toda to je že druga zgodba. Manifest klopčičevskega modernizma in za vselej eden najlepših dosežkov domače kinematografije.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in revijo Fotografija (ZSKZ).
5.3. sobota
11.00
Matineja
Trojčice iz Bellevilla (Les Triplettes de Belleville)
Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 80', sp
Šampion je osamljen deček, ki ga posvoji babica. Ko ta opazi, da je deček najbolj srečen, kadar sedi na kolesu, ga začne intenzivno trenirati. Leta minevajo, Šampion doraste svojemu imenu in se pripravlja za udeležbo na svetovno znani kolesarski dirki Tour de France. Šampion tekmovanja ne zaključi, saj ga na gorskem vzponu ugrabi par skrivnostnih možakov. Babica in njen zvesti pes Bruno se ga odpravita reševat. Pot ju vodi prek oceana v velemesto Belleville, kjer se srečata s slovečimi Trojčicami iz Bellevilla, čudaškimi glasbenimi zvezdami iz tridesetih, ki se odločijo babico in Bruna vzeti pod svoje okrilje. Zahvaljujoč izvrstnemu pasjemu smrčku se kmalu znajdejo na kolesarjevi sledi. Jim bo uspelo prekrižati peklenske načrte zlobne francoske mafije? Ena najboljših in najbolj uspešnih evropskih celovečernih animacij zadnje dekade.
18.00
Osvetljene zGodbe
Ludwig van
Mauricio Kagel, ZR Nemčija, 1970, 16mm, čb, 90', svp
Filmska mojstrovina argentinskega skladatelja Mauricia Kagla. Eksperimentalna, nezaslišana, epska meditacija na téme gluhosti, glasnosti, glasbe in seveda Beethovna. Pred kamero se, v neštetih permutacijah vloge naslovnega junaka, sprehajajo in postavljajo inštalacije Joseph Beuys, Dieter Roth, Robert Filliou in številni drugi.
20.00
Osvetljene zGodbe
Elliott Sharp - Početi prepovedano (Elliott Sharp - Doing the Don't)
Bert Shapiro, ZDA, 2008, barvni, 70', bp
Biografski dokumentarec o multiinštrumentalistu, skladatelju in izvajalcu Elliottu Sharpu. Film pripoveduje zgodbo o tem, kako se zadržan najstnik, navdušen nad znanostjo, prelevi v eno osrednjih figur sodobne avantgardne in eksperimentalne glasbe. Projekcija ob praznovanju šestdesetega rojstnega dne Elliotta Sharpa!
22.00
Osvetljene zGodbe
Patti Smith - Sanje o življenju (Patti Smith - Dream of Life)
Steven Sebring, ZDA, 2008, 35mm, 1.66, čb/barvni, 109', bp
Intimen portret legendarne rock glasbenice, babice panka, in pesnice, ki ga je znani fotograf Steven Sebring snemal celih enajst let. Zgodba o umetnici in njenih prijateljih, pesnikih, ki so jo navdihovali: William Burroughs, Allen Ginsberg, Robert Mapplethorpe, Bob Dylan, Michael Stipe. Impresionistični dnevnik vsestranske ustvarjalke in njenega unikatnega mesta znotraj ameriške kulture. Kolaž koncertnih posnetkov, nastopov, intervjujev, besedil, slik in fotografij, ki ga pripoveduje portretirana avtorica sama.
6.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Ob prazniku dneva žena: slovenske filmske ustvarjalke
Filmski obzornik 28
Boris Režek (redaktor), Slovenija, 1948, 35mm, čb, 16'
Kroparski kovači
Milka in Metod Badjura, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 13'
Pesem borb in zmag
Zvone Sintič (fotografija: Veka Kokalj), Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Zeleno zlato
Milan Stante (montaža: Darinka Peršin), Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 11'
Neke nedelje
Špela Rozin, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 15'
Leti, leti, leti … ženska?
Polona Sepe, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Ob prazniku dneva žena: slovenske filmske ustvarjalke
Varuh meje
Maja Weiss, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 100'
Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta spremeni v srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji gozdovi skrivajo ne samo meje med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim, ter da je samozvani varuh meje tisti, ki postavlja ločnice ...
8.3. torek
18.00
Klasiki/Dan žena
K-19: Črna vdova (K-19: The Widowmaker)
Kathryn Bigelow, ZDA/VB/Nemčija/Kanada, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 138', sp
»Leta 1961 je hladna vojna doživljala multiple orgazme. Amerika je imela toliko atomskega orožja, da bi lahko svet uničila desetkrat – Rusija ga je imela toliko, da bi lahko svet izničila dvakrat. Svet se je tresel – vsi so bili živčni, panični, histerični. In seveda, vsi so dišali po radiaciji in mutaciji. Amerika je svoje atomske podmornice Polaris parkirala pod severni tečaj in tako prestrašila Ruse, da so tja gor, globoko pod nulo, takoj poslali svojo atomsko podmornico, K-19: Črno vdovo, kar je bilo tvegano – Črna vdova namreč še ni bila testirana …« Marcel Štefančič, jr.
V sodelovanju z Mestom žensk.
21.00
Klasiki/Dan žena
Vsiljivec (L'intrus)
Claire Denis, Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 125', sp
Louis Trebor, skrivnostni moški v poznih šestdesetih letih, robustnega, skoraj mladostnega telesa, a pešajočega srca, v jurskih gozdovih s svojima dvema psoma živi samotno življenje. V dolini s svojo mlado družino živi njegov sin, a Louis je do njega povsem brezbrižen. Stik vzdržuje le z lokalno lekarnarko, s katero imata seksualna srečanja. Toda Louis potrebuje novo srce, saj ga staro, bolno srce vse bolj ogroža. Poda se na dolgo pot, na romanje okrog Zemlje, med katerim išče novo srce in drugega, davno izgubljenega sina. Skrajno intimen film o možnosti novega, svobodnejšega in lepšega življenja na ruševinah starega je posnet po istoimenskem filozofskem spisu Jeana-Luca Nancyja, enega najvplivnejših sodobnih francoskih mislecev, ki je nedavno tudi sam prestal presaditev srca. V sodelovanju z Mestom žensk.
9.3. sreda
19.00
Večer Kulturnega društva B-51
Čuvaji noči (Čuvari noći)
Namik Kabil, BiH, 2008, 35mm, barvni, 85', bp
Dogajanje filma Čuvaji noči so v osemnajstih dneh posneli v veleblagovnici, pripoveduje za zgodbo ene nočne izmene. Dva nočna čuvaja – Mahir v salonu pohištva in Brizla na oddelku kopalniške opreme – preživljata nočno izmeno ob igranju igre Človek, ne jezi se. Izkušena dvojica opazi vse spremembe razpoloženja pri drugem, in iskreno, človeško skrbita eden za drugega. Mahirova soproga mu telepatsko prenese novico o svoji nosečnosti. Njun sosed, vojni invalid, ki moti nočni mir, in prihod policije pa naredita to noč drugačno. Vstop prost.
22.00
Klasiki
Čuvaj plaže v zimskem času (Čuvar plaže u zimskom periodu)
Goran Paskaljević, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 90', bp
Mladenič se po ločitvi staršev odloči, da se čim prej osamosvoji. Vendar zaradi neprimerne izobrazbe ne dobi drugega dela kot začasno zaposlitev čuvaja plaže v zimskem obdobju. Upa, da bo ljubezen rešila vse njegove težave, zato se poroči. Čeprav je v dekle zaljubljen, je začetne idile kmalu konec in problemi se začnejo kopičiti. Jugoslovanska klasika; posebna nagrada žirije na berlinskem festivalu 1976.
10.3. četrtek
19.00
Za Jafarja Panahija, še vedno zaprtega, ker je snemal filme
Ofsajd (Offside)
Jafar Panahi, Iran, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Na polnem avtobusu iranskih nogometnih navijačev, ki se odpravljajo na kvalifikacijsko tekmo med Iranom in Bahreinom, v kotu tiho sedi mlad fant. Vendar to ni fant, ampak dekle v navijaški preobleki in s pobarvanim obrazom v barvah iranske zastave. Pri vhodu stadiona jo aretirajo in v priporu skupaj z drugimi dekleti, preoblečenimi v navijače, spremlja celotno tekmo za ograjo ob stadionu. Tam jih stražijo mladi vojaki, ki jih bodo po tekmi predali nravstveni policiji, da bo dekleta kaznovala za njihovo neprimerno početje. Do takrat pa prestajajo mučne trenutke, saj tekme ne morejo gledati in le poslušajo krike navijačev in komentarje mladih vojakov, ki jim opisujejo dogajanje na igrišču, katerega sploh ne razumejo. Dekleta so med seboj zelo različna, vendar jih povezuje močna strast do nogometa.
21.00
Za Jafarja Panahija, še vedno zaprtega, ker je snemal filme
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način.
11.3. petek
19.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Veliki plan (Nema-ye Nazdik)
Abbas Kiarostami, Iran, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 95', sp
Igrano-dokumentarni film, posnet po resničnih dogodkih, v katerem vsi liki igrajo same sebe. Film je zgodba o ljubitelju filma Sabzianu, ki se pretvarja, da je filmski režiser Mohsen Makhmalbaf. Pod pretvezo, da išče lokacije za film, vstopi v življenje družine iz srednjega sloja. Močno sumničav oče začne raziskovati identiteto gosta, kar pripelje do razkrinkanja in aretacije. Na tej točki v zgodbo vstopi Kiarostami in njegova filmska ekipa. Spremljamo pričevanja o prevarantovih podvigih in dejansko sojenje, a skozi film dobimo vpogled tudi v življenje revnega pomočnika tiskarja Sabziana, ki je s pretvarjanjem za slovitega režiserja ponovno pridobil samozavest in samospoštovanje. Vrhunec filma je iskren in izjemno oseben trenutek, ko se Sabzian in Mohsen Makhmalbaf srečata osebno.
21.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Okus češnje (Ta'm e guilass)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
Gospod Badii je v srednjih letih in v svojem džipu se vozi po ulicah in obronkih Teherana. Odločil se je, da bo naredil samomor. Išče človeka, ki bi naslednje jutro – za zelo dobro plačilo – prišel pod drevo na hribu, na mesto samomora, in ga pokopal. Zlata palma za najboljši film, Cannes '97. »Če ne bi obstajala možnost samomora, bi se že zdavnaj ubil.« Cioran
12.3. sobota
11.00
Matineja
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaki, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
18.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Veter nas bo odnesel s seboj (Bad ma ra khahad bord)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija, 1999, 35mm, barvni, 1.85, 118', sp
Avto se približuje odročni iranski vasi sedemsto kilometrov severno od Teherana. V njem sedijo trije moški, ki se prepirajo, ali so na pravi poti ali ne. V vasi nihče zares ne ve, po kaj so prišli; vodja skupine se predstavlja za inženirja. »Ko govorim o 'poetičnem filmu', to ne pomeni, da govorim o filmu, povezanem s poezijo. Ko govorim o 'poetičnem filmu', ne govorim o posredovanju humanih sporočil. Govorim o filmu, ki je poezija, ki se ponaša z zapletenimi kvalitetami poezije in se odlikuje z njenim ogromnim potencialom.« Abbas Kiarostami
21.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Deset (10)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija/ZDA, 2002, 35mm, barvni, 1.66, 94', sp
Deset prizorov prikazuje stanje žensk v sodobnem Iranu. Mania je mlada mati, ravnokar se je ločila od moža. Njen sedemletni sin ji ne more odpustiti, ker je pustila očeta, da bi zaživela z drugim moškim. Mania se vozi z avtomobilom po mestnih ulicah; ves film se dogaja v kabini avtomobila, kjer se izmenjujejo njen sin; prijateljica, ki jo je ravnokar zapustil fant; prostitutka, ki je v avto vstopila misleč, da gre za stranko; starka na poti na molitev ... Pogovori se gibljejo okrog aktualnega ženskega vprašanja. Deset prizorov čustvenih življenj šestih žensk in izzivov, s katerimi se soočajo v določenem trenutku teh življenj. Lahko tudi deset prizorov čustvenega življenja ene in iste ženske ...
13.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Emona
Marijan Cilar, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 6'
Draga šola
Zvone Sintič, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 10'
Weekend
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 10'
Barve v prosekturi
France Kosmač, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 13'
Puščica nad gladino
Ernest Adamič, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 11'
Strogo zaupno
Jože Pogačnik, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 15'
20.00
Večer SFA
Veter v mreži
Filip Robar-Dorin, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 109'
Danijel Bohorič po daljšem času spet obišče Novo mesto, v katerem je preživljal dijaška leta. Dolenjski visokošolci ga kot priznanega pesnika modernega izraza povabijo, naj se udeleži prireditev in nastopov v Novem mestu, ki postanejo kasneje znani Novomeška pomlad. Skladatelj Marij Kogoj, slikar Božidar Jakac in drugi umetniki prvič nastopijo skupaj v javnosti … Poema o avantgardnem umetniškem gibanju.
22.00
Teden možganov
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca, čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo.
Projekciji sledi predavanje Blaža Koritnika.
15.3. torek
13.00
Teden možganov
Forresterjevo razkritje (Finding Forrester)
Gus Van Sant, ZDA, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
»J.D. Salinger je leta 1951 objavil roman Lovec v rži, s katerim je obsedel in uročil generacijo. Njegov junak, Holden Caulfield, je bil pač pojem nonkonformista, ki odraslim ne bi zaupal niti svojega imena. Postal je kult. Tudi Lovec v rži, 'veliki roman 20. stoletja', je postal kult. In ja, tudi Salinger je postal kult, toda kmalu zatem se je umaknil iz javnosti, tako rekoč izpisal. Zabarikadiral se je v svoj novoangleški bunker in ni se več prikazal. Nobenih nastopov, nobenih turnej, nobenih intervjujev, nobenih fotk, nobenih žurov. Izginil je. In postal misterij. Nekateri so mislili, da je mrtev, nekateri pa, da je nor. Slovel je le še po svoji odsotnosti. In iz svoje odsotnosti je naredil spektakel. Zdaj ga skuša najti Gus van Sant, jasno, pod drugim imenom. Specifično, Forresterjevo razkritje dramatizira ameriško iskanje Salingerja, ameriško romanco s Salingerjem – in Salingerjevo antiromanco z Ameriko.« Marcel Štefančič, jr.
Projekciji sledi predavanje Simona Brezovarja.
18.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Glej torek 1.3. ob 19.00
20.00
Teden možganov
Matrica (The Matrix)
Andy & Lana Wachowski, ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo se dokoplje do strašnega spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila zlobna umetna inteligenca, da bi zasužnjila resnično Zemljo. V resnici je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz mesa in krvi srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo zlobni stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo ponovno ustoličiti človeka. Projekciji sledi predavanje Aleša Beliča.
16.3. sreda
13.00
Teden možganov
Pomlad, poletje, jesen, zima … in pomlad (Bom yeoreum gaeul gyeoul geurigo bom)
Kim Ki-duk, Južna Koreja/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp
Nihče ni zavarovan pred močjo letnih časov in njihovim letnim ciklom rojstva, rasti in razkrajanja. Niti budistična puščavnika, ki si delita samoto ob idiličnem ribniku, obdanem z gorami. Menjavanje letnih časov prežema njuni življenji z napetostjo, ki vodi tako v višje sfere duhovnosti kot tudi v tragedijo. Tudi meniha sta namreč dovzetna za vse pasti življenja, za hrepenenja, trpljenja in strasti, lastne vsakemu človeku. Mladi Menih pod budnim očesom Starega Meniha izkusi razblinjenje ideala nedolžnosti, ko se otroška igra spreobrne v krutost ... prebujenje ljubezni, ko v njun zaprt svet vstopi ženska ... morilsko moč ljubosumja in obsedenosti ... ceno odpuščanja ... razsvetljenstvo izkušnje. Projekciji sledi predavanje Luke Dimica.
17.00
Teden možganov
Antikrist (Antichrist)
Lars von Trier, Danska/Nemčija/Francija/Švedska/Italija/Poljska, 2009, 35mm, 2.35, 108', sp
Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno. Projekciji sledi predavanje Vida Voduška.
19.00
D-Day: dan za dokumentarec
Naš bližnjik Pasolini (Pasolini prossimo nostro)
Giuseppe Bertolucci, Italija, 2006, 35mm, 1.37, čb, 58', ap
Nahajamo se na prizorišču snemanja kontroverznega filma Salò ali 120 dni Sodome. Pasolini na prizorišče pripusti majhno ekipo novinarjev, ki jih vodi Gideon Bachmann. Zapletajo se v dolge, poglobljene pogovore, ki se zlagoma oblikujejo v luciden in oster napad na družbo. Pogovori z režiserjem in fotografije s snemanja filma se prepletejo v konglomerat fikcije in resničnosti, ki na osupljiv način osvetli Pasolinijev metaforični portret modernosti v nastajanju.
Večer knjige in filma: projekciji sledi predstavitev slovenskih prevodov Pasolinijevih literarnih del v kavarni Kinodvora. Pogovor vodi Denis Valič. Gostje: Andrej Medved, Miklavž Komelj, Majda Širca, Gašper Malej. Začetek ob 20.15. Večer knjige in filma je del programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. V sodelovanju s Kinodvorom in Cankarjevo založbo.
21.30
Klasiki
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di Sodoma)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in mladenkami. Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje z iztrebki, grozovite oblike mučenja in umori. Labodji spev italijanskega mojstra, posnet po črki zloglasnega de Sadovega romana; veličastna, edinstvena mojstrovina v službi kritike vseh oblik enoumja.
17.3. četrtek
13.00
Teden možganov
Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)
Michel Gondry, ZDA, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
Joel nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine, njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti ...
Projekciji sledi predavanje Maje Bresjanac.
17.00
Klasiki/Kinopolisova filmska branja
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa lastnoročno izumi polovico danes znanih sredstev filmske govorice in drugo polovico izpili do popolnosti. Projekciji sledi debata v kavarni Kinoteke.
20.00
Teden možganov
Umetnost negativnega mišljenja (Kunsten å tenke negativt)
Bård Breien, Norveška, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 79', sp
Črna komedija o Geirru, ljubitelju glasbe in filmov, ki ga prometna nesreča priklene na invalidski voziček. V svojih poskusih, da bi svetu pokazal, kako grozno se počuti, Geirr zaide v slepo ulico. Postane ciničen, zagrenjen, samotarski, odvisen od trave, obseden z orožjem, Johnnyjem Cashom, Lovcem na jelene in Apokalipso zdaj!. Njegova punca Ingvild se obupana po pomoč zateče k lokalni terapevtski skupini, ki jo sestavlja pretirano navdušena mentorica in njeni vsaj navidez skrajno pozitivno naravnani pacienti. Geirr nad idejo skupinske terapije seveda ni navdušen, vendar se ukloni želji svoje punce, ko ta zagrozi, da ga bo pustila. Kmalu se izkaže, da ima Geirr izrazito negativen učinek na ostale člane skupine, ki pripotujejo k njemu na obisk ...
Projekciji sledi predavanje Aleša Pražnikarja.
18.3. petek
13.00
Teden možganov
Idioti (Idioterne)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Španija/Francija/Nizozemska/Italija, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 117', sp
Po strogih načelih Dogme 95 posneta drama o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta prakticirajo idiotizem, čeprav so povsem zdravi in normalni državljani. Mednje pride novinka Karen, ki sprva ni pripravljena sprejeti njihove »estetike«. Ostali jo prepričajo in kmalu tudi sama postane »idiot«, toda ko se čez čas oglasi pri starših, njen »idiotizem« naleti na neodobravanje. Projekciji sledi predavanje Vida Voduška.
17.30
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Mož, ki ga ni bilo (The Man Who Wasn't There)
Joel & Ethan Coen, ZDA/VB, 2001, 35mm, 1.85, čb, 116', sp
Spokojno kalifornijsko mestece poleti 1949. Zdolgočaseni in redkobesedni brivec Ed Crane posadi na brivski stolček zanimivo stranko, potujočega trgovca, ki mu ponudi sodelovanje pri tveganem, a dolgoročno obetavnem poslu: suhem čiščenju oblek. Če želi sodelovati, mora Ed prispevati deset tisoč dolarjev začetnega kapitala. Ker ve, da njegova žena že lep čas prešuštvuje s svojim šefom, lastnikom supermarketa in družinskim očetom Brewsterjem, Ed sklene, da bo slednjega v zameno za molk izsiljeval – za zahtevani znesek.
19.45
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih. Zlata palma v Cannesu 1976.
22.00
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Mulholland Dr.
David Lynch, ZDA/Francija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 147', sp
Svetlolaso dekle s podeželja prispe v Los Angeles, ker želi postati slavna hollywoodska igralka. Približno ob istem času se v hribih nad mestom pripeti prometna nesreča. Temnolaso dekle, ki je edino preživelo nesrečo, se brez spomina opoteče v mesto. Poti obeh deklet se v Mestu sanj prekrižata in prepleteta.
19.3. sobota
11.00
Matineja
Čudežno potovanje (Sen to Chihiro no kamikakushi)
Hayao Miyazaki, Japonska, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 125', sp
Chihiro je muhasta, svojeglava 10-letna deklica, prepričana, da se mora ves svet podrediti vsaki njeni kaprici. Ko ji starša, Akio in Yugo povesta, da se morajo preseliti, je besna in sploh ne poskuša prikriti jeze. Med potovanjem v novo hišo se oklepa spominov na prijatelje ter šopka rož, poslednje sledi njenega preteklega življenja. Novodobna animirana klasika, sodobna Alica v (zares) čudežni deželi.
20.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi po izboru Emilije Soklič
Slike z loškega pogorja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 15'
Lepote podzemlja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 12'
Zima mora umreti
Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 10'
Železarna Jesenice
Milan Kumar, Slovenija ,1954, 35mm, čb, 21'
Kje je bil rojen Jacobus Gallus dictus Carniolus
Mako Sajko, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 12'
Človek s Krasa
Mile de Gleria, Slovenija, 1967, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi po izboru Emilije Soklič
Na svoji zemlji
France Štiglic, Slovenija, 1948, 35mm, čb, 109'
Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere, ki se nameni iztrebiti »bandite« v Baški Grapi. Tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja, le Drejc, ki nanj pritiska mati, obenem pa bi se rad poročil s Tildico, ki je za partizane, še omahuje ... Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Prvi slovenski celovečerni in zvočni film.
22.00
Filmski večer študentov AGRFT
- Generacija Južne Afrike
Maja Prelog, Slovenija, 2009/10, HDV, 1.77, barvni, 12'
Dokumentarni film Generacija Južne Afrike prikazuje življenjsko okolje mladih bratov dvojčkov Amirja in Edina. Živita v Sloveniji od rojstva, toda kljub temu čutita pripadnost do države Bosne in Hercegovine, od koder prihajajo njuni starši. Najraje igrata nogomet na bližnjem šolskem igrišču – v tem pogledu se ne razlikujeta od povprečnega slovenskega najstnika. Vendar ju družba nezavedno (in včasih zavedno) stigmatizira ter potiska na rob …
- Klemen Klemen
Tosja Flaker Berce, Slovenija, 2009/10, BetaIMX, 1.77, barvni, 13'
Film je vpogled v življenje kultnega slovenskega reperja Klemna Klemna. Govori o njegovih začetkih, ustvarjanju, uspehu, trenutnemu stanju in načrtih za prihodnost.
- Za zaprtimi očmi
Milan Urbajs, Slovenija, 2009/10, 16mm, barvni, 20'
Marko pade z drevesa. V nezavesti leži v bolnici, ujet v svoj notranji svet, ki ga oblikujejo osebni strahovi in čustveno obarvani odnosi med ljudmi iz njegovega okolja. Ujet v svojih spominih skuša razvozlati dogodke zadnjih dni. Temna odiseja skozi njegovo notranjost ga pripelje do razodetja.
- Klinci
Jaka Šuligoj, Slovenija, 2009/10, 16mm, 1.77, barvni, 14'
Na ploščadi med bloki je majhna trgovina. Tja pride nova seksi trgovka. Pred trgovino druščina »klincev«, starih okrog 13, let večino dneva igra nogomet. »Klince« prihod atraktivne trgovke povsem obnori. Pričnejo sanjariti o njej, se zafrkavajo med seboj in sklepati opolzke stave, poskušajo pritegniti njeno pozornost, kujejo različne načrte kako da bi jim uspelo »tisto« – da jo pač položijo.
- Veter v meni
Boris Bezić, Slovenija, 2009/10, 16mm, 1.77, barvni, 15'
Mlad fant Peter se po dolgem popotovanju sredi noči vrača domov. Vrača se v svojo domačo hišo, k svojim staršem. Prav tako k svoji dolgoletni punci, ki je med njegovim potovanjem rodila hčerko Vito.
Peter je odločen, da je potovanja konec, da se bo umiril in ostal doma. Vendar kmalu ugotovi, da je odločitev lažje sprejeti, kot pa speljati.
22.3. torek
19.00
Kino-integral: Kurt Kren I.
1/57 Poskus s sintetičnim zvokom (1/57 Versuch mit synthetischem Ton)
Kurt Kren, Avstrija, 1957, 16mm, čb, 1'
2/60 48 glav iz Szondijevega testa (2/60 48 Köpfe aus dem Szondi-Test)
Kurt Kren, Avstrija, 1960, 16mm, čb, nemi, 4'
3/60 Jesensko drevje (3/60 Bäume im Herbst)
Kurt Kren, Avstrija, 1960, 16mm, čb, 5'
4/61 Zidovi poz.-neg. in pot (4/61 Mauern pos.-neg. und Weg)
Kurt Kren, Avstrija, 1961, 16mm, čb, nemi, 5'
6/64 Mami in ati (6/64 Mama und Papa)
Kurt Kren, Avstrija, 1964, 16mm, barvni, nemi, 4'
8/64 Ana - akcija Brus (8/64 Ana – Aktion Brus)
Kurt Kren, Avstrija, 1964, 16mm, čb, nemi, 2'40''
10/65 Samopoškodba (10/65 Selbstverstümmelung)
Kurt Kren, Avstrija, 1965, 16mm, čb, nemi, 5'20''
11/65 Slika Helge Philipp (11/65 Bild Helga Philipp)
Kurt Kren, Avstrija, 1965, 16mm, čb, nemi, 3'
15/67 TV
Kurt Kren, Avstrija, 1967, 16mm, čb, nemi, 4'10''
16/67 20. september (16/67 20. September)
Kurt Kren, Avstrija, 1967, 16mm, čb, nemi, 6'55''
17/68 Zeleno-rdeče (17/68 Grün-rot)
Kurt Kren, Avstrija, 1968, 16mm, barvni, nemi, 3'
38/79 Sentimental Punk
Kurt Kren, Avstrija, 1979, 16mm, barvni, nemi, 5'
50/96 Snapspots (for Bruce)
Kurt Kren, Avstrija, 1996, 35mm, barvni, nemi, 4'45''
46/90 Falter 2
Kurt Kren, Avstrija, 1990, 35mm, čb, 1'
21.00
Kino-integral: Kurt Kren II.
20/68 Srček (20/68 Schatzi)
Kurt Kren, Avstrija, 1968, 16mm, čb, nemi, 3'
23/69 Underground Explosion
Kurt Kren, Avstrija, 1969, 16mm, barvni, 5'30''
28/73 Posnetki časa (28/73 Zeitaufnahme(n))
Kurt Kren, Avstrija, 1973, 16mm, barvni, nemi, 3'
30/73 Coop Cinema Amsterdam
Kurt Kren, Avstrija, 1973, 16mm, barvni, 3'
31/75 Azil (31/75 Asyl)
Kurt Kren, Avstrija, 1975, 16mm, barvni, nemi, 8'25'
32/76 Za W + B (32/76 An W + B)
Kurt Kren, Avstrija, 1976, 16mm, barvni, nemi, 7'42''
33/77 Ni Donava (33/77 Keine Donau)
Kurt Kren, Avstrija, 1977, 16mm, barvni, nemi, 9'
36/78 Rischart
Kurt Kren, Avstrija, 1978, 16mm, barvni, nemi, 3'
37/78 Tree Again
Kurt Kren, Avstrija, 1978, 16mm, barvni, nemi, 3'45''
42/83 no film
Kurt Kren, Avstrija, 1983, 16mm, čb, nemi, 3''
40/81 Zajtrk v sivem (40/81 Breakfast im Grauen)
Kurt Kren, Avstrija, 1981, 16mm, čb, nemi, 3'24''
44/85 Foot’-age shoot’-out
Kurt Kren, Avstrija, 1985, 16mm, barvni, 2'45''
48/95 tisočletkina (48/95 tausendjahrekino)
Kurt Kren, Avstrija, 1995, 35mm, barvni, 3'20''
26/71 Risani film - Balzac in božje oko (26/71 Zeichenfilm – Balzac und das Auge Gottes)
Kurt Kren, Avstrija, 1971, 16mm, čb, nemi, 35''
23.3. sreda
19.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
- Perkmandeljc
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 2’45’’
Štorija o rudniškem škratu; obenem videospot zasavske »polka-pank« zasedbe Orlek. Prvi videospot v 3D računalniški animaciji avtorja Dušana Kastelica.
- Be
Marjan Manček, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 8’
Klasično animirana zgodba o slovenski ovci. Blaga satira na politično združevanje Evrope.
- Zasukanec
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2004, 35mm, barvni, 7'
Vsakdanjik v krojaški delavnici se spremeni, ko v igro stopi ljubezen in misli uidejo nadzoru.
- Koyaa
Kolja Saksida, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 4'30''
Koyaa živi odmaknjen od civilizacije na zakotnem hribu. Ker ne uporablja takšnih in drugačnih tehnoloških igrač, si vsak dan izmisli novo odbito prigodo ali pa se znajde v povsem nadrealistični situaciji, s katero popestri svoje življenje.
- Sun Sun
Matej Lavrenčič, Gorazd Bizjak, Miha Perne, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 4’33’’
Mali glodavci rešujejo svet pred ogromnimi, podivjanimi škarjami. Videospot za skupino Moveknowledgment.
- Obrat
Janko Mandić, Srđan Prodanović, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 2'30''
Zgodba spreobrne realnost, ko bik napade nič hudega slutečega mesarja.
- Bizgeci – Pesniki
Grega Mastnak, Slovenija, 2006, 35mm, barvni, 5’
Bizgeci so pernato ljudstvo, ki živi na področju suhe stepe. Udomačenega imajo psa, mačka in človeka.
- Dvorišče
Nejc Saje, Slovenija, 2006, 35mm, barvni, 24'
Majhen blok na robu mesta in igrišče zraven njega. Otroci igrajo košarko, kar strašno moti neprijaznega soseda, ki jim neprestano krade žoge …
- Prdci – Vonj ljubezni
Polona Sepe, Vladimir Leben, Uroš Goričan, Slovenija, 2006, 35 mm, barvni, 6’40’’
V velikem mestu, na vrhu velike stolpnice, se v veliki sejni sobi sredi velikega sestanka rodi čisto majhen prdec. Nenapovedano se znajde med ljudmi in nikakor ne razume, zakaj ga ne marajo …
- Patty, kratki film v perverzih
Matej Lavrenčič, Roman Ražman, Slovenija, 2006, Beta SP, barvni, 3'30''
Sprehod skozi risane fantazije oboževalca, obsedenega z mednarodno pornografsko zvezdo.
- Smrt
Mitja Manček, Slovenija, 2007, 35mm, čb, 3'25''
Smrt mori po vsem svetu. Srečna je šele tedaj, ko končno uniči vse človeštvo. A njena sreča je kratkotrajna.
- A Point of View
Jaka Kramberger, Slovenija, 2007, DVD, barvni, 3'31''
Nauk zgodbe je sledeč: posamezniki živimo in zapravljamo svoj čas na različne načine in to je naša pravica.
- Juha iz stare kure
Oliver Marčeta, Slovenija, 2007, Beta SP, čb, 3'50''
Dokazno gradivo za star pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec.
- Daphne's New Broom
Aleš Mav, Slovenija, 2008, Beta SP, barvni, 2'18''
Mala čarovnica si je ravnokar kupila novo metlo. Seveda komaj čaka, da jo preizkusi, a na žalost ne gre vse po načrtih.
21.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Čikorija an'kafe
Dušan Kastelic, Slovenija, 2008, 35mm, barvni, 8'
Ljubezenska zgodba preprostega kmečkega para; po motivih istoimenske pesmi Iztoka Mlakarja.
Ljubezen je bolezen
Špela Čadež, Nemčija/Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 8'30''
Težko je pozdraviti bolečino v srcu, neusahljive solze in zmešano glavo. K sreči pa ne tudi nemogoče.
Delo
Urban Breznik, Timon Leder, Slovenija, 2008, Beta SP, barvni, 5'20'
Spremljamo trojico delavcev na vsakdanji poti v službo. Pa je res tako zelo vsakdanja?
Zid vzdihljajev
Dušan Kastelic, Igor Šinkovec, Tomaž Lavrič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 4'
Tudi psi ljubijo. Globoko, iskreno, strastno … Presunljiva, od strasti in globokih čustev prekipevajoča in srce parajoča melodrama o neuslišani ljubezni s tragičnim koncem. Ni za rahločutne duše.
Mala zvezda
Robert Srebrnič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 5'30''
Deček uživa v toplem poletnem dnevu. Njegovo igro prekine nenavadno dogajanje na nebu …
EX PASSU
Anka Kočevar, Slovenija, 2009, DigiBeta, barvni, 4'
Film je – bolj kot pripoved – pesem-šepet o žitju in sožitju …
Mulc: Frača
Kolja Saksida, Slovenija, 2009, 35mm, barvni, 10'20''
Trinajstletni Mulc živi v majhni vasici pod slovenskimi Alpami. Svoj čas preživlja z najboljšim prijateljem Mačkom.
Lisica v lisičjem jeziku
Miha Knific, Slovenija, 2009, DigiBeta, barvni, 5'50''
V poplavi se lisica in zajček zatečeta v lisičji brlog. Materinski nagon v lisici premaga lovskega …
Katalena: Ta aldowska
Živa Moškrič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 5'22''
Pastirica pase krave. Videospot za istoimensko pesem ansambla Katalena.
Opekozlagalec
Miha Šubic, Slovenija, 2009, DVD, barvni, 2'07''
Zgodba o zasvojenosti z video igrami.
Emily
Luka Bajt, Slovenija, 2009, DVD, barvni, 3'40''
Zgodba deklice, rojene v krutem in nerazumevajočem svetu …
Mrtvaški ples
Koni Steinbacher, Slovenija, 2010, barvni, 4'
Avtorjeva interpretacija slikarjeve ideje na znani freski Janeza iz Kastava.
Papelitos
Brane Solce, Slovenija, 2010, DVD, čb, 3'20''
Roke trgajo, mečkajo in pregibajo papir na sto načinov, pa nikakor niso zadovoljne s svojimi papirnatimi kreaturami …
(Ne)strpnost
Leon Vidmar, Slovenija, 2010, DVD, barvni, 3’30’’
Zgodba o odnosu med človekom in psom.
Skrinja
Darko Masnec, Hrvaška, 2010, DigiBeta, 5’06’’
Breme je dejstvo, s katerim se je treba soočiti …
Zadnja minuta
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2010, 35 mm, čb, 1’51’’
Kreda lovi senco. Ko jo ujame, ostanejo le sledovi njune igre …
24.3. četrtek
17.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Okrogla miza na temo »Zakaj ustvarjati animirani film v Sloveniji?« s slovenskimi ustvarjalci animiranih filmov.
Moderator: Igor Prassel. Vstop prost.
19.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Ljubezenska znamenja
Aleš Žemlja, Slovenija, 2007, Beta SP, barvni, 11'40''
Sramežljivi študent živi osamljeno življenje s svojim psom čuvajem in ljubeznijo do romantičnih filmov. Ne upa si postaviti se po robu težavnemu šefu ali pogledati simpatiji v oči. Toda ponoči ga nosi luna in takrat postane pogumen. Škoda le, ker se zjutraj ničesar ne spomni. Lahko vseeno omreži dekle?
Palčica
Boris Dolenc, Slovenija, 2009, DigiBeta, 15'
Priredba istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena govori o majhni junakinji, ki se odpravi iskat deželo sebi enakih palčic in palčkov. Na svoji razburljivi poti sreča Grdega račka, Kositrnega vojaka, Kitajskega slavčka in Podgano, ki prihajajo iz drugih Andersenovih pravljic. Med njimi se spletejo prijateljske vezi in tako Palčica uspe odkriti deželo, ki jo išče.
Stripburger v gibanju
Boris Dolenc, Slovenija, 2010, DigiBeta, 31'
Film je nastal na osnovi osmih stripov avtoric in avtorjev, objavljenih v kultni reviji Stripburger: Vlak ljubezni (Sascha Hommer, Nemčija), Mesija (Vladan Nikolić, Srbija), Veveriček (Alberto Vazquez, Španija), Megla (Damijan Sovec, Slovenija), 8. smrtni greh (Kaja Avberšek, Slovenija), Religije (Matej De Cecco, Slovenija), Poletna sapica (Dunja Janković, Hrvaška), Moški za Malin (Malin Biller, Švedska).
21.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Socializacija bika?
Zvonko Čoh, Milan Erič, Slovenija, 1998, 35mm, 1.37, čb/barvni, 78'
Plešasti profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske spojine in raztopine, da bi lahko pospešili rast lasnih celic. Profesor Rozina bi namreč dokazal, da je evolucijo mogoče pospešiti »tukaj in zdaj«, iz ene same celice na njegovem lasu. Medtem, v daljnem galaktičnem kraljestvu, ob robu meglic Andromede, oče kralj zaloti sina Alfreda pri kajenju cigarete. Že en sam dimček te materije je lahko usoden, saj uplinjen tobak pri prebivalcih tega kraljestva povzroča proces antievolucije. Na srečo je bila inhalirana doza tako majhna, da princ deevoluira samo do stopnje bika. Oče kralj ga za kazen pošlje na Zemljo, ki slovi po najslabši travi v galaksiji. Grizel naj bi jo dolgih sedem let, se spametoval in bolje socializiral. Po naključju, ali pa tudi ne, se princ-bik znajde v laboratoriju prof. Rozine, kjer postane predmet raziskav profesorja. In tukaj se zgodbi o evoluciji in antievoluciji usodno prepleteta. Prvi in trenutno še vedno edini slovenski celovečerni animirani film.
25.3. petek
19.00
Klasiki
Nekateri so za vroče (Some Like it Hot)
Billy Wilder, ZDA, 1959, 35mm, 1.66, čb, 120', shr
Glasbenika (Tony Curtis in Jack Lemmon) na begu pred razjarjeno čikaško mafijo se preoblečeta v ženski in pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Preobleki jima povzročata raznovrstne preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla (Marilyn Monroe), drugega pa nadleguje slabovidni bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz smešnih pripetljajev.
21.30
Klasiki
Apartma (The Apartment)
Billy Wilder, ZDA, 1960, 35mm, 2.35, čb, 120', svp
Klasična komična drama o neznatnem uradniku (Jack Lemmon), ki želi karierno napredovati in se svojim številnim šefom prikupiti tako, da jim v uporabo čez noč oddaja svoje stanovanje. Naslednje jutro znova in znova ponižno čisti sledove razvratnih zabav, dokler se nekega dne ne znajde pred nekoliko hujšo težavo …
26.3. sobota
11.00
Matineja
Čarovnik Howl in gibljivi grad (Hauru no ugoku shiro)
Hayao Miyazaki, Japonska, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 119', sp
Sophie po očetovi smrti živi z mačeho in s polsestrama. Oče jim je zapustil trgovino s klobuki, toda družina se stežka preživlja, zato se mati odloči najmlajšo hčer Marto poslati k prijazni beli čarovnici, kjer si bo poiskala srečo in boljše preživetje, medtem ko druga hči Lettie pri lokalnem peku nastopi vajeniško dobo. Sophie je najstarejša, zato se ji ponuja malo možnosti in mora pomagati v trgovini. Stvari pa ne gredo po načrtih; Marta in Lettie s čarovnijo zamenjata mesti, saj bi se zadnja rada učila magije, prva pa ustvarila družino. Ko Sophie odkrije njuno prevaro, prečka pot zlobni čarovnici, ki jo spremeni v starko. Dekle mora v svet in poiskati možnost, kako se rešiti začaranega prekletstva.
21.00
Kino-uho/Neogibno
Razkolnikov (Raskolnikow)
Robert Wiene, Nemčija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 135', bp
Zločin in kazen Dostojevskega v režiji slovitega nemškega ekspresionista. Revni študent Razkolnikov zagovarja tezo, da se izjemni ljudje nahajajo nad zakonom, če njihova dejanja v končni konsekvenci koristijo človeštvu. Prepričanje v prakso prevede tako, da umori skopušno starko, vendar mu potem vest ne da miru … V formalnem smislu je Wienejevega Razkolnikova mogoče gledati kot ne povsem izčiščen, pa vseeno hipnotičen odmev Kabineta Dr. Caligarija. Glasbena spremljava v živo: Ensemble Marges (Katharina Uzal, Marija Kandić, Michael Möstl, Samuel T. Klemke)
Cena vstopnice izjemoma 8 evrov.
27.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Tovariši
Vojko Duletič, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 32'
Poklici v gostinstvu
Lojze Jurc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 26'
Trbovlje
Zvone Sintič, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 21'
20.00
Večer SFA
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
22.00
Odprto platno
Glej stran 15. za več informacij o programu.
29.3. torek
19.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej sreda 2.3. ob 19.00
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin – otvoritev!
Gospod Verdoux (Monsieur Verdoux)
Charles Chaplin, ZDA, 1947, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Gospod Verdoux (Chaplin) predstavlja svojevrstno, elegantno različico zloglasnega Sinjebradca. Ko ga, kot marljivega birokrata, zavoljo stopnjujoče se gospodarske krize odpustijo iz banke, svojo družino (ljubečo ženo v invalidskem vozičku in otroka) preživlja tako, da zapeljuje premožne matrone po Franciji, se pod pretvezo lažne identitete z njimi poroči, iz njih molze denar in jih nato umori. Tragikomična, ob svojem nastanku hudo šokantna in kontroverzna kriminalka je seveda le izgovor za enega Chaplinovih najbolj srditih napadov na dvojno moralo družbe in razraščajoči se imperializem Združenih držav Amerike. Brez kančka lažne skromnosti je Chaplin Verdouxa opisoval kot nedvomno »najbolj inteligenten in najbolj dovršen film moje kariere«.
30.3. sreda
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop, kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga netipično košate brke.
Težave s tangom (Tango Tangles)
Mack Sennett, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 11' (18fps), bp
Charlie – tokrat brez značilnega kostuma in maske – se odpravi na ples, kjer se zaplete z napačnim dekletom. Izbruhne vsesplošni pretep.
Dvajset minut ljubezni (Twenty Minutes Of Love)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Charlie se brezskrbno sprehaja po parku in nadleguje zaljubljene pare. Naposled vsi pristanejo v jezeru.
Ujet v kabaretu (Caught In A Cabaret)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 33' (16fps), bp
Charlie je natakar v cenenem kabaretu. Njegova posebna naloga je ustrahovanje zoprnih strank. Ko sreča dekle svojih sanj in se zaljubi vanjo, osramočen prikriva svojo službo. Komedija zmešnjav se zaključi z metanjem tort.
Ujet v dežju (Caught In The Rain)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapeljuje poročeno damo in se zameri njenemu možu. Eden Chaplinovih najboljših filmov najzgodnejšega obdobja in obenem prvi film, ki ga podpisuje kot celosten avtor (scenarist, režiser, igralec, koreograf).
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Deček (The Kid)
Charles Chaplin, ZDA, 1921, 35mm, 1.33, čb, 54', svp
Chaplinov celovečerni prvenec, v katerem združi slapstick in sentimentalnost; njegov klasični lik »potepuha« na cesti naleti na siroto, dečka (Jack Coogan), ki se ga ne more znebiti; ko se pojavijo »negativni elementi«, ga vzame v zaščito. Genialna kombinacija smešnega in ganljivega.
»Njegov najnovejši film, Deček, presega vse, kar je ta priljubljeni zvezdnik ustvaril do sedaj. Film proži skoraj toliko solz kot smeha, kar dokazuje, da je Chaplin enako nadarjen kot tragik in kot komik. Deček naj zagotovo obvelja za filmsko mojstrovino.« Theatre Magazine, 1921
31.3. četrtek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živahen dan (A Busy Day)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 7' (16fps), bp
Charlie se prvič v svoji karieri preobleče v žensko. Upodobi ljubosumno ženo, ki svojega moža zaloti pri ljubimkanju z mlajšo lepotico. V zakonski prepir poseže policija.
Usodno kladivo (The Fatal Mallet)
Charles Chaplin, Mack Sennett, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 19' (16fps), bp
Charlie in Mack Sennett se potegujeta za roko Mabel Normand, ki pa se ne zmeni preveč za napore obeh snubcev. Zdrami jo šele precizno odmerjena Charliejeva brca v zadnjo plat.
Naporen dan za Mabel (Mabel's Busy Day)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se odpravi na dirkališče, kjer si poželi vročih hrenovk, ki jih prodaja Mabel. Sledi zmešnjava.
Mabel se moži (Mabel's Married Life)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapusti ljubosumno ženo Mabel in se odpravi v bar, kjer se tako napije, da pozabi na svojo odločitev in se vrne domov, kjer pa ga čaka presenečenje …
Smejalni plin (Laughing Gas)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Kot zobozdravnikov asistent se Charlie zateka k nadvse nevsakdanjim metodam skrbi za paciente.
Obraz na barskih tleh (The Face On The Barroom Floor)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Poetična štorija o razcapanem nekdanjem umetniku, ki v baru pripoveduje zgodbo svoje tragične ljubezni.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Parižanka (A Woman Of Paris)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 84', bp
Marie, podeželska mladenka, je s svojim zaročencem, mladim umetnikom Jeanom, dogovorjena za pobeg v mesto, Pariz. Ko se Jean ne prikaže na železniški postaji, Marie zmotno domneva, da se je Jean premislil in jo zapustil. Otožna vendarle odpotuje v Pariz, sama. Leto kasneje tam sreča Jeana, vendar je zdaj, kot ljubica premožnega Pierra, že oddana … Nadvse pogumen korak v Chaplinovi karieri: prvi film, v katerem se sam pojavi zgolj za nekaj sekund (kot statist na železniški postaji). Tudi prvi njegov film, ki ni komedija, marveč romantična drama.
»Resen, iskren film, ki svojo moč gradi na povsem novih izraznih sredstvih za Chaplina. Če bi Chaplin snemal več dram, lahko mirne vesti rečemo, da bi v tem zaslovel prav tako, kot slovijo zdaj njegove komedije.« Variety, 1923
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
2. Cetrtkov (3.3.) Dan za dokumentarec, v sklopu katerega bomo zavrteli zgodnja dokumentarna filma slovenske avtorice Jasne Krajinovic, lanskoletne prejemnice nagrada zlata ptica za celovecerni dokumentarni film Damjanova soba, ki naslednji teden prihaja na redni program Kinodvora. V Kinoteki bomo zavrteli filma Saja in Mira, izgubljene sanje? in Sestri; obema projekcijama bo sledil pogovor z avtorico.
3. Petkova (4.3.) projekcija slovenske klasike Na papirnatih avionih Matjaza Klopcica, s katero proslavljamo otvoritev dvomesecne fotografske razstave Zarota molka v dvorani Kinoteke, pripravljene v sodelovanju z revijo Fotografija.
4. Sobotna (5.3.) inavguracija nove kinotecne nanizanke Kino-uho: Osvetljene zGodbe, v sklopu katere se nam v eni zgodovinski in dveh novodobnih mojstrovinah predstavljajo tri glasbene legende: Ludwig van Beethoven, Elliott Sharp in Patti Smith.
Program Slovenske kinoteke – marec 2011
1.3. torek
19.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke/Silvanovih 10
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega »vagabundskega« življenja ter vseskozi sanja magično mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana. Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
2.3. sreda
19.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film.
21.00
Klasiki
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp
Mlada ženska svojemu delodajalcu ukrade znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor, plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje ... Brez dvoma najznamenitejši in najbolj temeljito (psiho)analiziran film Alfreda Hitchcocka, ki je ob svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti trohice svoje moči.
3.3. četrtek
19.00
D-day: dan za dokumentarec: Jasna Krajinovič
Saja in Mira, izgubljene sanje? (Saya et Mira, reves perdu?)
Jasna Krajinovič, Belgija/Francija, 2002, DigiBeta, 4:3, barvni, 53', ap
Po koncu vojne v Bosni živita Saja in Mira, tako kot tudi veliko drugih ljudi, v hišah, ki nista njuni. Saja je starka, muslimanka. Vojna je uničila njeno hišo. Danes pod nenehno grožnjo izgnanstva živi kot begunka v Brčkem. Mira, stara sedemnajst let, je pravoslavka. Vojna jo je prisilila, da skupaj z družino zapusti mesto in se zateče na vas. Obe ženski sanjata, da se bosta nekega dne lahko vrnili domov. Projekciji sledi pogovor z avtorico.
21.00
D-day: dan za dokumentarec: Jasna Krajinovič
Sestri (Deux soeurs)
Jasna Krajinovič, Belgija/Francija, 2006, DigiBeta, barvni, 50', ap
Violeta in Vyollca živita na jugu Kosova, blizu meje z Albanijo. Soočeni z visoko stopnjo nezaposlenosti v njuni državi jima ne preostane drugega, kot da se preživljata z odstranjevanjem neeksplodiranih bomb. Minska polja vsak dan preiskujeta že šest let. Čvrsta in enkratna vez, spletena med sestrama, jima omogoča premagovanje strahu in ju navdaja z upanjem v tegobni situaciji, kjer sta njuni življenji vsak dan na kocki.
Projekciji sledi pogovor z avtorico.
4.3. petek
18.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo
Glej torek 1.3. ob 19.00
20.00
Zarota molka: otvoritev razstave
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 75'
Fotograf ujame v svoj objektiv dekle, ki bi jo rad srečal. To dekle je baletka in živi sama z materjo. Slučajno jo sreča in skupaj odideta v park. Pozimi fotograf najame kočo v gorah, kjer se z baletko ljubita. Baletka se odloči, da se bo poročila, pa čeprav to njeni materi ni pogodu. Toda to je že druga zgodba. Manifest klopčičevskega modernizma in za vselej eden najlepših dosežkov domače kinematografije.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in revijo Fotografija (ZSKZ).
5.3. sobota
11.00
Matineja
Trojčice iz Bellevilla (Les Triplettes de Belleville)
Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2002, 35mm, 1.66, barvni, 80', sp
Šampion je osamljen deček, ki ga posvoji babica. Ko ta opazi, da je deček najbolj srečen, kadar sedi na kolesu, ga začne intenzivno trenirati. Leta minevajo, Šampion doraste svojemu imenu in se pripravlja za udeležbo na svetovno znani kolesarski dirki Tour de France. Šampion tekmovanja ne zaključi, saj ga na gorskem vzponu ugrabi par skrivnostnih možakov. Babica in njen zvesti pes Bruno se ga odpravita reševat. Pot ju vodi prek oceana v velemesto Belleville, kjer se srečata s slovečimi Trojčicami iz Bellevilla, čudaškimi glasbenimi zvezdami iz tridesetih, ki se odločijo babico in Bruna vzeti pod svoje okrilje. Zahvaljujoč izvrstnemu pasjemu smrčku se kmalu znajdejo na kolesarjevi sledi. Jim bo uspelo prekrižati peklenske načrte zlobne francoske mafije? Ena najboljših in najbolj uspešnih evropskih celovečernih animacij zadnje dekade.
18.00
Osvetljene zGodbe
Ludwig van
Mauricio Kagel, ZR Nemčija, 1970, 16mm, čb, 90', svp
Filmska mojstrovina argentinskega skladatelja Mauricia Kagla. Eksperimentalna, nezaslišana, epska meditacija na téme gluhosti, glasnosti, glasbe in seveda Beethovna. Pred kamero se, v neštetih permutacijah vloge naslovnega junaka, sprehajajo in postavljajo inštalacije Joseph Beuys, Dieter Roth, Robert Filliou in številni drugi.
20.00
Osvetljene zGodbe
Elliott Sharp - Početi prepovedano (Elliott Sharp - Doing the Don't)
Bert Shapiro, ZDA, 2008, barvni, 70', bp
Biografski dokumentarec o multiinštrumentalistu, skladatelju in izvajalcu Elliottu Sharpu. Film pripoveduje zgodbo o tem, kako se zadržan najstnik, navdušen nad znanostjo, prelevi v eno osrednjih figur sodobne avantgardne in eksperimentalne glasbe. Projekcija ob praznovanju šestdesetega rojstnega dne Elliotta Sharpa!
22.00
Osvetljene zGodbe
Patti Smith - Sanje o življenju (Patti Smith - Dream of Life)
Steven Sebring, ZDA, 2008, 35mm, 1.66, čb/barvni, 109', bp
Intimen portret legendarne rock glasbenice, babice panka, in pesnice, ki ga je znani fotograf Steven Sebring snemal celih enajst let. Zgodba o umetnici in njenih prijateljih, pesnikih, ki so jo navdihovali: William Burroughs, Allen Ginsberg, Robert Mapplethorpe, Bob Dylan, Michael Stipe. Impresionistični dnevnik vsestranske ustvarjalke in njenega unikatnega mesta znotraj ameriške kulture. Kolaž koncertnih posnetkov, nastopov, intervjujev, besedil, slik in fotografij, ki ga pripoveduje portretirana avtorica sama.
6.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Ob prazniku dneva žena: slovenske filmske ustvarjalke
Filmski obzornik 28
Boris Režek (redaktor), Slovenija, 1948, 35mm, čb, 16'
Kroparski kovači
Milka in Metod Badjura, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 13'
Pesem borb in zmag
Zvone Sintič (fotografija: Veka Kokalj), Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Zeleno zlato
Milan Stante (montaža: Darinka Peršin), Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 11'
Neke nedelje
Špela Rozin, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 15'
Leti, leti, leti … ženska?
Polona Sepe, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Ob prazniku dneva žena: slovenske filmske ustvarjalke
Varuh meje
Maja Weiss, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 100'
Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta spremeni v srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji gozdovi skrivajo ne samo meje med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim, ter da je samozvani varuh meje tisti, ki postavlja ločnice ...
8.3. torek
18.00
Klasiki/Dan žena
K-19: Črna vdova (K-19: The Widowmaker)
Kathryn Bigelow, ZDA/VB/Nemčija/Kanada, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 138', sp
»Leta 1961 je hladna vojna doživljala multiple orgazme. Amerika je imela toliko atomskega orožja, da bi lahko svet uničila desetkrat – Rusija ga je imela toliko, da bi lahko svet izničila dvakrat. Svet se je tresel – vsi so bili živčni, panični, histerični. In seveda, vsi so dišali po radiaciji in mutaciji. Amerika je svoje atomske podmornice Polaris parkirala pod severni tečaj in tako prestrašila Ruse, da so tja gor, globoko pod nulo, takoj poslali svojo atomsko podmornico, K-19: Črno vdovo, kar je bilo tvegano – Črna vdova namreč še ni bila testirana …« Marcel Štefančič, jr.
V sodelovanju z Mestom žensk.
21.00
Klasiki/Dan žena
Vsiljivec (L'intrus)
Claire Denis, Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 125', sp
Louis Trebor, skrivnostni moški v poznih šestdesetih letih, robustnega, skoraj mladostnega telesa, a pešajočega srca, v jurskih gozdovih s svojima dvema psoma živi samotno življenje. V dolini s svojo mlado družino živi njegov sin, a Louis je do njega povsem brezbrižen. Stik vzdržuje le z lokalno lekarnarko, s katero imata seksualna srečanja. Toda Louis potrebuje novo srce, saj ga staro, bolno srce vse bolj ogroža. Poda se na dolgo pot, na romanje okrog Zemlje, med katerim išče novo srce in drugega, davno izgubljenega sina. Skrajno intimen film o možnosti novega, svobodnejšega in lepšega življenja na ruševinah starega je posnet po istoimenskem filozofskem spisu Jeana-Luca Nancyja, enega najvplivnejših sodobnih francoskih mislecev, ki je nedavno tudi sam prestal presaditev srca. V sodelovanju z Mestom žensk.
9.3. sreda
19.00
Večer Kulturnega društva B-51
Čuvaji noči (Čuvari noći)
Namik Kabil, BiH, 2008, 35mm, barvni, 85', bp
Dogajanje filma Čuvaji noči so v osemnajstih dneh posneli v veleblagovnici, pripoveduje za zgodbo ene nočne izmene. Dva nočna čuvaja – Mahir v salonu pohištva in Brizla na oddelku kopalniške opreme – preživljata nočno izmeno ob igranju igre Človek, ne jezi se. Izkušena dvojica opazi vse spremembe razpoloženja pri drugem, in iskreno, človeško skrbita eden za drugega. Mahirova soproga mu telepatsko prenese novico o svoji nosečnosti. Njun sosed, vojni invalid, ki moti nočni mir, in prihod policije pa naredita to noč drugačno. Vstop prost.
22.00
Klasiki
Čuvaj plaže v zimskem času (Čuvar plaže u zimskom periodu)
Goran Paskaljević, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 90', bp
Mladenič se po ločitvi staršev odloči, da se čim prej osamosvoji. Vendar zaradi neprimerne izobrazbe ne dobi drugega dela kot začasno zaposlitev čuvaja plaže v zimskem obdobju. Upa, da bo ljubezen rešila vse njegove težave, zato se poroči. Čeprav je v dekle zaljubljen, je začetne idile kmalu konec in problemi se začnejo kopičiti. Jugoslovanska klasika; posebna nagrada žirije na berlinskem festivalu 1976.
10.3. četrtek
19.00
Za Jafarja Panahija, še vedno zaprtega, ker je snemal filme
Ofsajd (Offside)
Jafar Panahi, Iran, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Na polnem avtobusu iranskih nogometnih navijačev, ki se odpravljajo na kvalifikacijsko tekmo med Iranom in Bahreinom, v kotu tiho sedi mlad fant. Vendar to ni fant, ampak dekle v navijaški preobleki in s pobarvanim obrazom v barvah iranske zastave. Pri vhodu stadiona jo aretirajo in v priporu skupaj z drugimi dekleti, preoblečenimi v navijače, spremlja celotno tekmo za ograjo ob stadionu. Tam jih stražijo mladi vojaki, ki jih bodo po tekmi predali nravstveni policiji, da bo dekleta kaznovala za njihovo neprimerno početje. Do takrat pa prestajajo mučne trenutke, saj tekme ne morejo gledati in le poslušajo krike navijačev in komentarje mladih vojakov, ki jim opisujejo dogajanje na igrišču, katerega sploh ne razumejo. Dekleta so med seboj zelo različna, vendar jih povezuje močna strast do nogometa.
21.00
Za Jafarja Panahija, še vedno zaprtega, ker je snemal filme
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način.
11.3. petek
19.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Veliki plan (Nema-ye Nazdik)
Abbas Kiarostami, Iran, 1990, 35mm, 1.37, barvni, 95', sp
Igrano-dokumentarni film, posnet po resničnih dogodkih, v katerem vsi liki igrajo same sebe. Film je zgodba o ljubitelju filma Sabzianu, ki se pretvarja, da je filmski režiser Mohsen Makhmalbaf. Pod pretvezo, da išče lokacije za film, vstopi v življenje družine iz srednjega sloja. Močno sumničav oče začne raziskovati identiteto gosta, kar pripelje do razkrinkanja in aretacije. Na tej točki v zgodbo vstopi Kiarostami in njegova filmska ekipa. Spremljamo pričevanja o prevarantovih podvigih in dejansko sojenje, a skozi film dobimo vpogled tudi v življenje revnega pomočnika tiskarja Sabziana, ki je s pretvarjanjem za slovitega režiserja ponovno pridobil samozavest in samospoštovanje. Vrhunec filma je iskren in izjemno oseben trenutek, ko se Sabzian in Mohsen Makhmalbaf srečata osebno.
21.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Okus češnje (Ta'm e guilass)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
Gospod Badii je v srednjih letih in v svojem džipu se vozi po ulicah in obronkih Teherana. Odločil se je, da bo naredil samomor. Išče človeka, ki bi naslednje jutro – za zelo dobro plačilo – prišel pod drevo na hribu, na mesto samomora, in ga pokopal. Zlata palma za najboljši film, Cannes '97. »Če ne bi obstajala možnost samomora, bi se že zdavnaj ubil.« Cioran
12.3. sobota
11.00
Matineja
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaki, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
18.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Veter nas bo odnesel s seboj (Bad ma ra khahad bord)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija, 1999, 35mm, barvni, 1.85, 118', sp
Avto se približuje odročni iranski vasi sedemsto kilometrov severno od Teherana. V njem sedijo trije moški, ki se prepirajo, ali so na pravi poti ali ne. V vasi nihče zares ne ve, po kaj so prišli; vodja skupine se predstavlja za inženirja. »Ko govorim o 'poetičnem filmu', to ne pomeni, da govorim o filmu, povezanem s poezijo. Ko govorim o 'poetičnem filmu', ne govorim o posredovanju humanih sporočil. Govorim o filmu, ki je poezija, ki se ponaša z zapletenimi kvalitetami poezije in se odlikuje z njenim ogromnim potencialom.« Abbas Kiarostami
21.00
Okus Kiarostamija: V pričakovanju Overjene kopije
Deset (10)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija/ZDA, 2002, 35mm, barvni, 1.66, 94', sp
Deset prizorov prikazuje stanje žensk v sodobnem Iranu. Mania je mlada mati, ravnokar se je ločila od moža. Njen sedemletni sin ji ne more odpustiti, ker je pustila očeta, da bi zaživela z drugim moškim. Mania se vozi z avtomobilom po mestnih ulicah; ves film se dogaja v kabini avtomobila, kjer se izmenjujejo njen sin; prijateljica, ki jo je ravnokar zapustil fant; prostitutka, ki je v avto vstopila misleč, da gre za stranko; starka na poti na molitev ... Pogovori se gibljejo okrog aktualnega ženskega vprašanja. Deset prizorov čustvenih življenj šestih žensk in izzivov, s katerimi se soočajo v določenem trenutku teh življenj. Lahko tudi deset prizorov čustvenega življenja ene in iste ženske ...
13.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Emona
Marijan Cilar, Slovenija, 1962, 35mm, barvni, 6'
Draga šola
Zvone Sintič, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 10'
Weekend
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 10'
Barve v prosekturi
France Kosmač, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 13'
Puščica nad gladino
Ernest Adamič, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 11'
Strogo zaupno
Jože Pogačnik, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 15'
20.00
Večer SFA
Veter v mreži
Filip Robar-Dorin, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 109'
Danijel Bohorič po daljšem času spet obišče Novo mesto, v katerem je preživljal dijaška leta. Dolenjski visokošolci ga kot priznanega pesnika modernega izraza povabijo, naj se udeleži prireditev in nastopov v Novem mestu, ki postanejo kasneje znani Novomeška pomlad. Skladatelj Marij Kogoj, slikar Božidar Jakac in drugi umetniki prvič nastopijo skupaj v javnosti … Poema o avantgardnem umetniškem gibanju.
22.00
Teden možganov
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca, čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo.
Projekciji sledi predavanje Blaža Koritnika.
15.3. torek
13.00
Teden možganov
Forresterjevo razkritje (Finding Forrester)
Gus Van Sant, ZDA, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
»J.D. Salinger je leta 1951 objavil roman Lovec v rži, s katerim je obsedel in uročil generacijo. Njegov junak, Holden Caulfield, je bil pač pojem nonkonformista, ki odraslim ne bi zaupal niti svojega imena. Postal je kult. Tudi Lovec v rži, 'veliki roman 20. stoletja', je postal kult. In ja, tudi Salinger je postal kult, toda kmalu zatem se je umaknil iz javnosti, tako rekoč izpisal. Zabarikadiral se je v svoj novoangleški bunker in ni se več prikazal. Nobenih nastopov, nobenih turnej, nobenih intervjujev, nobenih fotk, nobenih žurov. Izginil je. In postal misterij. Nekateri so mislili, da je mrtev, nekateri pa, da je nor. Slovel je le še po svoji odsotnosti. In iz svoje odsotnosti je naredil spektakel. Zdaj ga skuša najti Gus van Sant, jasno, pod drugim imenom. Specifično, Forresterjevo razkritje dramatizira ameriško iskanje Salingerja, ameriško romanco s Salingerjem – in Salingerjevo antiromanco z Ameriko.« Marcel Štefančič, jr.
Projekciji sledi predavanje Simona Brezovarja.
18.00
Nov nakup Slovenske Kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Glej torek 1.3. ob 19.00
20.00
Teden možganov
Matrica (The Matrix)
Andy & Lana Wachowski, ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo se dokoplje do strašnega spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila zlobna umetna inteligenca, da bi zasužnjila resnično Zemljo. V resnici je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz mesa in krvi srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo zlobni stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo ponovno ustoličiti človeka. Projekciji sledi predavanje Aleša Beliča.
16.3. sreda
13.00
Teden možganov
Pomlad, poletje, jesen, zima … in pomlad (Bom yeoreum gaeul gyeoul geurigo bom)
Kim Ki-duk, Južna Koreja/Nemčija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp
Nihče ni zavarovan pred močjo letnih časov in njihovim letnim ciklom rojstva, rasti in razkrajanja. Niti budistična puščavnika, ki si delita samoto ob idiličnem ribniku, obdanem z gorami. Menjavanje letnih časov prežema njuni življenji z napetostjo, ki vodi tako v višje sfere duhovnosti kot tudi v tragedijo. Tudi meniha sta namreč dovzetna za vse pasti življenja, za hrepenenja, trpljenja in strasti, lastne vsakemu človeku. Mladi Menih pod budnim očesom Starega Meniha izkusi razblinjenje ideala nedolžnosti, ko se otroška igra spreobrne v krutost ... prebujenje ljubezni, ko v njun zaprt svet vstopi ženska ... morilsko moč ljubosumja in obsedenosti ... ceno odpuščanja ... razsvetljenstvo izkušnje. Projekciji sledi predavanje Luke Dimica.
17.00
Teden možganov
Antikrist (Antichrist)
Lars von Trier, Danska/Nemčija/Francija/Švedska/Italija/Poljska, 2009, 35mm, 2.35, 108', sp
Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj, samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno. Projekciji sledi predavanje Vida Voduška.
19.00
D-Day: dan za dokumentarec
Naš bližnjik Pasolini (Pasolini prossimo nostro)
Giuseppe Bertolucci, Italija, 2006, 35mm, 1.37, čb, 58', ap
Nahajamo se na prizorišču snemanja kontroverznega filma Salò ali 120 dni Sodome. Pasolini na prizorišče pripusti majhno ekipo novinarjev, ki jih vodi Gideon Bachmann. Zapletajo se v dolge, poglobljene pogovore, ki se zlagoma oblikujejo v luciden in oster napad na družbo. Pogovori z režiserjem in fotografije s snemanja filma se prepletejo v konglomerat fikcije in resničnosti, ki na osupljiv način osvetli Pasolinijev metaforični portret modernosti v nastajanju.
Večer knjige in filma: projekciji sledi predstavitev slovenskih prevodov Pasolinijevih literarnih del v kavarni Kinodvora. Pogovor vodi Denis Valič. Gostje: Andrej Medved, Miklavž Komelj, Majda Širca, Gašper Malej. Začetek ob 20.15. Večer knjige in filma je del programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. V sodelovanju s Kinodvorom in Cankarjevo založbo.
21.30
Klasiki
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di Sodoma)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in mladenkami. Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje z iztrebki, grozovite oblike mučenja in umori. Labodji spev italijanskega mojstra, posnet po črki zloglasnega de Sadovega romana; veličastna, edinstvena mojstrovina v službi kritike vseh oblik enoumja.
17.3. četrtek
13.00
Teden možganov
Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)
Michel Gondry, ZDA, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
Joel nekega dne zgrožen ugotovi, da si je dala Clementine, njegovo nekdanje dekle, izbrisati spomine na njuno viharno razmerje. Iz frustracije, ker se ga ženska, ki jo še vedno ljubi, sploh ne spomni več, obišče očeta eksperimentalnega psihiatričnega procesa, dr. Howarda Mierzwaika, in zahteva, naj še njemu izbriše spomine na Clementine. Joelovi spomini na njuno razmerje so med posegom vse šibkejši, nenadoma pa se odloči, da Clementine vseeno noče pozabiti ...
Projekciji sledi predavanje Maje Bresjanac.
17.00
Klasiki/Kinopolisova filmska branja
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa lastnoročno izumi polovico danes znanih sredstev filmske govorice in drugo polovico izpili do popolnosti. Projekciji sledi debata v kavarni Kinoteke.
20.00
Teden možganov
Umetnost negativnega mišljenja (Kunsten å tenke negativt)
Bård Breien, Norveška, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 79', sp
Črna komedija o Geirru, ljubitelju glasbe in filmov, ki ga prometna nesreča priklene na invalidski voziček. V svojih poskusih, da bi svetu pokazal, kako grozno se počuti, Geirr zaide v slepo ulico. Postane ciničen, zagrenjen, samotarski, odvisen od trave, obseden z orožjem, Johnnyjem Cashom, Lovcem na jelene in Apokalipso zdaj!. Njegova punca Ingvild se obupana po pomoč zateče k lokalni terapevtski skupini, ki jo sestavlja pretirano navdušena mentorica in njeni vsaj navidez skrajno pozitivno naravnani pacienti. Geirr nad idejo skupinske terapije seveda ni navdušen, vendar se ukloni želji svoje punce, ko ta zagrozi, da ga bo pustila. Kmalu se izkaže, da ima Geirr izrazito negativen učinek na ostale člane skupine, ki pripotujejo k njemu na obisk ...
Projekciji sledi predavanje Aleša Pražnikarja.
18.3. petek
13.00
Teden možganov
Idioti (Idioterne)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Španija/Francija/Nizozemska/Italija, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 117', sp
Po strogih načelih Dogme 95 posneta drama o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta prakticirajo idiotizem, čeprav so povsem zdravi in normalni državljani. Mednje pride novinka Karen, ki sprva ni pripravljena sprejeti njihove »estetike«. Ostali jo prepričajo in kmalu tudi sama postane »idiot«, toda ko se čez čas oglasi pri starših, njen »idiotizem« naleti na neodobravanje. Projekciji sledi predavanje Vida Voduška.
17.30
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Mož, ki ga ni bilo (The Man Who Wasn't There)
Joel & Ethan Coen, ZDA/VB, 2001, 35mm, 1.85, čb, 116', sp
Spokojno kalifornijsko mestece poleti 1949. Zdolgočaseni in redkobesedni brivec Ed Crane posadi na brivski stolček zanimivo stranko, potujočega trgovca, ki mu ponudi sodelovanje pri tveganem, a dolgoročno obetavnem poslu: suhem čiščenju oblek. Če želi sodelovati, mora Ed prispevati deset tisoč dolarjev začetnega kapitala. Ker ve, da njegova žena že lep čas prešuštvuje s svojim šefom, lastnikom supermarketa in družinskim očetom Brewsterjem, Ed sklene, da bo slednjega v zameno za molk izsiljeval – za zahtevani znesek.
19.45
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih. Zlata palma v Cannesu 1976.
22.00
Dan Kinopoličanke Eve Pivač
Mulholland Dr.
David Lynch, ZDA/Francija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 147', sp
Svetlolaso dekle s podeželja prispe v Los Angeles, ker želi postati slavna hollywoodska igralka. Približno ob istem času se v hribih nad mestom pripeti prometna nesreča. Temnolaso dekle, ki je edino preživelo nesrečo, se brez spomina opoteče v mesto. Poti obeh deklet se v Mestu sanj prekrižata in prepleteta.
19.3. sobota
11.00
Matineja
Čudežno potovanje (Sen to Chihiro no kamikakushi)
Hayao Miyazaki, Japonska, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 125', sp
Chihiro je muhasta, svojeglava 10-letna deklica, prepričana, da se mora ves svet podrediti vsaki njeni kaprici. Ko ji starša, Akio in Yugo povesta, da se morajo preseliti, je besna in sploh ne poskuša prikriti jeze. Med potovanjem v novo hišo se oklepa spominov na prijatelje ter šopka rož, poslednje sledi njenega preteklega življenja. Novodobna animirana klasika, sodobna Alica v (zares) čudežni deželi.
20.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi po izboru Emilije Soklič
Slike z loškega pogorja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 15'
Lepote podzemlja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 12'
Zima mora umreti
Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 10'
Železarna Jesenice
Milan Kumar, Slovenija ,1954, 35mm, čb, 21'
Kje je bil rojen Jacobus Gallus dictus Carniolus
Mako Sajko, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 12'
Človek s Krasa
Mile de Gleria, Slovenija, 1967, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi po izboru Emilije Soklič
Na svoji zemlji
France Štiglic, Slovenija, 1948, 35mm, čb, 109'
Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere, ki se nameni iztrebiti »bandite« v Baški Grapi. Tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja, le Drejc, ki nanj pritiska mati, obenem pa bi se rad poročil s Tildico, ki je za partizane, še omahuje ... Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Prvi slovenski celovečerni in zvočni film.
22.00
Filmski večer študentov AGRFT
- Generacija Južne Afrike
Maja Prelog, Slovenija, 2009/10, HDV, 1.77, barvni, 12'
Dokumentarni film Generacija Južne Afrike prikazuje življenjsko okolje mladih bratov dvojčkov Amirja in Edina. Živita v Sloveniji od rojstva, toda kljub temu čutita pripadnost do države Bosne in Hercegovine, od koder prihajajo njuni starši. Najraje igrata nogomet na bližnjem šolskem igrišču – v tem pogledu se ne razlikujeta od povprečnega slovenskega najstnika. Vendar ju družba nezavedno (in včasih zavedno) stigmatizira ter potiska na rob …
- Klemen Klemen
Tosja Flaker Berce, Slovenija, 2009/10, BetaIMX, 1.77, barvni, 13'
Film je vpogled v življenje kultnega slovenskega reperja Klemna Klemna. Govori o njegovih začetkih, ustvarjanju, uspehu, trenutnemu stanju in načrtih za prihodnost.
- Za zaprtimi očmi
Milan Urbajs, Slovenija, 2009/10, 16mm, barvni, 20'
Marko pade z drevesa. V nezavesti leži v bolnici, ujet v svoj notranji svet, ki ga oblikujejo osebni strahovi in čustveno obarvani odnosi med ljudmi iz njegovega okolja. Ujet v svojih spominih skuša razvozlati dogodke zadnjih dni. Temna odiseja skozi njegovo notranjost ga pripelje do razodetja.
- Klinci
Jaka Šuligoj, Slovenija, 2009/10, 16mm, 1.77, barvni, 14'
Na ploščadi med bloki je majhna trgovina. Tja pride nova seksi trgovka. Pred trgovino druščina »klincev«, starih okrog 13, let večino dneva igra nogomet. »Klince« prihod atraktivne trgovke povsem obnori. Pričnejo sanjariti o njej, se zafrkavajo med seboj in sklepati opolzke stave, poskušajo pritegniti njeno pozornost, kujejo različne načrte kako da bi jim uspelo »tisto« – da jo pač položijo.
- Veter v meni
Boris Bezić, Slovenija, 2009/10, 16mm, 1.77, barvni, 15'
Mlad fant Peter se po dolgem popotovanju sredi noči vrača domov. Vrača se v svojo domačo hišo, k svojim staršem. Prav tako k svoji dolgoletni punci, ki je med njegovim potovanjem rodila hčerko Vito.
Peter je odločen, da je potovanja konec, da se bo umiril in ostal doma. Vendar kmalu ugotovi, da je odločitev lažje sprejeti, kot pa speljati.
22.3. torek
19.00
Kino-integral: Kurt Kren I.
1/57 Poskus s sintetičnim zvokom (1/57 Versuch mit synthetischem Ton)
Kurt Kren, Avstrija, 1957, 16mm, čb, 1'
2/60 48 glav iz Szondijevega testa (2/60 48 Köpfe aus dem Szondi-Test)
Kurt Kren, Avstrija, 1960, 16mm, čb, nemi, 4'
3/60 Jesensko drevje (3/60 Bäume im Herbst)
Kurt Kren, Avstrija, 1960, 16mm, čb, 5'
4/61 Zidovi poz.-neg. in pot (4/61 Mauern pos.-neg. und Weg)
Kurt Kren, Avstrija, 1961, 16mm, čb, nemi, 5'
6/64 Mami in ati (6/64 Mama und Papa)
Kurt Kren, Avstrija, 1964, 16mm, barvni, nemi, 4'
8/64 Ana - akcija Brus (8/64 Ana – Aktion Brus)
Kurt Kren, Avstrija, 1964, 16mm, čb, nemi, 2'40''
10/65 Samopoškodba (10/65 Selbstverstümmelung)
Kurt Kren, Avstrija, 1965, 16mm, čb, nemi, 5'20''
11/65 Slika Helge Philipp (11/65 Bild Helga Philipp)
Kurt Kren, Avstrija, 1965, 16mm, čb, nemi, 3'
15/67 TV
Kurt Kren, Avstrija, 1967, 16mm, čb, nemi, 4'10''
16/67 20. september (16/67 20. September)
Kurt Kren, Avstrija, 1967, 16mm, čb, nemi, 6'55''
17/68 Zeleno-rdeče (17/68 Grün-rot)
Kurt Kren, Avstrija, 1968, 16mm, barvni, nemi, 3'
38/79 Sentimental Punk
Kurt Kren, Avstrija, 1979, 16mm, barvni, nemi, 5'
50/96 Snapspots (for Bruce)
Kurt Kren, Avstrija, 1996, 35mm, barvni, nemi, 4'45''
46/90 Falter 2
Kurt Kren, Avstrija, 1990, 35mm, čb, 1'
21.00
Kino-integral: Kurt Kren II.
20/68 Srček (20/68 Schatzi)
Kurt Kren, Avstrija, 1968, 16mm, čb, nemi, 3'
23/69 Underground Explosion
Kurt Kren, Avstrija, 1969, 16mm, barvni, 5'30''
28/73 Posnetki časa (28/73 Zeitaufnahme(n))
Kurt Kren, Avstrija, 1973, 16mm, barvni, nemi, 3'
30/73 Coop Cinema Amsterdam
Kurt Kren, Avstrija, 1973, 16mm, barvni, 3'
31/75 Azil (31/75 Asyl)
Kurt Kren, Avstrija, 1975, 16mm, barvni, nemi, 8'25'
32/76 Za W + B (32/76 An W + B)
Kurt Kren, Avstrija, 1976, 16mm, barvni, nemi, 7'42''
33/77 Ni Donava (33/77 Keine Donau)
Kurt Kren, Avstrija, 1977, 16mm, barvni, nemi, 9'
36/78 Rischart
Kurt Kren, Avstrija, 1978, 16mm, barvni, nemi, 3'
37/78 Tree Again
Kurt Kren, Avstrija, 1978, 16mm, barvni, nemi, 3'45''
42/83 no film
Kurt Kren, Avstrija, 1983, 16mm, čb, nemi, 3''
40/81 Zajtrk v sivem (40/81 Breakfast im Grauen)
Kurt Kren, Avstrija, 1981, 16mm, čb, nemi, 3'24''
44/85 Foot’-age shoot’-out
Kurt Kren, Avstrija, 1985, 16mm, barvni, 2'45''
48/95 tisočletkina (48/95 tausendjahrekino)
Kurt Kren, Avstrija, 1995, 35mm, barvni, 3'20''
26/71 Risani film - Balzac in božje oko (26/71 Zeichenfilm – Balzac und das Auge Gottes)
Kurt Kren, Avstrija, 1971, 16mm, čb, nemi, 35''
23.3. sreda
19.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
- Perkmandeljc
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, barvni, 2’45’’
Štorija o rudniškem škratu; obenem videospot zasavske »polka-pank« zasedbe Orlek. Prvi videospot v 3D računalniški animaciji avtorja Dušana Kastelica.
- Be
Marjan Manček, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 8’
Klasično animirana zgodba o slovenski ovci. Blaga satira na politično združevanje Evrope.
- Zasukanec
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2004, 35mm, barvni, 7'
Vsakdanjik v krojaški delavnici se spremeni, ko v igro stopi ljubezen in misli uidejo nadzoru.
- Koyaa
Kolja Saksida, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 4'30''
Koyaa živi odmaknjen od civilizacije na zakotnem hribu. Ker ne uporablja takšnih in drugačnih tehnoloških igrač, si vsak dan izmisli novo odbito prigodo ali pa se znajde v povsem nadrealistični situaciji, s katero popestri svoje življenje.
- Sun Sun
Matej Lavrenčič, Gorazd Bizjak, Miha Perne, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 4’33’’
Mali glodavci rešujejo svet pred ogromnimi, podivjanimi škarjami. Videospot za skupino Moveknowledgment.
- Obrat
Janko Mandić, Srđan Prodanović, Slovenija, 2005, Beta SP, barvni, 2'30''
Zgodba spreobrne realnost, ko bik napade nič hudega slutečega mesarja.
- Bizgeci – Pesniki
Grega Mastnak, Slovenija, 2006, 35mm, barvni, 5’
Bizgeci so pernato ljudstvo, ki živi na področju suhe stepe. Udomačenega imajo psa, mačka in človeka.
- Dvorišče
Nejc Saje, Slovenija, 2006, 35mm, barvni, 24'
Majhen blok na robu mesta in igrišče zraven njega. Otroci igrajo košarko, kar strašno moti neprijaznega soseda, ki jim neprestano krade žoge …
- Prdci – Vonj ljubezni
Polona Sepe, Vladimir Leben, Uroš Goričan, Slovenija, 2006, 35 mm, barvni, 6’40’’
V velikem mestu, na vrhu velike stolpnice, se v veliki sejni sobi sredi velikega sestanka rodi čisto majhen prdec. Nenapovedano se znajde med ljudmi in nikakor ne razume, zakaj ga ne marajo …
- Patty, kratki film v perverzih
Matej Lavrenčič, Roman Ražman, Slovenija, 2006, Beta SP, barvni, 3'30''
Sprehod skozi risane fantazije oboževalca, obsedenega z mednarodno pornografsko zvezdo.
- Smrt
Mitja Manček, Slovenija, 2007, 35mm, čb, 3'25''
Smrt mori po vsem svetu. Srečna je šele tedaj, ko končno uniči vse človeštvo. A njena sreča je kratkotrajna.
- A Point of View
Jaka Kramberger, Slovenija, 2007, DVD, barvni, 3'31''
Nauk zgodbe je sledeč: posamezniki živimo in zapravljamo svoj čas na različne načine in to je naša pravica.
- Juha iz stare kure
Oliver Marčeta, Slovenija, 2007, Beta SP, čb, 3'50''
Dokazno gradivo za star pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec.
- Daphne's New Broom
Aleš Mav, Slovenija, 2008, Beta SP, barvni, 2'18''
Mala čarovnica si je ravnokar kupila novo metlo. Seveda komaj čaka, da jo preizkusi, a na žalost ne gre vse po načrtih.
21.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Čikorija an'kafe
Dušan Kastelic, Slovenija, 2008, 35mm, barvni, 8'
Ljubezenska zgodba preprostega kmečkega para; po motivih istoimenske pesmi Iztoka Mlakarja.
Ljubezen je bolezen
Špela Čadež, Nemčija/Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 8'30''
Težko je pozdraviti bolečino v srcu, neusahljive solze in zmešano glavo. K sreči pa ne tudi nemogoče.
Delo
Urban Breznik, Timon Leder, Slovenija, 2008, Beta SP, barvni, 5'20'
Spremljamo trojico delavcev na vsakdanji poti v službo. Pa je res tako zelo vsakdanja?
Zid vzdihljajev
Dušan Kastelic, Igor Šinkovec, Tomaž Lavrič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 4'
Tudi psi ljubijo. Globoko, iskreno, strastno … Presunljiva, od strasti in globokih čustev prekipevajoča in srce parajoča melodrama o neuslišani ljubezni s tragičnim koncem. Ni za rahločutne duše.
Mala zvezda
Robert Srebrnič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 5'30''
Deček uživa v toplem poletnem dnevu. Njegovo igro prekine nenavadno dogajanje na nebu …
EX PASSU
Anka Kočevar, Slovenija, 2009, DigiBeta, barvni, 4'
Film je – bolj kot pripoved – pesem-šepet o žitju in sožitju …
Mulc: Frača
Kolja Saksida, Slovenija, 2009, 35mm, barvni, 10'20''
Trinajstletni Mulc živi v majhni vasici pod slovenskimi Alpami. Svoj čas preživlja z najboljšim prijateljem Mačkom.
Lisica v lisičjem jeziku
Miha Knific, Slovenija, 2009, DigiBeta, barvni, 5'50''
V poplavi se lisica in zajček zatečeta v lisičji brlog. Materinski nagon v lisici premaga lovskega …
Katalena: Ta aldowska
Živa Moškrič, Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 5'22''
Pastirica pase krave. Videospot za istoimensko pesem ansambla Katalena.
Opekozlagalec
Miha Šubic, Slovenija, 2009, DVD, barvni, 2'07''
Zgodba o zasvojenosti z video igrami.
Emily
Luka Bajt, Slovenija, 2009, DVD, barvni, 3'40''
Zgodba deklice, rojene v krutem in nerazumevajočem svetu …
Mrtvaški ples
Koni Steinbacher, Slovenija, 2010, barvni, 4'
Avtorjeva interpretacija slikarjeve ideje na znani freski Janeza iz Kastava.
Papelitos
Brane Solce, Slovenija, 2010, DVD, čb, 3'20''
Roke trgajo, mečkajo in pregibajo papir na sto načinov, pa nikakor niso zadovoljne s svojimi papirnatimi kreaturami …
(Ne)strpnost
Leon Vidmar, Slovenija, 2010, DVD, barvni, 3’30’’
Zgodba o odnosu med človekom in psom.
Skrinja
Darko Masnec, Hrvaška, 2010, DigiBeta, 5’06’’
Breme je dejstvo, s katerim se je treba soočiti …
Zadnja minuta
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2010, 35 mm, čb, 1’51’’
Kreda lovi senco. Ko jo ujame, ostanejo le sledovi njune igre …
24.3. četrtek
17.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Okrogla miza na temo »Zakaj ustvarjati animirani film v Sloveniji?« s slovenskimi ustvarjalci animiranih filmov.
Moderator: Igor Prassel. Vstop prost.
19.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Ljubezenska znamenja
Aleš Žemlja, Slovenija, 2007, Beta SP, barvni, 11'40''
Sramežljivi študent živi osamljeno življenje s svojim psom čuvajem in ljubeznijo do romantičnih filmov. Ne upa si postaviti se po robu težavnemu šefu ali pogledati simpatiji v oči. Toda ponoči ga nosi luna in takrat postane pogumen. Škoda le, ker se zjutraj ničesar ne spomni. Lahko vseeno omreži dekle?
Palčica
Boris Dolenc, Slovenija, 2009, DigiBeta, 15'
Priredba istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena govori o majhni junakinji, ki se odpravi iskat deželo sebi enakih palčic in palčkov. Na svoji razburljivi poti sreča Grdega račka, Kositrnega vojaka, Kitajskega slavčka in Podgano, ki prihajajo iz drugih Andersenovih pravljic. Med njimi se spletejo prijateljske vezi in tako Palčica uspe odkriti deželo, ki jo išče.
Stripburger v gibanju
Boris Dolenc, Slovenija, 2010, DigiBeta, 31'
Film je nastal na osnovi osmih stripov avtoric in avtorjev, objavljenih v kultni reviji Stripburger: Vlak ljubezni (Sascha Hommer, Nemčija), Mesija (Vladan Nikolić, Srbija), Veveriček (Alberto Vazquez, Španija), Megla (Damijan Sovec, Slovenija), 8. smrtni greh (Kaja Avberšek, Slovenija), Religije (Matej De Cecco, Slovenija), Poletna sapica (Dunja Janković, Hrvaška), Moški za Malin (Malin Biller, Švedska).
21.00
Animateka: Novi slovenski animirani film
Socializacija bika?
Zvonko Čoh, Milan Erič, Slovenija, 1998, 35mm, 1.37, čb/barvni, 78'
Plešasti profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske spojine in raztopine, da bi lahko pospešili rast lasnih celic. Profesor Rozina bi namreč dokazal, da je evolucijo mogoče pospešiti »tukaj in zdaj«, iz ene same celice na njegovem lasu. Medtem, v daljnem galaktičnem kraljestvu, ob robu meglic Andromede, oče kralj zaloti sina Alfreda pri kajenju cigarete. Že en sam dimček te materije je lahko usoden, saj uplinjen tobak pri prebivalcih tega kraljestva povzroča proces antievolucije. Na srečo je bila inhalirana doza tako majhna, da princ deevoluira samo do stopnje bika. Oče kralj ga za kazen pošlje na Zemljo, ki slovi po najslabši travi v galaksiji. Grizel naj bi jo dolgih sedem let, se spametoval in bolje socializiral. Po naključju, ali pa tudi ne, se princ-bik znajde v laboratoriju prof. Rozine, kjer postane predmet raziskav profesorja. In tukaj se zgodbi o evoluciji in antievoluciji usodno prepleteta. Prvi in trenutno še vedno edini slovenski celovečerni animirani film.
25.3. petek
19.00
Klasiki
Nekateri so za vroče (Some Like it Hot)
Billy Wilder, ZDA, 1959, 35mm, 1.66, čb, 120', shr
Glasbenika (Tony Curtis in Jack Lemmon) na begu pred razjarjeno čikaško mafijo se preoblečeta v ženski in pridružita dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Preobleki jima povzročata raznovrstne preglavice: eden se zaljubi v zapeljivo pevko ansambla (Marilyn Monroe), drugega pa nadleguje slabovidni bogataš. V strahu za svojo kožo se seveda ne smeta izdati in tako ustvarita plodno podlago za nenehen niz smešnih pripetljajev.
21.30
Klasiki
Apartma (The Apartment)
Billy Wilder, ZDA, 1960, 35mm, 2.35, čb, 120', svp
Klasična komična drama o neznatnem uradniku (Jack Lemmon), ki želi karierno napredovati in se svojim številnim šefom prikupiti tako, da jim v uporabo čez noč oddaja svoje stanovanje. Naslednje jutro znova in znova ponižno čisti sledove razvratnih zabav, dokler se nekega dne ne znajde pred nekoliko hujšo težavo …
26.3. sobota
11.00
Matineja
Čarovnik Howl in gibljivi grad (Hauru no ugoku shiro)
Hayao Miyazaki, Japonska, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 119', sp
Sophie po očetovi smrti živi z mačeho in s polsestrama. Oče jim je zapustil trgovino s klobuki, toda družina se stežka preživlja, zato se mati odloči najmlajšo hčer Marto poslati k prijazni beli čarovnici, kjer si bo poiskala srečo in boljše preživetje, medtem ko druga hči Lettie pri lokalnem peku nastopi vajeniško dobo. Sophie je najstarejša, zato se ji ponuja malo možnosti in mora pomagati v trgovini. Stvari pa ne gredo po načrtih; Marta in Lettie s čarovnijo zamenjata mesti, saj bi se zadnja rada učila magije, prva pa ustvarila družino. Ko Sophie odkrije njuno prevaro, prečka pot zlobni čarovnici, ki jo spremeni v starko. Dekle mora v svet in poiskati možnost, kako se rešiti začaranega prekletstva.
21.00
Kino-uho/Neogibno
Razkolnikov (Raskolnikow)
Robert Wiene, Nemčija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 135', bp
Zločin in kazen Dostojevskega v režiji slovitega nemškega ekspresionista. Revni študent Razkolnikov zagovarja tezo, da se izjemni ljudje nahajajo nad zakonom, če njihova dejanja v končni konsekvenci koristijo človeštvu. Prepričanje v prakso prevede tako, da umori skopušno starko, vendar mu potem vest ne da miru … V formalnem smislu je Wienejevega Razkolnikova mogoče gledati kot ne povsem izčiščen, pa vseeno hipnotičen odmev Kabineta Dr. Caligarija. Glasbena spremljava v živo: Ensemble Marges (Katharina Uzal, Marija Kandić, Michael Möstl, Samuel T. Klemke)
Cena vstopnice izjemoma 8 evrov.
27.3. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.3. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Tovariši
Vojko Duletič, Slovenija, 1964, 35mm, barvni, 32'
Poklici v gostinstvu
Lojze Jurc, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 26'
Trbovlje
Zvone Sintič, Slovenija, 1963, 35mm, čb, 21'
20.00
Večer SFA
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
22.00
Odprto platno
Glej stran 15. za več informacij o programu.
29.3. torek
19.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej sreda 2.3. ob 19.00
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin – otvoritev!
Gospod Verdoux (Monsieur Verdoux)
Charles Chaplin, ZDA, 1947, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Gospod Verdoux (Chaplin) predstavlja svojevrstno, elegantno različico zloglasnega Sinjebradca. Ko ga, kot marljivega birokrata, zavoljo stopnjujoče se gospodarske krize odpustijo iz banke, svojo družino (ljubečo ženo v invalidskem vozičku in otroka) preživlja tako, da zapeljuje premožne matrone po Franciji, se pod pretvezo lažne identitete z njimi poroči, iz njih molze denar in jih nato umori. Tragikomična, ob svojem nastanku hudo šokantna in kontroverzna kriminalka je seveda le izgovor za enega Chaplinovih najbolj srditih napadov na dvojno moralo družbe in razraščajoči se imperializem Združenih držav Amerike. Brez kančka lažne skromnosti je Chaplin Verdouxa opisoval kot nedvomno »najbolj inteligenten in najbolj dovršen film moje kariere«.
30.3. sreda
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop, kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga netipično košate brke.
Težave s tangom (Tango Tangles)
Mack Sennett, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 11' (18fps), bp
Charlie – tokrat brez značilnega kostuma in maske – se odpravi na ples, kjer se zaplete z napačnim dekletom. Izbruhne vsesplošni pretep.
Dvajset minut ljubezni (Twenty Minutes Of Love)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Charlie se brezskrbno sprehaja po parku in nadleguje zaljubljene pare. Naposled vsi pristanejo v jezeru.
Ujet v kabaretu (Caught In A Cabaret)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 33' (16fps), bp
Charlie je natakar v cenenem kabaretu. Njegova posebna naloga je ustrahovanje zoprnih strank. Ko sreča dekle svojih sanj in se zaljubi vanjo, osramočen prikriva svojo službo. Komedija zmešnjav se zaključi z metanjem tort.
Ujet v dežju (Caught In The Rain)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapeljuje poročeno damo in se zameri njenemu možu. Eden Chaplinovih najboljših filmov najzgodnejšega obdobja in obenem prvi film, ki ga podpisuje kot celosten avtor (scenarist, režiser, igralec, koreograf).
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Deček (The Kid)
Charles Chaplin, ZDA, 1921, 35mm, 1.33, čb, 54', svp
Chaplinov celovečerni prvenec, v katerem združi slapstick in sentimentalnost; njegov klasični lik »potepuha« na cesti naleti na siroto, dečka (Jack Coogan), ki se ga ne more znebiti; ko se pojavijo »negativni elementi«, ga vzame v zaščito. Genialna kombinacija smešnega in ganljivega.
»Njegov najnovejši film, Deček, presega vse, kar je ta priljubljeni zvezdnik ustvaril do sedaj. Film proži skoraj toliko solz kot smeha, kar dokazuje, da je Chaplin enako nadarjen kot tragik in kot komik. Deček naj zagotovo obvelja za filmsko mojstrovino.« Theatre Magazine, 1921
31.3. četrtek
19.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Živahen dan (A Busy Day)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 7' (16fps), bp
Charlie se prvič v svoji karieri preobleče v žensko. Upodobi ljubosumno ženo, ki svojega moža zaloti pri ljubimkanju z mlajšo lepotico. V zakonski prepir poseže policija.
Usodno kladivo (The Fatal Mallet)
Charles Chaplin, Mack Sennett, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 19' (16fps), bp
Charlie in Mack Sennett se potegujeta za roko Mabel Normand, ki pa se ne zmeni preveč za napore obeh snubcev. Zdrami jo šele precizno odmerjena Charliejeva brca v zadnjo plat.
Naporen dan za Mabel (Mabel's Busy Day)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie se odpravi na dirkališče, kjer si poželi vročih hrenovk, ki jih prodaja Mabel. Sledi zmešnjava.
Mabel se moži (Mabel's Married Life)
Charles Chaplin, Mabel Normand, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Charlie zapusti ljubosumno ženo Mabel in se odpravi v bar, kjer se tako napije, da pozabi na svojo odločitev in se vrne domov, kjer pa ga čaka presenečenje …
Smejalni plin (Laughing Gas)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 15' (18fps), bp
Kot zobozdravnikov asistent se Charlie zateka k nadvse nevsakdanjim metodam skrbi za paciente.
Obraz na barskih tleh (The Face On The Barroom Floor)
Charles Chaplin, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17' (16fps), bp
Poetična štorija o razcapanem nekdanjem umetniku, ki v baru pripoveduje zgodbo svoje tragične ljubezni.
21.00
Retrospektiva: Charles Chaplin
Parižanka (A Woman Of Paris)
Charles Chaplin, ZDA, 1923, 35mm, 1.33, čb, 84', bp
Marie, podeželska mladenka, je s svojim zaročencem, mladim umetnikom Jeanom, dogovorjena za pobeg v mesto, Pariz. Ko se Jean ne prikaže na železniški postaji, Marie zmotno domneva, da se je Jean premislil in jo zapustil. Otožna vendarle odpotuje v Pariz, sama. Leto kasneje tam sreča Jeana, vendar je zdaj, kot ljubica premožnega Pierra, že oddana … Nadvse pogumen korak v Chaplinovi karieri: prvi film, v katerem se sam pojavi zgolj za nekaj sekund (kot statist na železniški postaji). Tudi prvi njegov film, ki ni komedija, marveč romantična drama.
»Resen, iskren film, ki svojo moč gradi na povsem novih izraznih sredstvih za Chaplina. Če bi Chaplin snemal več dram, lahko mirne vesti rečemo, da bi v tem zaslovel prav tako, kot slovijo zdaj njegove komedije.« Variety, 1923
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
