1.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Razstava gotske plastike na Slovenskem
Vojko Duletič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 12'
Genesis
Naško Križnar, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 3'
Mesto Kamnik in njegove lepote
France Štiglic, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Rdeče, zeleno in rumeno
Jaka Judnič, Ivo Lehpamer, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 8'
Šestinštirideseti vzporednik
Jože Pogačnik, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Telematerija
Koni Steinbacher, Janez Marinšek, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Življenje po vzorcu
Jože Bevc, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA
Slepa pega
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 88'
Lupa (Manca Dorrer) najde narkomana Gladkega (Kolja Saksida), ki je pobegnil iz bolnice. Da bi ga rešila zasvojenosti, ga zapre v najeto sobo. Toda med zidovi izolirane sobe se kmalu zabrišejo meje med jetnikom in ječarjem. Na dan prihajajo grozljive skrivnosti in Lupa se poda v boj za lastno svobodo.
3.4. torek
19.00
Muzej slovenskih filmskih igralcev/Ob priložnosti razstave Filmogram – film in fotografija
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Slovenija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist Južek Hedl (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij s Toplečkami, obema sestrama in njuno materjo Zefo (Majda Globokar). V eno hči je brezupno zaljubljen, z materjo spi iz pohote, z drugo hčerjo pa zato, da bi kaznoval prvi dve ženski. Socialno kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga – otvoritev
Rabelj (El verdugo)
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 90', svp
Lokalni rabelj (José Isbert) se po letih brezdelja in pobiranja državne plače bliža upokojitvi. Preostajata mu le še dve nalogi: hčeri mora poiskati moža, sebi pa naslednika. Idealnega kandidata najde v pogrebniku Joséju Luisu (Nino Manfredi), ki poroči njegovo hčer in hkrati prevzame rabljevo službo ter državno mezdo. A situacija nenadoma postane sila resna, ko novi rabelj prejme ukaz za izvršitev smrtne kazni. V svoji mračni parodiji brutalnih usmrtitev Francovega režima Berlanga mojstrsko krmari med tragedijo in črnim humorjem. Klasika in mojstrovina španskega filma.
4.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Srečni par (Esa pareja feliz)
Luis García Berlanga, Juan Antonio Bardem, Španija, 1951-53, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Juan (Fernando Fernán Gómez) in Carmen (Elvira Quintillá) sta mlad par, ki živi v majhni podnajemniški sobici. Ona verjame v srečo in usodo, zato igra na loteriji in zbira vse vrste kuponov. On verjame le vase, v svoj posel filmskega tehnika in predvsem v hitri zaslužek. Ko ju kozmetično podjetje izbere za »srečni par« in ju en dan zasipa z darili, hitro spoznata, da z denarjem ne moreta rešiti svojih težav. Lahko si jih kvečjemu nakopljeta še več. V svojem skupnem prvencu, pikri satiri Francove gospodarske politike, ki prepleta elemente neorealizma in gledališča, Berlanga in Bardem naperita kritične osti proti potrošništvu in kruti družbenoekonomski realnosti povojne Španije.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Dobrodošli, gospod Marshall! (Bienvenido Mister Marshall!)
Luis García Berlanga, Španija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 78', svp
V zaspano kastiljsko mestece Villar del Río prispe novica o pomembnem državnem obisku. Iz ZDA prihaja komisija Marshallovega načrta, da bi preučila, ali si tudi Španija zasluži gospodarsko pomoč, s katero Amerika po vojni zasipa Evropo. Pod vodstvom gluhega župana (José Isbert) in v obupani želji, da bi na Američane napravili vtis, se siromašno mestece prelevi v Potemkinovo vas, popolno turistično oazo razigranih otrok, žena v barvitih ogrinjalih, postavnih bikoborcev in zvoka kastanjet. Berlangov samostojni celovečerni prvenec in eden najbolj priljubljenih španskih filmov je razposajena in dobrohotna burka, ki jo je igralec Edward G. Robinson kot član žirije v Cannesu leta 1952 sicer obtožil protiameriškega sentimenta, njena resnična tarča pa je bila bržkone Francova Španija in njen obupan poskus, da bi našla svoje mesto in identiteto v svetu.
5.4. četrtek
17.00
Kino karantena
Ob 40-letnici epidemije črnih koz v Jugoslaviji
V pogovoru sodelujejo dr. Katarina Keber, socialna zgodovinarka medicine, izvedenka za epidemije kuge in kolere (Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU), mag. Marjana Kos, izvedenka za epidemije črnih koz (Zgodovinski arhiv Ljubljana), dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (Inštitut za varovanje zdravja RS), dr. Miroslav Petrovec, specialist klinične mikrobiologije (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani) in Dušan Rebolj, filmski publicist, izvedenec za filme o okužbah in okužbe s filmom. Pogovor vodi Miha Zadnikar.
18.45
Kino karantena
Variola vera
Goran Marković, Jugoslavija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 110', bp
Jugoslovanski turist v Afriki od revnega trgovca na bazarju kupi flavto, ki je okužena s smrtonosnim virusom koz. Ob pristanku na letališču v Beogradu se zgrudi in prepeljejo ga v bolnišnico, kjer zdravniki zaman poskušajo postaviti diagnozo. Medtem se virus razširi na ostale bolnike in osebje bolnice. Okuženi po nekaj urah začnejo umirati in v stavbi zavlada silen preplah. Razglašeno je stanje karantene in na pomoč prihitijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. V žanr srhljivke zavita alegorija razpadajočega režima, posneta po resnični epidemiji črnih koz, ki je leta 1972 izbruhnila v Beogradu. Nagrada za najboljši scenarij in režijo na festivalu v Valencii.
21.00
Kino karantena
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda, medtem pa mesto razžira epidemija kolere.
»Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
6.4. petek
17.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Calabuch
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1956, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Ostareli ameriški jedrski fizik (zadnja vloga Britanca Edmunda Gwenna) noče imeti opravka z atomsko bombo, zato se pred organi svoje oblasti zateče v idilično špansko vas na mediteranski obali. Mirno vasico kmalu preplavijo novinarji in vohuni, ki oprezajo za znanstvenikom pod krinko sumničavih duhovnikov in brezdelnih ribičev. Nežno zbadljiva komedija značajev, ki parodira tako jedrsko paranojo kot podeželsko tradicijo, prevprašuje odnos Francovega režima z ZDA in kočljiv položaj, ki je v tem razmerju pripadel španski armadi.
19.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Plácido
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Požrtvovalni Plácido (sloviti katalonski komik Cassen) razvaža košare s sadjem za lokalno dobrodelno organizacijo, sam pa nima denarja, da bi poplačal dolgove. Mestne imenitnice medtem sklenejo na silvestrski večer povabiti v goste berače, brezdomce in druge nesrečnike, ki so jim kmalu v hudo nadlego. Čeprav je Berlanga svojo izvorno črno-črno komedijo po trčenju s cenzuro močno omilil in izdatno obložil s komičnimi zapleti in obrati, še vedno ni prikril prevladujočega vzdušja zgroženosti in kritike zoper lažno pieteto in velikodušnost zavoljo prestiža. Nominacija za tujejezičnega oskarja 1962.
21.00
Klasiki
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati Iside in si obilno prostitutko pripelje celo domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976. »Grdi, umazani, zli s parodiranjem De Sicovega utopičnega sluma iz Čudeža v Milanu evocirajo neoralističnega režiserja, vendar Scola njegovo brezskrbno podobo mestne revščine popolnoma razruši in pokaže svet, oropan sleherne odrešujoče družbene ali moralne vrline. Namesto trpežnih, trpečih in zatiranih revežev iz De Sicovega izvirnika nam pokaže zlobne, brutalne, odvratne in lakomne posameznike (čeravno v komičnem kontekstu). V ironičnem in metafilmskem sklepnem dejanju – posnetem s pogledom na prav tisto kupolo bazilike sv. Petra, ki je v Rossellinijevem Rim, odprto mesto simbolizirala upanje na novo italijansko pomlad – nam Scola z 18-člansko družino, ujeto v pekel ignorance in revščine, naslika precej drugačno vizijo prihodnosti. V novi dobi kapitalističnega potrošništva, postanejo otroci – prvenstveni neorealistični simbol optimizma – konkretno utelešenje revščine, obsojene na neskončno perpetuiranje lastne bede.« Peter Bondanella
7.4. sobota
17.00
Klasiki
Key Largo
John Huston, ZDA, 1948, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Frank (Humphrey Bogart) prispe v propadajoči hotel, ki ga vodita vdova Frankovega vojnega tovariša Nora (Lauren Bacall) in njen invalidni tast James (Lionel Barrymore). Trojica se znajde v ujetništvu, ko mafijec Johnny Rocco (Edward G. Robinson) s svojimi gangsterji nasilno prevzame hotel. Od strahot vojne otopeli Frank sprva le ravnodušno opazuje njihovo početje. Ob Roccovem vse hujšem poniževanju svoje priležnice, alkoholičarke Gaye (Claire Trevor), in umoru dveh Indijancev ter šerifovega pomočnika naposled ugotovi, da mora gangsterja ustaviti. Hustonova priredba istoimenske broadwayske uspešnice Maxwella Andersona z zadnjim skupnim nastopom Bogarta in Bacallove.
19.00
Klasiki
Laura
Otto Preminger, ZDA, 1944, 35mm, 1.37, čb, 88', svp
Policist (Dana Andrews) raziskuje umor mlade Laure (Gene Tierney), ki jo mrtvo najdejo na tleh njenega stanovanja še pred začetkom filma. S pomočjo pogovorov z Laurinimi prijatelji, sorodniki in znanci si ustvari mentalno podobo tega skrivnostnega dekleta, v katerega se naposled še zaljubi ... Ena velikih mojstrovin filma noir. »Premingerjeva Laura se odpre s stavkom 'Nikoli ne bom pozabil ...' Ta nemogoči stavek − tisti, ki ga izgovori, namreč na koncu zgodbe umre, zato je ne more povedati − simbolizira način fikcijske preiskave, ki pod predpostavko realnosti, ki se je nekdo preprosto spominja, ustvari nek povsem nov predmet, ki sloni izključno na lastni logiki.« Jacques Rancière
21.00
Klasiki
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote aristokratske združbe ... Ključno vlogo spet odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir. Po romanu mojstra kriminalk Raymonda Chandlerja.
8.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: velikonočni ponedeljek.
10.4. torek
18.45
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Narodova zapuščina (Patrimonio nacional)
Luis García Berlanga, Španija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 112', svp
Markiz de Leguineche (Luis Escobar) se ob koncu Francove diktature po tridesetletnem izgnanstvu vrne v Madrid. Španija je ponovno monarhija, markiz pa namerava pri kralju izprositi nekdanje privilegije in aristokratski položaj, ki mu pripada. V nizu absurdnih situacij in množici čudaških likov mu spodletijo vsi poskusi, da bi se dokopal do kraljeve družine. Drugi del Berlangove satirične trilogije o španski družbeni eliti v času zatona frankističnega režima.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Telica (La vaquilla)
Luis García Berlanga, Španija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 122', svp
Peterica republikanskih vojakov se odloči Francovi četi ukrasti telička. Podvig se izjalovi, četa uniči vaško fiesto in sproži cel plaz neverjetnih dogodkov. Berlanga sredi osemdesetih posname prvo špansko komedijo, umeščeno v čas državljanske vojne. V režiserjevi satirični viziji vojne je zmaga vselej na strani nesposobnih. »Nisem pristaš filmov s simboličnim koncem, a prav takšnega ima Telica. Konča se z mladim bikom ... Ta bik je Španija, saj Španiji pravimo bikov kožuh, hočem reči, takšen je simbolizem tega konca: z državljansko vojno smo ubili veselje in srečo, to je zabavo, katere so si želeli nacionalisti, in ekonomijo, ki je bila želja republikancev – jesti, da bi potešili svojo lakoto.« Luis García Berlanga
11.4. sreda
19.00
Večer kulturnega društva B-51, Rajvosa
Jasmina
Nedžad Begović, BiH, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 75', bp
Jasmina je nadaljevanje Begovićevih filmskih obsesij z zgodbami o majhnih velikih ljudeh in okoliščinah, v katerih se znajdejo. Safa in njena vnukinja zbežita iz obleganega Sarajeva v družinski apartma na morju. Safa si z vnukinjo poskuša urediti življenje, vendar jima sosed Stipe, alkoholik,
vse otežuje. Ker pa je življenje nepredvidljivo, je Stipe nazadnje primoran skrbeti za Jasmino. Topla in gledljiva družinska melodrama, ki jo odlikujejo odlična izvedba in sijajni igralci, med katerimi velja omeniti predvsem Zijaha Sokolovića in Nado Đurevsko.
21.30
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Rabelj (El verdugo)
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 90', svp
Glej torek 3.4. ob 21.00.
12.4. četrtek
19.00
Klasiki
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajtarski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar – otvoritev
Ženske na robu živčnega zloma (Mujeres al borde de un ataque de nervios)
Pedro Almodóvar, Španija, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Španska komedija, bolje tragikomedija zmešnjav. Prevarana dublerka (Carmen Maura) si najprej misli vzeti življenje, potem pa se le spravi v red in se sklene maščevati prevarantu, sicer poročenemu moškemu. Podobne misli spreletavajo tudi njegovo ženo. Na robu živčnega zloma je tudi igralkina prijateljica – tip, s katerim se je prejšnjo noč zapletla, je nek terorist, in zdaj je tudi njej za petami policija. Po epizodi z uspavalom v paradižnikovi mezgi vse poti vodijo samo še na letališče, kjer se obeta pravi mehiški »shootdown«. Nominacija za oskarja za tujejezični film in dva feliksa za Almodóvarja in Carmen Maura. Prost vstop za študente.
13.4. petek
17.00
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Ruski zaklad (Ruskij kovčeg)
Aleksandr Sokurov, Rusija/Nemčija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 99', sp
Deloma umetniška ekspertiza, deloma fikcijska satira na rusko zgodovino (in sedanjost) prečka različna obdobja turbulentne ruske zgodovine, od 18. stoletja do časa pred boljševiško revolucijo. Peter Veliki biča svojega generala, Katarina Velika išče miren kotiček med vajo za uprizoritev lastne drame, družina poslednjega carja v miru večerja in se ne ozira na prihajajočo revolucijo, leta 1913 stotero aristokratov iz cele Evrope pleše valček na zadnjem velikem cesarskem plesu.
19.00
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Evropa (Europa)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Francija/Nemčija/Švica, 1991, 35mm, 2.35, čb/barvni, 112', sp
Američan nemškega porekla (Jean-Marc Barr) takoj po drugi svetovni vojni prispe v okupirano Nemčijo. Stric (Ernst-Hugo Järegård) mu priskrbi službo ščipalca kart na nočnem vlaku. Po opustošeni deželi še vedno razsajajo ostanki nacističnih sil, ki jih zavezniki neusmiljeno preganjajo in iztrebljajo. V vrtincu spletk bi mladenič rad ostal nevtralen, vendar ga sveža zaljubljenost postavi pred težke odločitve. Vizualno impresivna, metafizična pravljica.
21.15
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra våningen)
Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
Lepega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč propadajo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Dogajajo se bizarni verski rituali. Nekega priseljenca brutalno napadejo in pokončajo sredi brezbrižne množice. Lojalnega uslužbenca odpustijo brez razloga. Mesto se nahaja v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov. Karl, s pepelom posuti poslovnež srednjih let, blodi po mestu in jadikuje. Da bi prišel do zavarovalnine, je podtaknil požar v svoji prodajalni pohištva, vendar se mu načrt izjalovi.
»Obsedeni avtor in milenijaristična iluzija arhaizma torej – regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega stoletja. Vidimo Dixa in mračnega Turnerja, gledamo mesečnega Buñuela in morbidnega Tatija, beremo Becketta, Harmsa in Dostojevskega, poslušamo Bennyja Andersona, nekdanjega člana ABBE (ki je potemtakem predstavljala vrh absurdnega in fantastičnega objektivizma v pop glasbi?). Tehnično je Roy sicer konzervativec, a seveda se je od inteligentnega konzervativca moč naučiti več kot od preprostega liberalca (Marx).« Nil Baskar
14.4. sobota
17.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov. »Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Zveži me (Átame!)
Pedro Almodóvar, Španija, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
Značilna Almodóvarjeva komorna komična drama. Postavni mladenič (Antonio Banderas), ki so ga pravkar odpustili iz psihiatrične bolnišnice, ugrabi zadrogirano porno starleto (Victoria Abril), o kateri sanja že celo življenje. Zapre jo v stanovanje in jo kani imeti privezano tako dolgo, dokler se ne bo vanj zaljubila, se z njim ljubila in naposled tudi poročila. Glasbo za film je prispeval Ennio Morricone.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Visoke pete (Tacones lejanos)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Rebecin (Victoria Abril) mož je bil nekoč prva in velika ljubezen njene mame, znane španske dive Becky del Páramo (Marisa Paredes). Mož je umorjen, mati in hči pa se spreta. Sodnik, pristojen za primer, se ponoči potika po ulicah, oblečen v žensko po vzoru nekdanje dive. »Na linearen način sem hotel povedati zgodbo, ki je vse prej kot linearna, kar velja tudi za scenarij. Čas v scenariju je razdrobljen in šele nekje na polovici se vzpostavijo razumljive vzporednice. Čeprav se v filmu pripetita dva umora, moj namen ni bil opisovati, kako sta se zgodila, ali pa ustvarjati napetost in intrigo kot v kriminalki. Zanimalo me je, kako dve smrti učinkujeta na junake filma in kako potem ti junaki občutke krivde in nedolžnosti obrnejo sebi v prid.« Pedro Almodóvar
15.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kras – pravljični svet
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 14'
Krivda
Tone Frelih, Slovenija, 1974, 35mm, čb, 8'
Revolucija
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 13'
Soseska
Milan Ljubić, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 12'
Šport na ulici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 9'
Weekend v Velenju
Vojko Duletič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Posvečeno kostumografinji Alenki Bartl
V začetku je bil greh (Am Anfang war es Sünde)
František Čap, Nemčija/Slovenija (Jugoslavija), 1954, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Kmečka dekla Rosalie (Ruth Niehaus) se zaplete s hlapcem Markom (Peter Carsten), ki dekle zapusti, ko izve, da je noseča. Rosalie, tudi sama zunajzakonski otrok, se znajde v stiski, sama ostane s svojo materjo in otrokom. Jakob (Viktor Staal), bogati kmet in gospodar posestva, pa z ženo ne more imeti otrok. Ko ovdovi, se poroči z Rosalie in posvoji njenega sina. Erotična ruralna drama, posneta po noveli Zgodba o kmečki dekli Guya de Maupassanta.
17.4. torek
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Kika
Pedro Almodóvar, Španija, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 115', sp
Mlad kozmetičarko Kiko (Verónica Forqué) pokličejo na dom ameriškega pisatelja Nicholasa (Peter Coyote), da bi naličila truplo njegovega pastorka. Kika Ramóna, ki ni mrtev, pač pa katatoničen, obudi k življenju in se k njemu preseli. Srečno bi lahko živela do konca svojih dni, vendar morata najprej razrešiti Kikino ljubimkanje z Nicholasom, sumljivo smrt Ramónove matere ter vsiljivo prisotnost njegove nekdanje psihiatrinje, tabloidne televizijke Andree Caracortada (Victoria Abril). »Kot običajno, sem scenarij za Kiko napisal iz zabave, samo da bi malo pobegnil od vsega. In kot običajno je šlo za prevajanje mojih lastnih potreb. Ogrožala sta me tako svet, ki me je obdajal, kot tudi moj lasten svet, in potreboval sem krepak odmerek optimizma. V film in svoje življenje sem hotel vnesti svežo sapo komedije.« Pedro Almodóvar
21.15
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Cvet moje skrivnosti (La flor de mi secreto)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Uspešna pisateljica (Marisa Paredes) pod psevdonimom piše osladne ljubezenske romane. Nezadovoljna je tako s svojim profesionalnim kot zasebnim življenjem, saj je njen mož – mirovni odposlanec v Bosni – ves čas zdoma. Zapije se in začne pisati depresiven roman o smrti. Vanjo se zaljubi urednik kulturne strani nacionalnega dnevnika, ne zaveda pa se, da je njegova izvoljenka avtorica sentimentalnih romanov, ki jih sam prezira. Psihološka drama z natančno izdelanimi karakterji in prepričljivim smislom za humor.
18.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Meseno poželenje (Carne trémula)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Raznašalec pic Víctor (Liberto Rabal) se prička z Eleno (Francesca Neri), ki jo je spoznal pred nekaj dnevi, ona pa ga zdaj noče več prepoznati, saj naj bi bila takrat zadrogirana. Dva mlada policaja prihitita mirit strasti, vendar se po nesreči sproži pištola. Štiri leta kasneje najdemo enega izmed njiju, Davida (Javier Bardem), v invalidskem vozičku, poročenega z Eleno. Iz zapora se vrne Víctor in usode nesrečne trojice se znova prekrižajo ... Ekranizacija kriminalnega romana znane angleške pisateljice Ruth Rendell najavlja zrelo obdobje Almodóvarjevega ustvarjanja.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Vse o moji materi (Todo sobre mi madre)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', sp
Zgodba o neuklonljivi ženski (Cecilia Roth) in njenih nenavadnih prijateljicah, ki se prebijajo skozi dramatične čustvene situacije: izguba ljubljenega sina, generacijski nesporazumi, sprememba spola, narkomanija, iskanje davno izginulih partnerjev … Močan občutek za kompleksne ženske karakterje mestoma naivno melodramo zanesljivo pripelje do konca, Almodóvar pa je pri nanašanju zanj značilnih baročnih odtenkov bolj zadržan kot sicer. Zlata palma za režijo v Cannesu 1999, oskar 2000 za najboljši tuji film.
19.4. četrtek
18.30
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni/čb, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno (Javier Cámara) že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca (Darío Grandinetti), čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo. Zgodba o prijateljstvu med dvema moškima, o osamljenosti in okrevanju od ran, ki jih zada strast; o pomanjkanju komunikacije med pari, o kinu kot predmetu pogovora, o tišini kot jeziku telesa, o radosti pripovedovanja in o besedah kot orožju proti samoti, bolezni, smrti in norosti.
21.00
Kino-uho/Nov nakup Slovenske kinoteke
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20-ih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, vrsto let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
20.4. petek
17.30
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Borisa Petkoviča
Divja horda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev, ki jih preganja roka zakona, se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
20.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Izlet
Martin Turk, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 12'
Che Sara
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 19'
Fužine zakon
Goran Vojnović, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 15'
MyWay
Miha Mlaker, Slovenija, 2001, 16mm, 1.37, barvni, 20'
Projekciji bo sledil pogovor z režiserji kratkih filmov na programu.
21.4. sobota
17.00
Ob priložnosti razstave Filmogram – film in fotografija
Uglaševanje
Igor Šterk, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Zakonca Peter (Musevski) in Katarina (Nataša Burger) se po petnajstih letih zakona vsak po svoje soočata z osebno krizo. Videti je, da si oba želita spremembe, avanture. Zdi se, da njuno skupno življenje ne vodi več nikamor ter da se je njuna mladostna ljubezen v vseh letih zakona in skrbi za dva otroka izživela. Vsak zase se zavesta minevanja mladosti in se znajdeta pred vprašanjem, ali ima smisel v ljubezni poskusiti znova.
19.00
Klasiki
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola, pri čemer ga zares muči vprašanje (neuslišane?) ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
21.00
Animateka/Kino-integral: Zbigniew Rybczyński
Kvadrat (Kwadrat)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1972, 35mm, barvni, 5'
Abstraktna mreža geometrijskih likov, barv in oblik oživi v gibih izrezljane silhuete.
Plamuz
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1973, 35mm, barvni, 10'
Vizualna impresija koncerta jazzovskega ansambla Zbigniewa Namysłowskega.
Juha (Zupa)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1974, 35mm, barvni, 8'
Eksperimentalna, mestoma absurdna vizija sodobne civilizacije temelji na opazovanju medosebnega obredja in okornih navad.
Joj! Ne morem se ustaviti! (Oj! Nie mogę się zatrzymać!)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1975, 35mm, barvni, 10'
Satira besno drveče civilizacije, človekovega pobega iz narave in divjega tempa sodobnega življenja. Kamera bliskovito dirja skozi gozdove, polja, ob rekah in mimo hiš, dokler v mestu ne izgubi slehernega nadzora in trešči ob zid.
Lokomotiva (Lokomotywa)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 8'
Filmska priredba istoimenske otroške pesmi Juliana Tuwima. Kot zabaven protipol besedilu slike po taktu pesmi poplesujejo prek platna; sloni, psi in debeluhi ... vsi, razen lokomotive.
Praznik (Święto)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 9'
Praznik na poljskem podeželju je dan, poln drobnih pripetljajev in skromnih obredov. Film je neke vrste uganka, malce shematična, a povsem relevantna.
Nova knjiga (Nowa książka)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 10'
Liki se gibljejo po zaslonih in vstopajo v različne predele svojega »odra«, zvok sledi liku, ki se pomika med zasloni.
Petek – sobota (Piątek – sobota)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 3'
Protagonist se trdno oklepa cestnega znaka, ki pravi »petek«, medtem ko se zemlja obrne za 360 stopinj. Ko se stvari umirijo, znak že oznanja, da je »sobota«.
Media
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1980, 35mm, barvni, 2'
Vizualna šala na temo iluzije, interpretacije stvarnosti in filmskih trikov.
Tango
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1980, 35mm, barvni, 8'
Metaforično podobo človeške usode naslikajo izkušnje mnogih ljudi, ki nastopijo hkrati, a vsak izmed njih deluje avtonomno. Grand prix v Annecyju, Krakovu, Oberhausnu, Tamperah in oskar za najboljši animirani kratkometražec leta 1983.
22.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Jože Pogačnik – 80 let!
Slovenija, ljubezen moja
Jože Pogačnik, Slovenija, 1991, video, barvni, 60'
Prelomni dogodki v času nastajanja tega filma so se za vselej vpisali v zgodovino slovenskega naroda. Konstituiranje parlamentarne demokracije, poskus narodne sprave, svetovni slovenski kongres, praznik osamosvojitve, desetdnevna vojna.
20.00
Večer SFA: Jože Pogačnik – 80 let!
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik, Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104'
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih.
24.4. torek
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Slaba vzgoja (La mala educación)
Pedro Almodóvar, Španija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 105', sp
Madrid, 1980. Režiser Enrique Goded (Fele Martínez) išče zgodbo za svoj naslednji film, ko ga obišče privlačen mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec Ignacio (Gael García Bernal). Nazadnje sta se videla pred šestnajstimi leti, ko so Enriqueja vrgli iz šole. Ignacio, zdaj mlad igralec z umetniškim imenom Ángel Andrade, prinese režiserju kratko zgodbo, v upanju, da jo bo ta predelal v scenarij, njemu pa podelil glavno vlogo. Zgodba govori o njunem prijateljstvu in prvem ljubezenskem stiku v katoliški šoli ter o Ignacijevem razmerju z očetom Manolom. A režiser sumi, da Ángel morda le ni oseba, za katero se izdaja. »Gre za izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida /.../ ni poravnava računov z duhovniki, ki so me 'slabo vzgajali' ali z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica ne. /.../ Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja, niti otroški muzikal, čeprav v njem pojejo otroci. Najraje ga označim za film noir.« Pedro Almodóvar
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Vrni se (Volver)
Pedro Almodóvar, Španija, 2006, 2.35, barvni, 121', sp
Almodóvar se vrača v kraj svojega otroštva, La Mancho, ki slovi po silovitem vetru, ki razpihuje požare. Tudi Raimunda (Penélope Cruz) in Sole (Lola Dueñas), sestri raznolikih značajev in podobnih usod, sta svoja starša izgubili v požaru. Energična lepotica Raimunda, ki za vsako ceno ščiti odraščajočo hčer in preživlja brezposelnega moža, nosi v sebi grozljivo skrivnost. Pozna jo le njena mati (Carmen Maura), ki se ji zdaj prikazuje kot duh. Vendar Raimunda za razliko od sestre v prikazni ne verjame. Zgodba o preživetju, v kateri se Almodóvarjeve ženske oklepajo življenja, medtem ko režiser občuduje njihov pogum in vztrajnost v tragičnih in komičnih, grotesknih in subtilnih situacijah.
25.4. sreda
18.30
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Zlomljeni objemi (Los abrazos rotos)
Pedro Almodóvar, Španija, 2009, 2.35, barvni, 128', sp
Zgodba o moškem (Lluís Homar), ki piše, živi in ljubi v temi. Pred štirinajstim leti se mu je na otoku Lanzarote pripetila huda avtomobilska nesreča, v kateri je izgubil vid, pa tudi Leno (Penélope Cruz), ljubezen svojega življenja. Mož je uporabljal dve imeni: kot Harry Caine je podpisoval knjige in scenarije, pod pravim imenom Mateo Blanco je režiral svoje filme. Od nesreče uporablja le psevdonim. Če ne more snemati filmov, lahko preživi le v prepričanju, da je Mateo Blanco umrl v nesreči skupaj s svojo drago. Še ena ekstravaganca Pedra Almodóvarja, mešanica med melodramo, komedijo in filmom noir, zgodba o nori ljubezni, ujeti v kremplje usodnosti, ljubosumja, zlorabe moči, izdajstva in občutkov krivde.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Koža, v kateri živim (La piel que habito)
Pedro Almodóvar, Španija, 2011, 1.85, barvni, 117', sp
Priznanega plastičnega kirurga Roberta Ledegarda (Antonio Banderas) vse od nesrečne smrti njegove žene zanima le eno: poskuša izdelati umetno kožo, takšno, ki bi lahko rešila njegovo ženo. Po dvanajstih letih truda mu to uspe. Poleg dolgoletnih raziskav pa je za dosego cilja potreboval še kaj drugega: odsotnost vesti, sokrivca in poskusnega zajčka. »Zelo me privlačijo srhljivke iz 40-ih, režiserjev, kot je Fritz Lang. Pravzaprav sem več mesecev razmišljal, da bi posnel nem, črno-bel film, v slogu Langovih filmov, a scenarij se s to zamislijo ni povsem skladal. Na koncu je bil edini jasen zgled film Oči brez obraza Georgesa Franjuja, pa Frankenstein Mary Shelley, ali še bolje mit o Prometeju, na katerem je ta roman zasnovan.« Pedro Almodóvar
26.4. četrtek
18.30
Dan OF: defenziva
300
Zack Snyder, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Po stripu Franka Millerja posnet akcijski spektakel in tehnična bravura oživlja legendarno grško-perzijsko bitko pri Termopilah, v kateri se je špartanski kralj Leonidas s 300 vdanimi bojevniki leta 480 pred našim štetjem postavil po robu stokrat številčnejši vojski Perzije. Špartanci so se borili do zadnje kaplje krvi, njihov pogum in požrtvovalnost sta poenotila Grke na Peloponezu.
21.00
Dan OF: defenziva
Vzpon (Voshoždenie)
Larisa Šepitko, SZ, 1976, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski z veliko otroki, kjer ju ulovi policija. Zasliševanja, pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti. Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved v Berlinu 1977.
27.4. petek
Kinoteka je zaprta: Dan OF: praznik.
28.4. sobota
19.00
Dan OF: ofenziva
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, dandanes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe ...
21.00
Dan OF: ofenziva
V kot vroče maščevanje (V for Vendetta)
James McTeigue, ZDA/VB/Nemčija, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 132', sp
V totalitarni Britaniji prihodnosti se mlado dekle Evey (Natalie Portman) znajde v smrtni nevarnosti, iz katere jo reši zamaskirani neznanec V (Hugo Weaving), karizmatičen in spreten mojster dvoboja in prevare, ki podžiga sodržavljane k uporu zoper tiranijo. Medtem ko Evey razkriva Vjevo skrivnostno preteklost, spoznava resnico tudi o sebi in postane njegova zaveznica v revoluciji, s katero naj bi družbi nasilja in korupcije povrnila svobodo in pravičnost. Niti-ne-tako-futuristični politični triler, posnet po scenariju in v produkciji ustvarjalcev trilogije Matrica, bratov Wachowski.
29.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
30.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Ogenj, voda in srce
Jože Bevc, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 10'
Barvna harmonija
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Dobro videti, biti dobro viden
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Najin sin
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Narodna noša
Mako Sajko, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Nocturno
Vasko Pregelj, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Boj na požiralniku
Janez Drozg, Slovenija 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Bajtarska družina Dihurjevih se mukoma preživlja na nerodovitni zemlji, kjer voda nenehno grozi, da bo izbruhnila in odplavila posevke. Kljub vsem težavam želijo ostati samostojni, da bi ne bili prisiljeni hlapčevati na tujih posestvih. Dihur (Bert Sotlar) z nečloveškimi napori obdeluje polje in priganja svoje vole, sina mora poslati služit k bogatemu kmetu, od napornega garanja mu kmalu umre žena (Jerica Mrzel), v boju s požiralnikom nazadnje izgubi življenje še sam. Socialna drama o življenju bajtarjev, posneta po istoimenski noveli Prežihovega Voranca.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
Kinoteka je zaprta.
2.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Razstava gotske plastike na Slovenskem
Vojko Duletič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 12'
Genesis
Naško Križnar, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 3'
Mesto Kamnik in njegove lepote
France Štiglic, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Rdeče, zeleno in rumeno
Jaka Judnič, Ivo Lehpamer, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 8'
Šestinštirideseti vzporednik
Jože Pogačnik, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Telematerija
Koni Steinbacher, Janez Marinšek, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
Življenje po vzorcu
Jože Bevc, Slovenija, 1973, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA
Slepa pega
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 88'
Lupa (Manca Dorrer) najde narkomana Gladkega (Kolja Saksida), ki je pobegnil iz bolnice. Da bi ga rešila zasvojenosti, ga zapre v najeto sobo. Toda med zidovi izolirane sobe se kmalu zabrišejo meje med jetnikom in ječarjem. Na dan prihajajo grozljive skrivnosti in Lupa se poda v boj za lastno svobodo.
3.4. torek
19.00
Muzej slovenskih filmskih igralcev/Ob priložnosti razstave Filmogram – film in fotografija
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Slovenija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist Južek Hedl (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij s Toplečkami, obema sestrama in njuno materjo Zefo (Majda Globokar). V eno hči je brezupno zaljubljen, z materjo spi iz pohote, z drugo hčerjo pa zato, da bi kaznoval prvi dve ženski. Socialno kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga – otvoritev
Rabelj (El verdugo)
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 90', svp
Lokalni rabelj (José Isbert) se po letih brezdelja in pobiranja državne plače bliža upokojitvi. Preostajata mu le še dve nalogi: hčeri mora poiskati moža, sebi pa naslednika. Idealnega kandidata najde v pogrebniku Joséju Luisu (Nino Manfredi), ki poroči njegovo hčer in hkrati prevzame rabljevo službo ter državno mezdo. A situacija nenadoma postane sila resna, ko novi rabelj prejme ukaz za izvršitev smrtne kazni. V svoji mračni parodiji brutalnih usmrtitev Francovega režima Berlanga mojstrsko krmari med tragedijo in črnim humorjem. Klasika in mojstrovina španskega filma.
4.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Srečni par (Esa pareja feliz)
Luis García Berlanga, Juan Antonio Bardem, Španija, 1951-53, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Juan (Fernando Fernán Gómez) in Carmen (Elvira Quintillá) sta mlad par, ki živi v majhni podnajemniški sobici. Ona verjame v srečo in usodo, zato igra na loteriji in zbira vse vrste kuponov. On verjame le vase, v svoj posel filmskega tehnika in predvsem v hitri zaslužek. Ko ju kozmetično podjetje izbere za »srečni par« in ju en dan zasipa z darili, hitro spoznata, da z denarjem ne moreta rešiti svojih težav. Lahko si jih kvečjemu nakopljeta še več. V svojem skupnem prvencu, pikri satiri Francove gospodarske politike, ki prepleta elemente neorealizma in gledališča, Berlanga in Bardem naperita kritične osti proti potrošništvu in kruti družbenoekonomski realnosti povojne Španije.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Dobrodošli, gospod Marshall! (Bienvenido Mister Marshall!)
Luis García Berlanga, Španija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 78', svp
V zaspano kastiljsko mestece Villar del Río prispe novica o pomembnem državnem obisku. Iz ZDA prihaja komisija Marshallovega načrta, da bi preučila, ali si tudi Španija zasluži gospodarsko pomoč, s katero Amerika po vojni zasipa Evropo. Pod vodstvom gluhega župana (José Isbert) in v obupani želji, da bi na Američane napravili vtis, se siromašno mestece prelevi v Potemkinovo vas, popolno turistično oazo razigranih otrok, žena v barvitih ogrinjalih, postavnih bikoborcev in zvoka kastanjet. Berlangov samostojni celovečerni prvenec in eden najbolj priljubljenih španskih filmov je razposajena in dobrohotna burka, ki jo je igralec Edward G. Robinson kot član žirije v Cannesu leta 1952 sicer obtožil protiameriškega sentimenta, njena resnična tarča pa je bila bržkone Francova Španija in njen obupan poskus, da bi našla svoje mesto in identiteto v svetu.
5.4. četrtek
17.00
Kino karantena
Ob 40-letnici epidemije črnih koz v Jugoslaviji
V pogovoru sodelujejo dr. Katarina Keber, socialna zgodovinarka medicine, izvedenka za epidemije kuge in kolere (Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU), mag. Marjana Kos, izvedenka za epidemije črnih koz (Zgodovinski arhiv Ljubljana), dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (Inštitut za varovanje zdravja RS), dr. Miroslav Petrovec, specialist klinične mikrobiologije (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani) in Dušan Rebolj, filmski publicist, izvedenec za filme o okužbah in okužbe s filmom. Pogovor vodi Miha Zadnikar.
18.45
Kino karantena
Variola vera
Goran Marković, Jugoslavija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 110', bp
Jugoslovanski turist v Afriki od revnega trgovca na bazarju kupi flavto, ki je okužena s smrtonosnim virusom koz. Ob pristanku na letališču v Beogradu se zgrudi in prepeljejo ga v bolnišnico, kjer zdravniki zaman poskušajo postaviti diagnozo. Medtem se virus razširi na ostale bolnike in osebje bolnice. Okuženi po nekaj urah začnejo umirati in v stavbi zavlada silen preplah. Razglašeno je stanje karantene in na pomoč prihitijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. V žanr srhljivke zavita alegorija razpadajočega režima, posneta po resnični epidemiji črnih koz, ki je leta 1972 izbruhnila v Beogradu. Nagrada za najboljši scenarij in režijo na festivalu v Valencii.
21.00
Kino karantena
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda, medtem pa mesto razžira epidemija kolere.
»Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
6.4. petek
17.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Calabuch
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1956, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Ostareli ameriški jedrski fizik (zadnja vloga Britanca Edmunda Gwenna) noče imeti opravka z atomsko bombo, zato se pred organi svoje oblasti zateče v idilično špansko vas na mediteranski obali. Mirno vasico kmalu preplavijo novinarji in vohuni, ki oprezajo za znanstvenikom pod krinko sumničavih duhovnikov in brezdelnih ribičev. Nežno zbadljiva komedija značajev, ki parodira tako jedrsko paranojo kot podeželsko tradicijo, prevprašuje odnos Francovega režima z ZDA in kočljiv položaj, ki je v tem razmerju pripadel španski armadi.
19.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Plácido
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Požrtvovalni Plácido (sloviti katalonski komik Cassen) razvaža košare s sadjem za lokalno dobrodelno organizacijo, sam pa nima denarja, da bi poplačal dolgove. Mestne imenitnice medtem sklenejo na silvestrski večer povabiti v goste berače, brezdomce in druge nesrečnike, ki so jim kmalu v hudo nadlego. Čeprav je Berlanga svojo izvorno črno-črno komedijo po trčenju s cenzuro močno omilil in izdatno obložil s komičnimi zapleti in obrati, še vedno ni prikril prevladujočega vzdušja zgroženosti in kritike zoper lažno pieteto in velikodušnost zavoljo prestiža. Nominacija za tujejezičnega oskarja 1962.
21.00
Klasiki
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati Iside in si obilno prostitutko pripelje celo domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976. »Grdi, umazani, zli s parodiranjem De Sicovega utopičnega sluma iz Čudeža v Milanu evocirajo neoralističnega režiserja, vendar Scola njegovo brezskrbno podobo mestne revščine popolnoma razruši in pokaže svet, oropan sleherne odrešujoče družbene ali moralne vrline. Namesto trpežnih, trpečih in zatiranih revežev iz De Sicovega izvirnika nam pokaže zlobne, brutalne, odvratne in lakomne posameznike (čeravno v komičnem kontekstu). V ironičnem in metafilmskem sklepnem dejanju – posnetem s pogledom na prav tisto kupolo bazilike sv. Petra, ki je v Rossellinijevem Rim, odprto mesto simbolizirala upanje na novo italijansko pomlad – nam Scola z 18-člansko družino, ujeto v pekel ignorance in revščine, naslika precej drugačno vizijo prihodnosti. V novi dobi kapitalističnega potrošništva, postanejo otroci – prvenstveni neorealistični simbol optimizma – konkretno utelešenje revščine, obsojene na neskončno perpetuiranje lastne bede.« Peter Bondanella
7.4. sobota
17.00
Klasiki
Key Largo
John Huston, ZDA, 1948, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Frank (Humphrey Bogart) prispe v propadajoči hotel, ki ga vodita vdova Frankovega vojnega tovariša Nora (Lauren Bacall) in njen invalidni tast James (Lionel Barrymore). Trojica se znajde v ujetništvu, ko mafijec Johnny Rocco (Edward G. Robinson) s svojimi gangsterji nasilno prevzame hotel. Od strahot vojne otopeli Frank sprva le ravnodušno opazuje njihovo početje. Ob Roccovem vse hujšem poniževanju svoje priležnice, alkoholičarke Gaye (Claire Trevor), in umoru dveh Indijancev ter šerifovega pomočnika naposled ugotovi, da mora gangsterja ustaviti. Hustonova priredba istoimenske broadwayske uspešnice Maxwella Andersona z zadnjim skupnim nastopom Bogarta in Bacallove.
19.00
Klasiki
Laura
Otto Preminger, ZDA, 1944, 35mm, 1.37, čb, 88', svp
Policist (Dana Andrews) raziskuje umor mlade Laure (Gene Tierney), ki jo mrtvo najdejo na tleh njenega stanovanja še pred začetkom filma. S pomočjo pogovorov z Laurinimi prijatelji, sorodniki in znanci si ustvari mentalno podobo tega skrivnostnega dekleta, v katerega se naposled še zaljubi ... Ena velikih mojstrovin filma noir. »Premingerjeva Laura se odpre s stavkom 'Nikoli ne bom pozabil ...' Ta nemogoči stavek − tisti, ki ga izgovori, namreč na koncu zgodbe umre, zato je ne more povedati − simbolizira način fikcijske preiskave, ki pod predpostavko realnosti, ki se je nekdo preprosto spominja, ustvari nek povsem nov predmet, ki sloni izključno na lastni logiki.« Jacques Rancière
21.00
Klasiki
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote aristokratske združbe ... Ključno vlogo spet odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir. Po romanu mojstra kriminalk Raymonda Chandlerja.
8.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: velikonočni ponedeljek.
10.4. torek
18.45
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Narodova zapuščina (Patrimonio nacional)
Luis García Berlanga, Španija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 112', svp
Markiz de Leguineche (Luis Escobar) se ob koncu Francove diktature po tridesetletnem izgnanstvu vrne v Madrid. Španija je ponovno monarhija, markiz pa namerava pri kralju izprositi nekdanje privilegije in aristokratski položaj, ki mu pripada. V nizu absurdnih situacij in množici čudaških likov mu spodletijo vsi poskusi, da bi se dokopal do kraljeve družine. Drugi del Berlangove satirične trilogije o španski družbeni eliti v času zatona frankističnega režima.
21.00
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Telica (La vaquilla)
Luis García Berlanga, Španija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 122', svp
Peterica republikanskih vojakov se odloči Francovi četi ukrasti telička. Podvig se izjalovi, četa uniči vaško fiesto in sproži cel plaz neverjetnih dogodkov. Berlanga sredi osemdesetih posname prvo špansko komedijo, umeščeno v čas državljanske vojne. V režiserjevi satirični viziji vojne je zmaga vselej na strani nesposobnih. »Nisem pristaš filmov s simboličnim koncem, a prav takšnega ima Telica. Konča se z mladim bikom ... Ta bik je Španija, saj Španiji pravimo bikov kožuh, hočem reči, takšen je simbolizem tega konca: z državljansko vojno smo ubili veselje in srečo, to je zabavo, katere so si želeli nacionalisti, in ekonomijo, ki je bila želja republikancev – jesti, da bi potešili svojo lakoto.« Luis García Berlanga
11.4. sreda
19.00
Večer kulturnega društva B-51, Rajvosa
Jasmina
Nedžad Begović, BiH, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 75', bp
Jasmina je nadaljevanje Begovićevih filmskih obsesij z zgodbami o majhnih velikih ljudeh in okoliščinah, v katerih se znajdejo. Safa in njena vnukinja zbežita iz obleganega Sarajeva v družinski apartma na morju. Safa si z vnukinjo poskuša urediti življenje, vendar jima sosed Stipe, alkoholik,
vse otežuje. Ker pa je življenje nepredvidljivo, je Stipe nazadnje primoran skrbeti za Jasmino. Topla in gledljiva družinska melodrama, ki jo odlikujejo odlična izvedba in sijajni igralci, med katerimi velja omeniti predvsem Zijaha Sokolovića in Nado Đurevsko.
21.30
Retrospektiva: Luis García Berlanga
Rabelj (El verdugo)
Luis García Berlanga, Španija/Italija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 90', svp
Glej torek 3.4. ob 21.00.
12.4. četrtek
19.00
Klasiki
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajtarski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar – otvoritev
Ženske na robu živčnega zloma (Mujeres al borde de un ataque de nervios)
Pedro Almodóvar, Španija, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Španska komedija, bolje tragikomedija zmešnjav. Prevarana dublerka (Carmen Maura) si najprej misli vzeti življenje, potem pa se le spravi v red in se sklene maščevati prevarantu, sicer poročenemu moškemu. Podobne misli spreletavajo tudi njegovo ženo. Na robu živčnega zloma je tudi igralkina prijateljica – tip, s katerim se je prejšnjo noč zapletla, je nek terorist, in zdaj je tudi njej za petami policija. Po epizodi z uspavalom v paradižnikovi mezgi vse poti vodijo samo še na letališče, kjer se obeta pravi mehiški »shootdown«. Nominacija za oskarja za tujejezični film in dva feliksa za Almodóvarja in Carmen Maura. Prost vstop za študente.
13.4. petek
17.00
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Ruski zaklad (Ruskij kovčeg)
Aleksandr Sokurov, Rusija/Nemčija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 99', sp
Deloma umetniška ekspertiza, deloma fikcijska satira na rusko zgodovino (in sedanjost) prečka različna obdobja turbulentne ruske zgodovine, od 18. stoletja do časa pred boljševiško revolucijo. Peter Veliki biča svojega generala, Katarina Velika išče miren kotiček med vajo za uprizoritev lastne drame, družina poslednjega carja v miru večerja in se ne ozira na prihajajočo revolucijo, leta 1913 stotero aristokratov iz cele Evrope pleše valček na zadnjem velikem cesarskem plesu.
19.00
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Evropa (Europa)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Francija/Nemčija/Švica, 1991, 35mm, 2.35, čb/barvni, 112', sp
Američan nemškega porekla (Jean-Marc Barr) takoj po drugi svetovni vojni prispe v okupirano Nemčijo. Stric (Ernst-Hugo Järegård) mu priskrbi službo ščipalca kart na nočnem vlaku. Po opustošeni deželi še vedno razsajajo ostanki nacističnih sil, ki jih zavezniki neusmiljeno preganjajo in iztrebljajo. V vrtincu spletk bi mladenič rad ostal nevtralen, vendar ga sveža zaljubljenost postavi pred težke odločitve. Vizualno impresivna, metafizična pravljica.
21.15
Dan Kinopoličanke Katje Čičigoj
Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra våningen)
Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp
Lepega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč propadajo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Dogajajo se bizarni verski rituali. Nekega priseljenca brutalno napadejo in pokončajo sredi brezbrižne množice. Lojalnega uslužbenca odpustijo brez razloga. Mesto se nahaja v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov. Karl, s pepelom posuti poslovnež srednjih let, blodi po mestu in jadikuje. Da bi prišel do zavarovalnine, je podtaknil požar v svoji prodajalni pohištva, vendar se mu načrt izjalovi.
»Obsedeni avtor in milenijaristična iluzija arhaizma torej – regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega stoletja. Vidimo Dixa in mračnega Turnerja, gledamo mesečnega Buñuela in morbidnega Tatija, beremo Becketta, Harmsa in Dostojevskega, poslušamo Bennyja Andersona, nekdanjega člana ABBE (ki je potemtakem predstavljala vrh absurdnega in fantastičnega objektivizma v pop glasbi?). Tehnično je Roy sicer konzervativec, a seveda se je od inteligentnega konzervativca moč naučiti več kot od preprostega liberalca (Marx).« Nil Baskar
14.4. sobota
17.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov. »Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Zveži me (Átame!)
Pedro Almodóvar, Španija, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
Značilna Almodóvarjeva komorna komična drama. Postavni mladenič (Antonio Banderas), ki so ga pravkar odpustili iz psihiatrične bolnišnice, ugrabi zadrogirano porno starleto (Victoria Abril), o kateri sanja že celo življenje. Zapre jo v stanovanje in jo kani imeti privezano tako dolgo, dokler se ne bo vanj zaljubila, se z njim ljubila in naposled tudi poročila. Glasbo za film je prispeval Ennio Morricone.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Visoke pete (Tacones lejanos)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Rebecin (Victoria Abril) mož je bil nekoč prva in velika ljubezen njene mame, znane španske dive Becky del Páramo (Marisa Paredes). Mož je umorjen, mati in hči pa se spreta. Sodnik, pristojen za primer, se ponoči potika po ulicah, oblečen v žensko po vzoru nekdanje dive. »Na linearen način sem hotel povedati zgodbo, ki je vse prej kot linearna, kar velja tudi za scenarij. Čas v scenariju je razdrobljen in šele nekje na polovici se vzpostavijo razumljive vzporednice. Čeprav se v filmu pripetita dva umora, moj namen ni bil opisovati, kako sta se zgodila, ali pa ustvarjati napetost in intrigo kot v kriminalki. Zanimalo me je, kako dve smrti učinkujeta na junake filma in kako potem ti junaki občutke krivde in nedolžnosti obrnejo sebi v prid.« Pedro Almodóvar
15.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Kras – pravljični svet
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 14'
Krivda
Tone Frelih, Slovenija, 1974, 35mm, čb, 8'
Revolucija
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 13'
Soseska
Milan Ljubić, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 12'
Šport na ulici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 9'
Weekend v Velenju
Vojko Duletič, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Posvečeno kostumografinji Alenki Bartl
V začetku je bil greh (Am Anfang war es Sünde)
František Čap, Nemčija/Slovenija (Jugoslavija), 1954, 35mm, 1.37, čb, 96', svp
Kmečka dekla Rosalie (Ruth Niehaus) se zaplete s hlapcem Markom (Peter Carsten), ki dekle zapusti, ko izve, da je noseča. Rosalie, tudi sama zunajzakonski otrok, se znajde v stiski, sama ostane s svojo materjo in otrokom. Jakob (Viktor Staal), bogati kmet in gospodar posestva, pa z ženo ne more imeti otrok. Ko ovdovi, se poroči z Rosalie in posvoji njenega sina. Erotična ruralna drama, posneta po noveli Zgodba o kmečki dekli Guya de Maupassanta.
17.4. torek
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Kika
Pedro Almodóvar, Španija, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 115', sp
Mlad kozmetičarko Kiko (Verónica Forqué) pokličejo na dom ameriškega pisatelja Nicholasa (Peter Coyote), da bi naličila truplo njegovega pastorka. Kika Ramóna, ki ni mrtev, pač pa katatoničen, obudi k življenju in se k njemu preseli. Srečno bi lahko živela do konca svojih dni, vendar morata najprej razrešiti Kikino ljubimkanje z Nicholasom, sumljivo smrt Ramónove matere ter vsiljivo prisotnost njegove nekdanje psihiatrinje, tabloidne televizijke Andree Caracortada (Victoria Abril). »Kot običajno, sem scenarij za Kiko napisal iz zabave, samo da bi malo pobegnil od vsega. In kot običajno je šlo za prevajanje mojih lastnih potreb. Ogrožala sta me tako svet, ki me je obdajal, kot tudi moj lasten svet, in potreboval sem krepak odmerek optimizma. V film in svoje življenje sem hotel vnesti svežo sapo komedije.« Pedro Almodóvar
21.15
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Cvet moje skrivnosti (La flor de mi secreto)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Uspešna pisateljica (Marisa Paredes) pod psevdonimom piše osladne ljubezenske romane. Nezadovoljna je tako s svojim profesionalnim kot zasebnim življenjem, saj je njen mož – mirovni odposlanec v Bosni – ves čas zdoma. Zapije se in začne pisati depresiven roman o smrti. Vanjo se zaljubi urednik kulturne strani nacionalnega dnevnika, ne zaveda pa se, da je njegova izvoljenka avtorica sentimentalnih romanov, ki jih sam prezira. Psihološka drama z natančno izdelanimi karakterji in prepričljivim smislom za humor.
18.4. sreda
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Meseno poželenje (Carne trémula)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Raznašalec pic Víctor (Liberto Rabal) se prička z Eleno (Francesca Neri), ki jo je spoznal pred nekaj dnevi, ona pa ga zdaj noče več prepoznati, saj naj bi bila takrat zadrogirana. Dva mlada policaja prihitita mirit strasti, vendar se po nesreči sproži pištola. Štiri leta kasneje najdemo enega izmed njiju, Davida (Javier Bardem), v invalidskem vozičku, poročenega z Eleno. Iz zapora se vrne Víctor in usode nesrečne trojice se znova prekrižajo ... Ekranizacija kriminalnega romana znane angleške pisateljice Ruth Rendell najavlja zrelo obdobje Almodóvarjevega ustvarjanja.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Vse o moji materi (Todo sobre mi madre)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', sp
Zgodba o neuklonljivi ženski (Cecilia Roth) in njenih nenavadnih prijateljicah, ki se prebijajo skozi dramatične čustvene situacije: izguba ljubljenega sina, generacijski nesporazumi, sprememba spola, narkomanija, iskanje davno izginulih partnerjev … Močan občutek za kompleksne ženske karakterje mestoma naivno melodramo zanesljivo pripelje do konca, Almodóvar pa je pri nanašanju zanj značilnih baročnih odtenkov bolj zadržan kot sicer. Zlata palma za režijo v Cannesu 1999, oskar 2000 za najboljši tuji film.
19.4. četrtek
18.30
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni/čb, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno (Javier Cámara) že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca (Darío Grandinetti), čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo. Zgodba o prijateljstvu med dvema moškima, o osamljenosti in okrevanju od ran, ki jih zada strast; o pomanjkanju komunikacije med pari, o kinu kot predmetu pogovora, o tišini kot jeziku telesa, o radosti pripovedovanja in o besedah kot orožju proti samoti, bolezni, smrti in norosti.
21.00
Kino-uho/Nov nakup Slovenske kinoteke
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20-ih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, vrsto let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
20.4. petek
17.30
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Borisa Petkoviča
Divja horda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev, ki jih preganja roka zakona, se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
20.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Izlet
Martin Turk, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 12'
Che Sara
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 19'
Fužine zakon
Goran Vojnović, Slovenija, 2002, 16mm, 1.37, barvni, 15'
MyWay
Miha Mlaker, Slovenija, 2001, 16mm, 1.37, barvni, 20'
Projekciji bo sledil pogovor z režiserji kratkih filmov na programu.
21.4. sobota
17.00
Ob priložnosti razstave Filmogram – film in fotografija
Uglaševanje
Igor Šterk, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Zakonca Peter (Musevski) in Katarina (Nataša Burger) se po petnajstih letih zakona vsak po svoje soočata z osebno krizo. Videti je, da si oba želita spremembe, avanture. Zdi se, da njuno skupno življenje ne vodi več nikamor ter da se je njuna mladostna ljubezen v vseh letih zakona in skrbi za dva otroka izživela. Vsak zase se zavesta minevanja mladosti in se znajdeta pred vprašanjem, ali ima smisel v ljubezni poskusiti znova.
19.00
Klasiki
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola, pri čemer ga zares muči vprašanje (neuslišane?) ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
21.00
Animateka/Kino-integral: Zbigniew Rybczyński
Kvadrat (Kwadrat)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1972, 35mm, barvni, 5'
Abstraktna mreža geometrijskih likov, barv in oblik oživi v gibih izrezljane silhuete.
Plamuz
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1973, 35mm, barvni, 10'
Vizualna impresija koncerta jazzovskega ansambla Zbigniewa Namysłowskega.
Juha (Zupa)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1974, 35mm, barvni, 8'
Eksperimentalna, mestoma absurdna vizija sodobne civilizacije temelji na opazovanju medosebnega obredja in okornih navad.
Joj! Ne morem se ustaviti! (Oj! Nie mogę się zatrzymać!)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1975, 35mm, barvni, 10'
Satira besno drveče civilizacije, človekovega pobega iz narave in divjega tempa sodobnega življenja. Kamera bliskovito dirja skozi gozdove, polja, ob rekah in mimo hiš, dokler v mestu ne izgubi slehernega nadzora in trešči ob zid.
Lokomotiva (Lokomotywa)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 8'
Filmska priredba istoimenske otroške pesmi Juliana Tuwima. Kot zabaven protipol besedilu slike po taktu pesmi poplesujejo prek platna; sloni, psi in debeluhi ... vsi, razen lokomotive.
Praznik (Święto)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 9'
Praznik na poljskem podeželju je dan, poln drobnih pripetljajev in skromnih obredov. Film je neke vrste uganka, malce shematična, a povsem relevantna.
Nova knjiga (Nowa książka)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1976, 35mm, barvni, 10'
Liki se gibljejo po zaslonih in vstopajo v različne predele svojega »odra«, zvok sledi liku, ki se pomika med zasloni.
Petek – sobota (Piątek – sobota)
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 3'
Protagonist se trdno oklepa cestnega znaka, ki pravi »petek«, medtem ko se zemlja obrne za 360 stopinj. Ko se stvari umirijo, znak že oznanja, da je »sobota«.
Media
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1980, 35mm, barvni, 2'
Vizualna šala na temo iluzije, interpretacije stvarnosti in filmskih trikov.
Tango
Zbigniew Rybczyński, Poljska, 1980, 35mm, barvni, 8'
Metaforično podobo človeške usode naslikajo izkušnje mnogih ljudi, ki nastopijo hkrati, a vsak izmed njih deluje avtonomno. Grand prix v Annecyju, Krakovu, Oberhausnu, Tamperah in oskar za najboljši animirani kratkometražec leta 1983.
22.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Jože Pogačnik – 80 let!
Slovenija, ljubezen moja
Jože Pogačnik, Slovenija, 1991, video, barvni, 60'
Prelomni dogodki v času nastajanja tega filma so se za vselej vpisali v zgodovino slovenskega naroda. Konstituiranje parlamentarne demokracije, poskus narodne sprave, svetovni slovenski kongres, praznik osamosvojitve, desetdnevna vojna.
20.00
Večer SFA: Jože Pogačnik – 80 let!
Kavarna Astoria
Jože Pogačnik, Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104'
Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih.
24.4. torek
19.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Slaba vzgoja (La mala educación)
Pedro Almodóvar, Španija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 105', sp
Madrid, 1980. Režiser Enrique Goded (Fele Martínez) išče zgodbo za svoj naslednji film, ko ga obišče privlačen mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec Ignacio (Gael García Bernal). Nazadnje sta se videla pred šestnajstimi leti, ko so Enriqueja vrgli iz šole. Ignacio, zdaj mlad igralec z umetniškim imenom Ángel Andrade, prinese režiserju kratko zgodbo, v upanju, da jo bo ta predelal v scenarij, njemu pa podelil glavno vlogo. Zgodba govori o njunem prijateljstvu in prvem ljubezenskem stiku v katoliški šoli ter o Ignacijevem razmerju z očetom Manolom. A režiser sumi, da Ángel morda le ni oseba, za katero se izdaja. »Gre za izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida /.../ ni poravnava računov z duhovniki, ki so me 'slabo vzgajali' ali z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica ne. /.../ Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja, niti otroški muzikal, čeprav v njem pojejo otroci. Najraje ga označim za film noir.« Pedro Almodóvar
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Vrni se (Volver)
Pedro Almodóvar, Španija, 2006, 2.35, barvni, 121', sp
Almodóvar se vrača v kraj svojega otroštva, La Mancho, ki slovi po silovitem vetru, ki razpihuje požare. Tudi Raimunda (Penélope Cruz) in Sole (Lola Dueñas), sestri raznolikih značajev in podobnih usod, sta svoja starša izgubili v požaru. Energična lepotica Raimunda, ki za vsako ceno ščiti odraščajočo hčer in preživlja brezposelnega moža, nosi v sebi grozljivo skrivnost. Pozna jo le njena mati (Carmen Maura), ki se ji zdaj prikazuje kot duh. Vendar Raimunda za razliko od sestre v prikazni ne verjame. Zgodba o preživetju, v kateri se Almodóvarjeve ženske oklepajo življenja, medtem ko režiser občuduje njihov pogum in vztrajnost v tragičnih in komičnih, grotesknih in subtilnih situacijah.
25.4. sreda
18.30
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Zlomljeni objemi (Los abrazos rotos)
Pedro Almodóvar, Španija, 2009, 2.35, barvni, 128', sp
Zgodba o moškem (Lluís Homar), ki piše, živi in ljubi v temi. Pred štirinajstim leti se mu je na otoku Lanzarote pripetila huda avtomobilska nesreča, v kateri je izgubil vid, pa tudi Leno (Penélope Cruz), ljubezen svojega življenja. Mož je uporabljal dve imeni: kot Harry Caine je podpisoval knjige in scenarije, pod pravim imenom Mateo Blanco je režiral svoje filme. Od nesreče uporablja le psevdonim. Če ne more snemati filmov, lahko preživi le v prepričanju, da je Mateo Blanco umrl v nesreči skupaj s svojo drago. Še ena ekstravaganca Pedra Almodóvarja, mešanica med melodramo, komedijo in filmom noir, zgodba o nori ljubezni, ujeti v kremplje usodnosti, ljubosumja, zlorabe moči, izdajstva in občutkov krivde.
21.00
Retrospektiva: Pedro Almodóvar
Koža, v kateri živim (La piel que habito)
Pedro Almodóvar, Španija, 2011, 1.85, barvni, 117', sp
Priznanega plastičnega kirurga Roberta Ledegarda (Antonio Banderas) vse od nesrečne smrti njegove žene zanima le eno: poskuša izdelati umetno kožo, takšno, ki bi lahko rešila njegovo ženo. Po dvanajstih letih truda mu to uspe. Poleg dolgoletnih raziskav pa je za dosego cilja potreboval še kaj drugega: odsotnost vesti, sokrivca in poskusnega zajčka. »Zelo me privlačijo srhljivke iz 40-ih, režiserjev, kot je Fritz Lang. Pravzaprav sem več mesecev razmišljal, da bi posnel nem, črno-bel film, v slogu Langovih filmov, a scenarij se s to zamislijo ni povsem skladal. Na koncu je bil edini jasen zgled film Oči brez obraza Georgesa Franjuja, pa Frankenstein Mary Shelley, ali še bolje mit o Prometeju, na katerem je ta roman zasnovan.« Pedro Almodóvar
26.4. četrtek
18.30
Dan OF: defenziva
300
Zack Snyder, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Po stripu Franka Millerja posnet akcijski spektakel in tehnična bravura oživlja legendarno grško-perzijsko bitko pri Termopilah, v kateri se je špartanski kralj Leonidas s 300 vdanimi bojevniki leta 480 pred našim štetjem postavil po robu stokrat številčnejši vojski Perzije. Špartanci so se borili do zadnje kaplje krvi, njihov pogum in požrtvovalnost sta poenotila Grke na Peloponezu.
21.00
Dan OF: defenziva
Vzpon (Voshoždenie)
Larisa Šepitko, SZ, 1976, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski z veliko otroki, kjer ju ulovi policija. Zasliševanja, pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti. Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved v Berlinu 1977.
27.4. petek
Kinoteka je zaprta: Dan OF: praznik.
28.4. sobota
19.00
Dan OF: ofenziva
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, dandanes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe ...
21.00
Dan OF: ofenziva
V kot vroče maščevanje (V for Vendetta)
James McTeigue, ZDA/VB/Nemčija, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 132', sp
V totalitarni Britaniji prihodnosti se mlado dekle Evey (Natalie Portman) znajde v smrtni nevarnosti, iz katere jo reši zamaskirani neznanec V (Hugo Weaving), karizmatičen in spreten mojster dvoboja in prevare, ki podžiga sodržavljane k uporu zoper tiranijo. Medtem ko Evey razkriva Vjevo skrivnostno preteklost, spoznava resnico tudi o sebi in postane njegova zaveznica v revoluciji, s katero naj bi družbi nasilja in korupcije povrnila svobodo in pravičnost. Niti-ne-tako-futuristični politični triler, posnet po scenariju in v produkciji ustvarjalcev trilogije Matrica, bratov Wachowski.
29.4. nedelja
Kinoteka je zaprta.
30.4. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Ogenj, voda in srce
Jože Bevc, Slovenija, 1974, 35mm, barvni, 10'
Barvna harmonija
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Dobro videti, biti dobro viden
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Najin sin
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Narodna noša
Mako Sajko, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Nocturno
Vasko Pregelj, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Boj na požiralniku
Janez Drozg, Slovenija 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Bajtarska družina Dihurjevih se mukoma preživlja na nerodovitni zemlji, kjer voda nenehno grozi, da bo izbruhnila in odplavila posevke. Kljub vsem težavam želijo ostati samostojni, da bi ne bili prisiljeni hlapčevati na tujih posestvih. Dihur (Bert Sotlar) z nečloveškimi napori obdeluje polje in priganja svoje vole, sina mora poslati služit k bogatemu kmetu, od napornega garanja mu kmalu umre žena (Jerica Mrzel), v boju s požiralnikom nazadnje izgubi življenje še sam. Socialna drama o življenju bajtarjev, posneta po istoimenski noveli Prežihovega Voranca.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
