Program Slovenske kinoteke – FEBRUAR 2011
1.2. torek
19.00
Klasiki
Ivan Grozni – 1. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1944, 35mm, 1.37, čb, 95', sp
Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni) v dveh delih. Prvi del: kronika carjevega življenja od kronanja do padca in ponovnega vzpona.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Klasiki
Ivan Grozni – 2. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1958, 35mm, 1.37, čb/barvni, 82, sp
Drugi del: nadaljevanje sage o Ivanu, ki se bori za prevlado nad Bojarji. Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
2.2. sreda
19.00
Klasiki
Nož v vodi (Nóz w wodzie)
Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje mladeniča. Na drugi strani pa je tudi politično aktualen film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji.« Kristin Thompson & David Bordwell
21.00
Klasiki
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo. »Vse, kar je filmskega, je združeno v enem samem filmu. Noč lovca je eden najbolj čudnih in najlepših ameriških filmov. V zvezi z njim nam najpogosteje pride na misel beseda meteorski kamen. Film pravzaprav ostaja edinstveno delo igralca Charlesa Laughtona, ki ga je ustvaril po svoji zamisli, potem ko mu je Paul Gregory dal zeleno luč. Pri tem pa se ni držal pravil hollywoodske pripovedi. Noč lovca je film zunaj norm. Dotakne se vseh žanrov, ne da bi se kateremu prav posebej uklonil. S tem ko je zaupal Stanleyu Cortezu (vizualni vidik filma) in Robertu Mitchumu (kompozicijo vloge Harryja Powella), s tem ko je otroke vodil ne kot mulce, temveč kot prave osebnosti, s tem ko je menjaval stile in figure, s tem ko je izumil paradoksni čas tako mitološkega pohajkovanja kot akcijskega filma in s tem ko si je dovolil prek Lillian Gish izkazati čast Griffithu in začetkom filma, se je Laughtonu v nekem smislu posrečil prvi cinefilski film, ki je obenem zelo izdelan in povsem nedolžen.« Serge Daney
3.2. četrtek
19.00
Klasiki
Sence pozabljenih prednikov (Teni zabitih predkov)
Sergej Paradžanov, SZ, 1965, 35mm, 1.33, barvni, 97', svp
Stara ukrajinska legenda, ki odkriva ljubezensko zgodbo epskih razsežnosti, variacijo motiva Romea in Julije, se prepleta z bogatimi in nenavadnimi običaji pastirskega naroda s Karpatov. Film, prepojen z razkošjem barv, oživlja izvirno mistično preteklost v vsej njeni divji lepoti. »Zgodba je ganljiva, vendar Paradžanovu služi predvsem kot oklep, ki podpira njegovo živahno gibajočo se lirično kamero, inovativno uporabo narave in interjerjev, spretno žongliranje s folkloro in fantazijo v odnosu do poganskih in krščanskih ritualov ter njegovo osupljivo rokovanje z barvami in glasbo ...« Jonathan Rosenbaum
21.00
Klasiki
Iskalci (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda.
4.2. petek
19.00
Klasiki
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 96', sp
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja Tarkovskega. Zlati lev v Benetkah 1962.
»Nihče ni 'odrasel' pred resničnostjo vojne; prehuda je. Presega našo notranjo zmogljivost. Vsak človek se pred njo zateče na svoje notranje obrambne črte. Kaj mora pri tem v sebi porušiti, uničiti? Kaj je nepopravljivo izgubljenega? Ivanovo otroštvo je podoba žrtvovane generacije; invazije invalidnih osebnosti, ki nosijo na duševnosti brazgotine, kot je brazgotina na licu poročnika Galceva. Da nam to pove, ne potrebuje Tarkovski kar nič besed; pri njem govori samo slika. Pokrajina. Obrazi. Srečanja in nagel preblisk oči. Odvrnjen pogled. Cigaretni dim, ki se vije v temo in nekaj brezpomembnih stavkov. Povsod pričujoča smrt. Veliko pokopališče mladosti – tistega, kar pomeni mladost v človeškem življenju.« Rapa Šuklje
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
5.2. sobota
11.00
Matineja
Looney Tunes: Ponovno v akciji (Looney Tunes: Back in Action)
Joe Dante, ZDA/Nemčija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
» ... lunatični, frenetični, anarhični non-stop pregon v svetu, v katerem so naravni zakoni le pretveza za gag in parodijo. V sloviti risanki Vesela opera, ki jo je režiral legendarni Chuck Jones, sta Bugs in Elmer padla v Wagnerjevo opero – tu mimogrede padeta v Louvre, kjer potem recenzirata in revidirata vse slikarske sloge, kar je tako, kot bi Dalija, Muncha in Toulouse-Lautreca predelal Andy Warhol. Vsi ti luniji so pop artisti, ki sodijo med klasike. Zgodba – tokrat špijonska, tako da vključuje tudi 'Jamesa Bonda' – jih le ovira. Vsak izmed njih ima itak več osebnosti kot vsi lanski oskarjevci skupaj.«
Marcel Štefančič, jr.
18.00
Klasiki
Molk (Tystnaden)
Ingmar Bergman, Švedska, 1963, 1.37, čb, 96', sp
Sestri Ester in Anna se nastanita v velikem praznem hotelu sredi dežele, ki ji očitno grozi vojna. Počasi prihaja na plano prikrito lezbično nagnjenje Ester do sestre Anne; seksualnost, ki vre v slednji, pa se manifestira na povsem drugačen način. Mrakobna študija osamljenosti, ljubezni ter obsedenosti z željo, bergmanovska v najlepšem pomenu besede. »Iz kina sem se opotekla kot pijana, omamljena, nema. Po žilah se mi je pretakal in utripal film.« Gunnel Lindblom (zvezda Molka, o svoji prvi izkušnji z Bergmanovimi filmi)
20.00
In memoriam: Blake Edwards (1922-2010)
Pink Panterjevo maščevanje (Revenge of the Pink Panther)
Blake Edwards, VB/ZDA, 1978, 2.35, barvni, 99', sp
Šesti in zadnji nastop Petra Sellersa v kultni vlogi nesposobnega inšpektorja Clouseauja, za katerega tokrat ves svet verjame, da je mrtev, on pa pod krinko tega nesporazuma raziskuje, kdo je naročil spodleteli umor nanj.
22.00
In memoriam: Blake Edwards (1922-2010)
Micki in Maude (Micki + Maude)
Blake Edwards, ZDA, 1984, 2.35, barvni, 118', sp
Bizarna komedija o nezgodah zgaranega televizijskega novinarja, ki se poroči kar z dvema ženskama, za nameček pa obe ob istem času še zanosita z njim, pri čemer seveda ena nosečnica ne ve za drugo. Bigamist dneve preživlja z eno in noči z drugo, dokler njegova skrivnost ne privre na dan ...
6.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
Filmski obzornik, maj 1946 (5. točka: Vzpon na Triglav)
Filmsko podjetje FLRJ (direkcija za Slovenijo), 35 mm, čb, 5'
Filmski obzornik 22 (1. Točka: V zasneženih gorah)
Boris Režek, Slovenija, 1948, 35 mm, čb, 5'
Filmski obzornik 37 (3. Točka: Alpinistika)
Boris Režek, Slovenija, 1949, 35 mm, čb, 5'
V soncu višin
Boris Režek, Slovenija, 1953, 35 mm, čb, 15'
Trisul
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1960, 35 mm, barvni, 18'
Dežela Šerp
Aleš Kunaver, Slovenija, 1962, DVD, barvni, 28'
20.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
S kamero po svetu: Pot na Hindikuš
Aleš Kunaver, 1969, DVD, čb, 48'
S kamero po svetu: Kangbačen (1. in 2. del)
Zoran Jerin, Slovenija, 1966, DVD, čb, 44 '
8.2. torek
Kinoteka je zaprta: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
9.2. sreda
18.00
Klasiki
Zadnji tango v Parizu (Last Tango in Paris)
Bernardo Bertolucci, Francija/Italija, 1972, 35mm, 1.75, barvni, 119', sp
Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno Francozinjo (Maria Schneider).
21.00
Klasiki
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda ... »Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
10.2. četrtek
19.00
D-day: dan za dokumentarec
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb, 52', svp
Premierna projekcija najnovejše najdbe kinotečnega arhiva: v relativno obskurnem vzhodnonemškem dokumentarnem filmu o zgodovini Španije se skriva integralna verzija dokumentarne klasike Španska zemlja, pretresljivega, aktualnega in angažiranega apela k uporu proti fašističnim silam generala Franca.
»Čeprav so vsi razumni razlogi jasno in glasno govorili proti, je bilo neizbežno, da se bom znašel v Španiji in snemal vojno, kjer so se v tako očitnem konfliktu spopadale ideje Dobrega in Zla in kjer se je fašizem pripravljal na drugo svetovno vojno.« Joris Ivens
21.00
Klasiki
Dežela in svoboda (Land and Freedom)
Ken Loach, VB/Španija/Nemčija/Italija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 109', sp
Pomladi leta 1936 mlad nezaposlen komunist David zapusti svoj rodni Liverpool in odpotuje v Španijo, kjer se želi pridružiti odporniškemu boju proti fašizmu. Najprej se bori na strani mednarodne čete POUM (Partido Obrero de Unificación Marxista), nato se ranjen napoti v Barcelono, kjer se pridruži drugi skupini oboroženih revolucionarjev. Spopadi s fašisti se izrodijo v spopade z drugimi anti-fašističnimi skupinami in Davidov idealizem se začne razkrajati ... »Režiser, ki je zanj na svetu 'zmerom in povsod vse preveč desno', brezkompromisno vztraja pri svoji dolgoletni poziciji, v kateri je zmeraj zaznati še svobodnejšo, še bolj levo, še humanejšo rešitev problema, še lepše in človeka vrednejše življenje. V opusu, ki daje neskončno toplo upanje, Dežela in svoboda zavzema eno izmed osrednjih mest: Celo v trenutkih namreč, ki se cinefilu zazdijo klišejski ali nerodni, premore tako suveren in prepoznaven političen zagon, da gre skozenj brati vse njegovo avtorstvo, vso filmičnost – Loach je cineast predvsem zato, ker tako goreče, za vsako ceno zagovarja možnost življenja pod najsrečnejšo zvezdo.« Miha Zadnikar
11.2. petek
18.00
Klasiki
Nostalgija (Nostalghia)
Andrej Tarkovski, SZ/Italija, 1983, 35mm, 1.66, čb/barvni, 125', sp
Ruski pisatelj Gorčakov potuje po Italiji, kjer zbira podatke o Pavlu Sosnovskem, ruskem glasbeniku iz 18. stoletja. Na potovanju po Toskani spozna razsvetljenega Domenica, samotarskega vaškega čudaka, ki je pred leti svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo obvaroval pred uničenjem sveta. Domenico poskuša svet osvoboditi materializma, nad katerim se nenehno pritožuje in zaradi katerega uprizori samovžig. To radikalno dejanje tudi v Gorčakovu prebudi pripravljenost za pozitivno delovanje, zato poskuša po Domenicovih navodilih prehoditi napol izpraznjen bazen z gorečo svečo v roki. Poetično potovanje prek prostranstev Italije in globočin hrepeneče duše. »Prav človeška ljubezen je tisti čudež, ki zanika vse brezčutne teorije o tem, da za svet ni nobenega upanja. To čustvo je nedvomno naša skupna, nedvomno pozitivna vrednota. Čeprav ne vemo več dobro, kako ljubiti …« Andrej Tarkovski
21.00
Klasiki
Laura
Otto Preminger, ZDA, 1944, 35mm, 1.37, čb, 88', bp
Policist (Dana Andrews) raziskuje umor mlade Laure (Gene Tierney), ki jo mrtvo najdejo na tleh njenega stanovanja še pred začetkom filma. S pomočjo pogovorov z Laurinimi prijatelji, sorodniki in znanci si ustvari mentalnio podobo tega skrivnostnega dekleta, v katerega se naposled še zaljubi ... Ena velikih mojstrovin filma noir. »Premingerjeva Laura se odpre s stavkom 'Nikoli ne bom pozabil ...' Ta nemogoči stavek − tisti, ki ga izgovori, namreč na koncu zgodbe umre, zato je ne more povedati − simbolizira način fikcijske preiskave, ki pod predpostavko realnosti, ki se je nekdo preprosto spominja, ustvari nek povsem nov predmet, ki sloni izključno na lastni logiki.« Jacques Rancière
12.2. sobota
11.00
Matineja
Madagaskar (Madagascar)
Eric Darnell, Tom McGrath, ZDA, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 86', sp
Lev Aleš je kralj mestne džungle. Pravzaprav v mestu narejene umetne džungle. Je glavna atrakcija newyorškega živalskega vrta. Aleš in njegovi najboljši prijatelji – Martin, ki je prav svojevrstna zebra, Milko, ki je sicer žirafa, predvsem pa velik hipohonder, in Slavka, ljubko zaobljen povodni konj – že vse življenje živijo v živalskem vrtu in so pravi mestni škrici. Sploh se ne zavedajo, da je življenje v ujetništvu pravzaprav nekaj slabega. A Martina nazadnje le premaga radovednost in neko noč se poda v mesto. Saj ne zato, da bi pobegnil. Rad bi se le malo zabaval in do jutra bi se že vrnil v svojo ogrado. Sredi noči pa njegovi prijatelji ugotovijo, da Martina ni in odpravijo se na reševalno akcijo.
19.00
Klasiki
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', bp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola, pri čemer ga zares muči vprašanje (neuslišane?) ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
21.00
Klasiki
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote aristokratske združbe ... Ključno vlogo spet odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir. Po romanu mojstra kriminalk Raymonda Chandlerja.
13.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.2. ponedeljek
19.00
Valentinovo
Reci karkoli (Say Anything…)
Cameron Crowe, ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Odtujeni in nepriljubljeni najstnik (John Cusack) se iz dneva v dan trga od naporov, da bi osvojil srce privlačne sošolke, preden bo ta zapustila Ameriko in nadaljevala s šolanjem v Angliji. Eden najlepših predstavnikov pozabljenega žanra najstniške romantične komedije osemdesetih, ki je iz Johna Cusacka potihoma naredila zvezdo. Dokazano zaljubljeni pari plačajo le eno vstopnico!
21.00
Valentinovo
Plačanec (Grosse Pointe Blank)
George Armitage, ZDA, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Odtujeni in nepriljubljeni najstnik (John Cusack) odraste v uglednega profesionalnega morilca, ki se po desetih letih vrne na svojo srednjo šolo, da bi se udeležil obletnice mature. Tam ponovno vzplamtijo stare, neuslišane ljubezni ... Dokazano zaljubljeni pari plačajo le eno vstopnico!
15.2. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film.
21.00
Klasiki
Žepnina (L'argent de poche)
François Truffaut, Francija, 1976, 16mm, barvni, 105', svp
Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet, ki pokukajo v svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti, prve ljubezenske izkušnje ...
Eden najbolj spregledanih in obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se režiser po sedemnajstih letih znova vrne na izhodiščno točko svojega ustvarjanja – k portretu otroštva.
16.2. sreda
19.00
Silvanovih 10/Kino-uho: Rezidenca
Križarka Potemkin (Bronenosec Potemkin)
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1925, 35mm, čb, 74', sp
Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev na oklepnici Potemkin ob 20. obletnici revolucije iz leta 1905. Mornarji na križarki se uprejo, ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Poveljnik ukaže ustrelitev upornikov, toda mornarji se ukazu uprejo in družno pomečejo častnike s krova. Junaka filma sta brezimna množica in revolucionarna montaža, ki striktno sledi principu kolizije: vsak izmed petih aktov (po shemi antične tragedije) se na sredini prelomi in prevladujoče razpoloženje sprevrže v svoje nasprotje. Ob premieri bučno pozdravljen, sijajen, učinkovit in neizmerno vpliven film. »Kino-oko ni samo simbol gledanja, ampak tudi opazovanja. Toda mi ne potrebujemo opazovanja, marveč delovanje. Ne potrebujemo Kino-očesa, ampak Kino-pest! Sovjetski film mora razpočiti lobanje! In to ne z 'združenim pogledom milijonov oči se bomo borili proti buržoaznemu svetu' (Vertov), kajti pred milijon oči nam bodo hitro postavili milijon svetilk! Lobanje je treba razpočiti s filmsko pestjo in vanje prodirati vse do končne zmage – razpočiti kot še nikoli prav zdaj, ko revoluciji grozi okužba z 'vsakdanjim življenjem' in malomeščanstvom.« Sergej M. Eisenstein »Ženska je ustreljena. Spusti otroški voziček, ki ga potiska. Visok kontrast črne in bele. Bele barve so kot bleščeče kosti. Črne so antracit na črnem žametu. Voziček sam drvi navzdol po zelo dolgem stopnišču. Ta-dam-ta-dam-ta-dam-ta-dam … Ljudje opazujejo v otrpli grozi, nezmožni, da bi kaj naredili, nezmožni, da bi lovili voziček ali ga poskušali ustaviti, ker če bi ga, bodo tudi sami ustreljeni. Čeprav je to nemi film, lahko slišite, kako otrok joka.« Mark Rappaport - Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir)
21.00
Klasiki
Mesto je mirno (La ville est tranquille)
Robert Guédiguian, Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 133', sp
Mesto je mirno je zgodba o … Michèle, ki gara v ribarnici, njen edini življenjski cilj pa je rešiti svojo hčerko pred zasvojenostjo z mamili … Paulu, ki izda stavkajoče tovariše, pristaniške delavce, in postane taksist … Viviane, glasbenici, ki ne prenese več idealistične levičarske drže svojega moža … Abderamanu, ki ga zapor spreobrne in bi rad pomagal svojim bratom na ulici … Claudu, ki si prijatelje išče izključno med militantnimi desničarji … Gérardu, čigar odnos do smrti je skrivnost … Paulovih starših, upokojenem paru, ki ne bo nikdar več šel na volitve … Ameline, katere telo izžareva vitalnost, ki bi jo rada prenesla na druge … Sarkisu, ki si prizadeva uresničiti svoje sanje o velikem klavirju. Posamezne zgodbe se časovno prekrivajo in prepletajo, vzporedni črti obupa in upanja pa pričata, da je mesto vse prej kot mirno. »Če film ni odsev realnosti temveč realnost odseva (Godard), potem Mesto je mirno ni film o tihi revoluciji pač pa njena manifestacija.« Jean-Michel Gentil
17.2. četrtek
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej torek 15.2. ob 19.00
18.2. petek
17.00
Animateka: studio Film Bilder: Televizijske serije in risanke za otroke (8+)
Tomov band (Tom’s Band)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom in družina na mestu (Tom & the Nice Family)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom detektiv (Detective Tom)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Trimčkanje (Trim Time)
Gil Alkabetz, Nemčija, 2001, 35mm, barvni, 3’, bp
Karl Anton: Hudičev sin (Karl Anton: Devil’s Child)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1999, video, barvni, 30’’, bp
Karl Anton: MC Anton (Karl Anton: MC Anton)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1999, video, barvni, 30’’, bp
Pujs netopir (Batpig)
Sabine Huber Nemčija, 1997, video, barvni, 6’, svp
Debeli Tom (Fat Tom)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom in uboga mala deklica (Tom & the Poor Little Girl)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom v gozdu (Tom in the Woods)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
19.00
Animateka: studio Film Bilder: Animirani glasbeni spoti, televizijske serije in reklamni filmi
BLA BLA BLA
Ged Haney in Andreas Hykade, Nemčija, 2000, video, barvni, 3’, bp
Just a Gigolo
Gernot Aschoff in Andreas Hykade, Nemčija, 2002, video, barvni, 3’, bp
Deset majhnih jagrov (Zehn Kleine Jägermaister)
Sabine Huber in Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 3’, bp
Pomagaj mi, doktor Kurc (Help Me Doctor Dick)
Zoran Bihac, Nemčija, 1997, video, barvni, 3’, bp
Teci Lola, teci (Run Lola Run), Maščevanje je sladko (Revenche is Sweet), Mini-Playback-Show, Primerno obnašanje (Good Manners), Otroške olimpijske igre (Kid’s Olympics), Robocup
razni avtorji, Nemčija, 1996-2006, video, barvni, 2’, bp
Doktor šalica: Oblike sanj (Doctor Mag: Dream Shape)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Kako uporabiti tampon (Doctor Mag: How to Use a Tampon)
Gil Alkabetz, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Vse raste (Doctor Mag: Everything Grows)
Jürgen Haas, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Balističen proces (Doctor Mag: To Go Ballistic)
Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Srečne zvezde (Lucky Stars)
Gil Alkabetz, Nemčija, 2000, video, barvni, 4’, svp
Can –Can- Cows, Singin’in the Rain, Imagine, Ahoj, Best Buddies
razni avtorji, Nemčija, 1996-2006, video, barvni, 4’, bp
Esperanto
Jürgen Haas, Nemčija, 1999, video, barvni, 4’, bp
Boj kitov (Walkampf)
Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 3’, svp
Tako rad bi bil tako trapast kot ti (Ich wär so gern so blöd wie du)
Jürgen Haas, Nemčija, 1999, video, barvni, 3’, bp
Zagonetka (The Riddle)
Ged Haney & Andreas Hykade, Nemčija, 2000, video, barvni, 3’, bp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
21.00
Animateka: studio Film Bilder: Kratkometražni animirani filmi
Ni prostora za Gerolda (Kein Platz für Gerold)
Daniel Nocke, Nemčija, 2006, 35mm, 4‘, ap
Rubikon (Rubicon)
Gil Alkabetz, Nemčija, 1997, 35mm, 7‘, bp
Ognjena krogla (Ring of Fire)
Andreas Hykade, Nemčija, 2000, 35mm, 15‘, svp
Stvarjenje (Die Schöpfung)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1995, BetaSP, 7’, bp
Nestrpnost III: Končna rešitev (Intolerance III: The Final Solution)
Phil Mulloy, Nemčija, 2004, 35mm, 24’, svp
Pritlikavec (The Runt)
Andreas Hykade, Nemčija, 2006, 35mm, 10’, svp
12 let (12 Years)
Daniel Nocke, Nemčija, 2010, 35mm, 3’, svp
Ljubezen in tatvina (Love & Theft)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, 35mm, 7’, bp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
19.2. sobota
11.00
Matineja
Dama in potepuh (Lady and the Tramp)
Clyde Geronimi, Wilfred Jackson, Hamilton Luske, ZDA, 35mm, 1.37, barvni, 75', sp
Disneyjeva klasična pripoved o prepovedani romanci med prisrčnim, svobodomiselnim uličnim mešancem in aristokratsko koker španjelko.
18.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov. »Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson
20.00
Klasiki
Živel je pojoči drozg (Žil pevčij drozg)
Otar Ioseliani, SZ (Gruzija), 1970, 35mm, čb, 84', svp
Guja je malce raztreseni tolkalec tbilisijskega simfoničnega orkestra, ki vsakič pridrvi na koncerte prav v zadnjem trenutku, a še vedno pravočasno, da odigra tistih nekaj udarcev, ki jih od njega pričakuje partitura. Sicer se razdaja prijateljem, s katerim najraje poje in si z njimi podaja zdravljice, ali pa pozablja na zmenke s svojimi številnimi dekleti; le za njegovo veliko operno delo preprosto ni časa. »Ioseliani je tu zelo jasen: vseskozi gre pravzaprav za opozicijo posameznik-država, le da spopad ni zgolj političen, ideološki (čeprav to hkrati tudi vedno je), temveč tudi ali celo predvsem poetičen: gre za obrambo svobodnega, ustvarjalnega, izvirnega duha pred monotonostjo in uniformiranostjo, ki jo zahteva država.« Denis Valič
22.00
Klasiki
Philadelphijska zgodba (The Philadelphia Story)
George Cukor, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 112', svp
Frfotava in vase zagledana mlada dama (Katharine Hepburn) se na predvečer poroke z bogatim in dolgočasnim industrialcem ubada s kopico nepričakovanih zapletov. Na obisk iznenada prispe njen bivši mož, sama pa se zagleda v postavnega novinarja, ki je prišel poročat o poroki za opravljiv časopis. Eksplozivna mešanica verbalnih akrobacij in smešnih situacij, najlepši primerek stereotipa inteligentne hollywoodske studijske romantične komedije.
20.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
S kamero po svetu: Svlabard (Spitzbergi - odprava na otoke severne Evrope)
Mikec Drašlar, Slovenija, 1964, DVD, čb, 26'
S kamero po svetu: Naše zastave na Anapurni (1. in 2. del)
Aleš Kunaver, Slovenija, 1969, DVD, čb, 51'
Makalu 1972 (diapozitivi s komentarjem)
Aleš Kunaver, Slovenija, DVD, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
Makalu 1975
(Vzpon na Makalu III – Makalu naj se preda, Makalu – v južni steni, Makalu – Sazonov in Dimitrov, Makalu – posnetki s poti in prihod na Brnik)
Rado Riedl, Slovenija, 1975, DVD, barvni, 107'
22.2. torek
18.00
Klasiki
Lola Montès
Max Ophüls, Francija/ZRN/Luksemburg, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 110', svp
Cirkus v New Orleansu, zadnja leta preteklega stoletja. Povezovalec napoveduje senzacionalen program, ki združuje »odlike spektakla, čustev, akcije in zgodovine ...«. Zvezda programa je slovita plesalka Lola Montès, ki s svojim drznim vedenjem polni mednarodne družabne kronike že pol stoletja. Pred gledalci bo predstavila poglavja svojega življenja, odgovarjala bo na najbolj indiskretna vprašanja in nastopala gola med zvermi. Vsi člani cirkusa Mamut - klovni, trapezisti, pritlikavci in akrobati - sodelujejo pri veliki predstavi, ki spretno zakriva globoko bolečino. kajti Lola je do konca utrujena in izmučena plesalka z bolnim srcem ... »Od vseh režiserjev na svetu je edino o Maxu Ophülsu nemogoče govoriti brez bolečine. Tisti, ki so ga razumeli – pravzaprav vsa mlajša kritika, ki je ni zaslepilo pripadništvo raznim strujam –, ga štejejo med največje tragične pesnike filma.« Henri Angel
21.00
Klasiki
Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire)
Elia Kazan, ZDA, 1951, 35mm, 1.37, barvni, 122', svp
Psihotična, histerična južnjaška lepotica Blanche DuBois (Vivian Leigh) prispe na obisk k svoji sestri Stelli in njenemu možu Stanleyju (Marlon Brando), ki ga sicer zaničuje kot primitivnega grobijana. Trojka se zaplete v vrtoglavo, nevarno igro zatajevanih strasti. Posneto po istoimenski kontroverzni drami Tennesseeja Williamsa.
23.2. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej torek 15.2. ob 19.00
21.00
Klasiki
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
24.2. četrtek
18.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Pobesneli Maks (Mad Max)
George Miller, Avstralija, 1979, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Avstralija, bližnja prihodnost. Po zaslugi naftne krize civilizacija hitro drsi v anarhijo. Policistu Maksu (Mel Gibson), pripadniku specialnih cestnih enot, poblaznela motociklistična banda umori ženo in otroka. Maks se prelevi v Pobesnelega Maksa, ki ga pri življenju ohranja zgolj še nič manj poblaznela žeja po maščevanju. Postapokaliptična klasika.
20.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Cestni bojevnik: Pobesneli Maks 2 (Mad Max 2)
George Miller, Avstralija, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 94', sp
V nadaljevanju uspešnice gre civilizacija dokončno žvižgat rakom, Pobesneli Maks pa tokrat nastopa kot osamljeni jezdec, cinični bojevnik, ki redke preostanke miroljubne populacije ščiti pred nasilno grožnjo motociklističnih band. Redek primer nadaljevanja, ki preseže izvirnik.
22.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Pobesneli Maks 3 (Mad Max Beyond Thunderdome)
George Miller, Avstralija/ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Zadnji del franšize, v katerem Pobesneli Maks še bolj poudarjeno nastopi v vlogi odrešenika: tokrat na čelu plemena podivjanih, zapuščenih otrok v postapokaliptični puščavi išče mitološko rajsko oazo.
25.2. petek
19.00
Kino-integral: Jean-Gabriel Périot I: O delu
Zmagujemo, ne pozabite (We Are Winning Don't Forget)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, 35mm, barvni, 7', bd
Razveljavi (Undo)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, 35mm, barvni, 10', bd
Med psi in volkovi (Entre chiens et loups)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2008, 35mm, barvni, 30', ap
Prefinjena umetnost pendreka (L'art délicat de la matraque)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2009, betaSP, čb, 4', bd
Barbari (Les barbares)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2010, 35mm, barvni, 5', bd
V prisotnosti avtorja!
21.00
Klasiki
Zgodnja dela (Rani radovi)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 78', bp
Komedija. Ideologija. Seksualna, kulturna in pirotehnična revolucija. Vzhod in zahod se prebujata, sever in jug se prebujata. Hitri avtomobili in lepe ženske. Ljudje se pripravljajo na poslednjo vojno. Sedem koitusov v eni noči. Glasovi milijonov se pnejo v nebo. Usoda polovičarskega radikalizma. Dol s fašizmom in vojno. Kruh in maščoba. Solze in nasmehi. Politična znanstvena fantastika. Alkohol. Težave z oživljanjem otopelih ljudskih množic. Šport. Komunistični manifest. In tako naprej. Država je preveč resna stvar, da bi se ji posmehovali. Preprosta vaja za generalno stavko. Telesno zadovoljstvo drugič in tretjič. Miličniki in frizerji. Predvojni brlogi razkošja. Najlepše žensko telo v Srbiji, v več kot štiristo posnetkih, skoraj ves čas na platnu. Deviantno obnašanje kot posledica napornega fizičnega dela. Filmski kritik Bogdan Tirnanić prvič in zadnjič v filmu. Različni načini priprave zelja. Kako polovičarski revolucionar postane upornik, ki noče spremeniti drugega kot lastne pozicije. Uporaba ognjenega orožja in pravilno napolnjene steklenice. Solze in nasmehi. Zakaj približno devetdeset odstotkov moških in nekoliko manjši odstotek žensk masturbira v določenem življenjskem obdobju. Zgodbe iz Sibirije. Revolucionarji, ki se revolucije ne lotevajo dovolj resno, sami kopljejo svoje grobove. Zlati medved za mladi film na festivalu v Berlinu leta 1969, po besedah žirije, »za drzno obravnavo konflikta med ideologijo in realnostjo, za izjemno spretnost pri počlovečenju političnih abstrakcij v dramo, sodobno tako po obliki kot vsebini.«
26.2. sobota
11.00
Matineja
Vesele nogice (Happy Feet)
George Miller, Avstralija/ZDA, 2006, 35mm, barvni, 87', sp
Vesele nogice se dogajajo na Antarktiki, deželi cesarskega pingvina, kjer vsak pingvin potrebuje srčno pesmico, da privabi sorodno dušo. Tam se rodi pingvinček, ki ne zna peti. Glavni junak Fuši, sin Memphisa in Norme Jean, je najslabši pevec na svetu... zato pa je izvrsten plesalec stepa!
Pozna mojstrovina avtorja Pobesnelega Maksa.
19.00
Kino-integral: Jean-Gabriel Périot: O zgodovini in intimi
Intimni dnevnik (Journal intime)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2001, DVCAM, barvni, 2', bd
Gej? (Gay?)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2000, miniDV, barvni, 2', ap
Nekoč sem bil žalosten (Avant j'etais triste)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2002, betaSP, barvni, 2', ap
Dež (Rain)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, betaSP, čb, 2', bd
Zdravilo (Médicalement)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, DVCAM, barvni, 3', bd
Hudič v nas (Devil Inside)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, DVCAM, barvni, 3', bd
21.04.02
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2002, betaSP, barvni, 9', bd
Dies Irae
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, betaSP, barvni, 10', bd
V polmraku (Under Twilight)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2006, betaSP, barvni, 4', bd
Pa četudi bi bila zločinka … (Eût-elle été criminelle…)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2006, 35mm, čb, 9', bd
PRTRT
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2008, DVCAM, barvni, 1', bd
200.000 fantomov (Nijuman no borei)
Jean-Gabriel Périot, Francija/Japonska, 2007, 35mm, čb/barvni, 10', bd
V prisotnosti avtorja!
21.00
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša odvzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava. »Hotel sem poustvariti resničnost v abstraktni obliki. Sprašujem se o sami naravi resničnosti. Zelo pomembno je, da v povezavi z vizualno platjo filma to misel obdržite v glavi, saj je ena poglavitnih niti filma videnje oziroma ne-videnje resnične vrednosti stvari.« Michelangelo Antonioni
27.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Jožeta Pogačnika po izboru avtorja
Na stranskem tiru
Jože Pogačnik, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Snaga je pol zdravja
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 10'
Naročeni ženin
Jože Pogačnik, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 14'
Jutrišnje Delo
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 13'
Cukrarna
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, čb, 12'
Sledim soncu
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 8'
Ko sem majhen bil
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Slovenska filmska klasika
Grajski biki
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 84'
Peter Smrekar je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega tudi oni kaznovani … »Črni film« o mladostnem prestopništvu.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
Vljudno povabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
1.2. torek
19.00
Klasiki
Ivan Grozni – 1. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1944, 35mm, 1.37, čb, 95', sp
Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni) v dveh delih. Prvi del: kronika carjevega življenja od kronanja do padca in ponovnega vzpona.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Klasiki
Ivan Grozni – 2. del
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1958, 35mm, 1.37, čb/barvni, 82, sp
Drugi del: nadaljevanje sage o Ivanu, ki se bori za prevlado nad Bojarji. Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
2.2. sreda
19.00
Klasiki
Nož v vodi (Nóz w wodzie)
Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje mladeniča. Na drugi strani pa je tudi politično aktualen film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji.« Kristin Thompson & David Bordwell
21.00
Klasiki
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo. »Vse, kar je filmskega, je združeno v enem samem filmu. Noč lovca je eden najbolj čudnih in najlepših ameriških filmov. V zvezi z njim nam najpogosteje pride na misel beseda meteorski kamen. Film pravzaprav ostaja edinstveno delo igralca Charlesa Laughtona, ki ga je ustvaril po svoji zamisli, potem ko mu je Paul Gregory dal zeleno luč. Pri tem pa se ni držal pravil hollywoodske pripovedi. Noč lovca je film zunaj norm. Dotakne se vseh žanrov, ne da bi se kateremu prav posebej uklonil. S tem ko je zaupal Stanleyu Cortezu (vizualni vidik filma) in Robertu Mitchumu (kompozicijo vloge Harryja Powella), s tem ko je otroke vodil ne kot mulce, temveč kot prave osebnosti, s tem ko je menjaval stile in figure, s tem ko je izumil paradoksni čas tako mitološkega pohajkovanja kot akcijskega filma in s tem ko si je dovolil prek Lillian Gish izkazati čast Griffithu in začetkom filma, se je Laughtonu v nekem smislu posrečil prvi cinefilski film, ki je obenem zelo izdelan in povsem nedolžen.« Serge Daney
3.2. četrtek
19.00
Klasiki
Sence pozabljenih prednikov (Teni zabitih predkov)
Sergej Paradžanov, SZ, 1965, 35mm, 1.33, barvni, 97', svp
Stara ukrajinska legenda, ki odkriva ljubezensko zgodbo epskih razsežnosti, variacijo motiva Romea in Julije, se prepleta z bogatimi in nenavadnimi običaji pastirskega naroda s Karpatov. Film, prepojen z razkošjem barv, oživlja izvirno mistično preteklost v vsej njeni divji lepoti. »Zgodba je ganljiva, vendar Paradžanovu služi predvsem kot oklep, ki podpira njegovo živahno gibajočo se lirično kamero, inovativno uporabo narave in interjerjev, spretno žongliranje s folkloro in fantazijo v odnosu do poganskih in krščanskih ritualov ter njegovo osupljivo rokovanje z barvami in glasbo ...« Jonathan Rosenbaum
21.00
Klasiki
Iskalci (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja velikega naroda.
4.2. petek
19.00
Klasiki
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 96', sp
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Pretresljiv, liričen prvenec Andreja Tarkovskega. Zlati lev v Benetkah 1962.
»Nihče ni 'odrasel' pred resničnostjo vojne; prehuda je. Presega našo notranjo zmogljivost. Vsak človek se pred njo zateče na svoje notranje obrambne črte. Kaj mora pri tem v sebi porušiti, uničiti? Kaj je nepopravljivo izgubljenega? Ivanovo otroštvo je podoba žrtvovane generacije; invazije invalidnih osebnosti, ki nosijo na duševnosti brazgotine, kot je brazgotina na licu poročnika Galceva. Da nam to pove, ne potrebuje Tarkovski kar nič besed; pri njem govori samo slika. Pokrajina. Obrazi. Srečanja in nagel preblisk oči. Odvrnjen pogled. Cigaretni dim, ki se vije v temo in nekaj brezpomembnih stavkov. Povsod pričujoča smrt. Veliko pokopališče mladosti – tistega, kar pomeni mladost v človeškem življenju.« Rapa Šuklje
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
5.2. sobota
11.00
Matineja
Looney Tunes: Ponovno v akciji (Looney Tunes: Back in Action)
Joe Dante, ZDA/Nemčija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
» ... lunatični, frenetični, anarhični non-stop pregon v svetu, v katerem so naravni zakoni le pretveza za gag in parodijo. V sloviti risanki Vesela opera, ki jo je režiral legendarni Chuck Jones, sta Bugs in Elmer padla v Wagnerjevo opero – tu mimogrede padeta v Louvre, kjer potem recenzirata in revidirata vse slikarske sloge, kar je tako, kot bi Dalija, Muncha in Toulouse-Lautreca predelal Andy Warhol. Vsi ti luniji so pop artisti, ki sodijo med klasike. Zgodba – tokrat špijonska, tako da vključuje tudi 'Jamesa Bonda' – jih le ovira. Vsak izmed njih ima itak več osebnosti kot vsi lanski oskarjevci skupaj.«
Marcel Štefančič, jr.
18.00
Klasiki
Molk (Tystnaden)
Ingmar Bergman, Švedska, 1963, 1.37, čb, 96', sp
Sestri Ester in Anna se nastanita v velikem praznem hotelu sredi dežele, ki ji očitno grozi vojna. Počasi prihaja na plano prikrito lezbično nagnjenje Ester do sestre Anne; seksualnost, ki vre v slednji, pa se manifestira na povsem drugačen način. Mrakobna študija osamljenosti, ljubezni ter obsedenosti z željo, bergmanovska v najlepšem pomenu besede. »Iz kina sem se opotekla kot pijana, omamljena, nema. Po žilah se mi je pretakal in utripal film.« Gunnel Lindblom (zvezda Molka, o svoji prvi izkušnji z Bergmanovimi filmi)
20.00
In memoriam: Blake Edwards (1922-2010)
Pink Panterjevo maščevanje (Revenge of the Pink Panther)
Blake Edwards, VB/ZDA, 1978, 2.35, barvni, 99', sp
Šesti in zadnji nastop Petra Sellersa v kultni vlogi nesposobnega inšpektorja Clouseauja, za katerega tokrat ves svet verjame, da je mrtev, on pa pod krinko tega nesporazuma raziskuje, kdo je naročil spodleteli umor nanj.
22.00
In memoriam: Blake Edwards (1922-2010)
Micki in Maude (Micki + Maude)
Blake Edwards, ZDA, 1984, 2.35, barvni, 118', sp
Bizarna komedija o nezgodah zgaranega televizijskega novinarja, ki se poroči kar z dvema ženskama, za nameček pa obe ob istem času še zanosita z njim, pri čemer seveda ena nosečnica ne ve za drugo. Bigamist dneve preživlja z eno in noči z drugo, dokler njegova skrivnost ne privre na dan ...
6.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
Filmski obzornik, maj 1946 (5. točka: Vzpon na Triglav)
Filmsko podjetje FLRJ (direkcija za Slovenijo), 35 mm, čb, 5'
Filmski obzornik 22 (1. Točka: V zasneženih gorah)
Boris Režek, Slovenija, 1948, 35 mm, čb, 5'
Filmski obzornik 37 (3. Točka: Alpinistika)
Boris Režek, Slovenija, 1949, 35 mm, čb, 5'
V soncu višin
Boris Režek, Slovenija, 1953, 35 mm, čb, 15'
Trisul
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1960, 35 mm, barvni, 18'
Dežela Šerp
Aleš Kunaver, Slovenija, 1962, DVD, barvni, 28'
20.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
S kamero po svetu: Pot na Hindikuš
Aleš Kunaver, 1969, DVD, čb, 48'
S kamero po svetu: Kangbačen (1. in 2. del)
Zoran Jerin, Slovenija, 1966, DVD, čb, 44 '
8.2. torek
Kinoteka je zaprta: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
9.2. sreda
18.00
Klasiki
Zadnji tango v Parizu (Last Tango in Paris)
Bernardo Bertolucci, Francija/Italija, 1972, 35mm, 1.75, barvni, 119', sp
Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno Francozinjo (Maria Schneider).
21.00
Klasiki
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 130', svp
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov. Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren, saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda ... »Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja.« Thomas Mann
10.2. četrtek
19.00
D-day: dan za dokumentarec
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb, 52', svp
Premierna projekcija najnovejše najdbe kinotečnega arhiva: v relativno obskurnem vzhodnonemškem dokumentarnem filmu o zgodovini Španije se skriva integralna verzija dokumentarne klasike Španska zemlja, pretresljivega, aktualnega in angažiranega apela k uporu proti fašističnim silam generala Franca.
»Čeprav so vsi razumni razlogi jasno in glasno govorili proti, je bilo neizbežno, da se bom znašel v Španiji in snemal vojno, kjer so se v tako očitnem konfliktu spopadale ideje Dobrega in Zla in kjer se je fašizem pripravljal na drugo svetovno vojno.« Joris Ivens
21.00
Klasiki
Dežela in svoboda (Land and Freedom)
Ken Loach, VB/Španija/Nemčija/Italija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 109', sp
Pomladi leta 1936 mlad nezaposlen komunist David zapusti svoj rodni Liverpool in odpotuje v Španijo, kjer se želi pridružiti odporniškemu boju proti fašizmu. Najprej se bori na strani mednarodne čete POUM (Partido Obrero de Unificación Marxista), nato se ranjen napoti v Barcelono, kjer se pridruži drugi skupini oboroženih revolucionarjev. Spopadi s fašisti se izrodijo v spopade z drugimi anti-fašističnimi skupinami in Davidov idealizem se začne razkrajati ... »Režiser, ki je zanj na svetu 'zmerom in povsod vse preveč desno', brezkompromisno vztraja pri svoji dolgoletni poziciji, v kateri je zmeraj zaznati še svobodnejšo, še bolj levo, še humanejšo rešitev problema, še lepše in človeka vrednejše življenje. V opusu, ki daje neskončno toplo upanje, Dežela in svoboda zavzema eno izmed osrednjih mest: Celo v trenutkih namreč, ki se cinefilu zazdijo klišejski ali nerodni, premore tako suveren in prepoznaven političen zagon, da gre skozenj brati vse njegovo avtorstvo, vso filmičnost – Loach je cineast predvsem zato, ker tako goreče, za vsako ceno zagovarja možnost življenja pod najsrečnejšo zvezdo.« Miha Zadnikar
11.2. petek
18.00
Klasiki
Nostalgija (Nostalghia)
Andrej Tarkovski, SZ/Italija, 1983, 35mm, 1.66, čb/barvni, 125', sp
Ruski pisatelj Gorčakov potuje po Italiji, kjer zbira podatke o Pavlu Sosnovskem, ruskem glasbeniku iz 18. stoletja. Na potovanju po Toskani spozna razsvetljenega Domenica, samotarskega vaškega čudaka, ki je pred leti svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo obvaroval pred uničenjem sveta. Domenico poskuša svet osvoboditi materializma, nad katerim se nenehno pritožuje in zaradi katerega uprizori samovžig. To radikalno dejanje tudi v Gorčakovu prebudi pripravljenost za pozitivno delovanje, zato poskuša po Domenicovih navodilih prehoditi napol izpraznjen bazen z gorečo svečo v roki. Poetično potovanje prek prostranstev Italije in globočin hrepeneče duše. »Prav človeška ljubezen je tisti čudež, ki zanika vse brezčutne teorije o tem, da za svet ni nobenega upanja. To čustvo je nedvomno naša skupna, nedvomno pozitivna vrednota. Čeprav ne vemo več dobro, kako ljubiti …« Andrej Tarkovski
21.00
Klasiki
Laura
Otto Preminger, ZDA, 1944, 35mm, 1.37, čb, 88', bp
Policist (Dana Andrews) raziskuje umor mlade Laure (Gene Tierney), ki jo mrtvo najdejo na tleh njenega stanovanja še pred začetkom filma. S pomočjo pogovorov z Laurinimi prijatelji, sorodniki in znanci si ustvari mentalnio podobo tega skrivnostnega dekleta, v katerega se naposled še zaljubi ... Ena velikih mojstrovin filma noir. »Premingerjeva Laura se odpre s stavkom 'Nikoli ne bom pozabil ...' Ta nemogoči stavek − tisti, ki ga izgovori, namreč na koncu zgodbe umre, zato je ne more povedati − simbolizira način fikcijske preiskave, ki pod predpostavko realnosti, ki se je nekdo preprosto spominja, ustvari nek povsem nov predmet, ki sloni izključno na lastni logiki.« Jacques Rancière
12.2. sobota
11.00
Matineja
Madagaskar (Madagascar)
Eric Darnell, Tom McGrath, ZDA, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 86', sp
Lev Aleš je kralj mestne džungle. Pravzaprav v mestu narejene umetne džungle. Je glavna atrakcija newyorškega živalskega vrta. Aleš in njegovi najboljši prijatelji – Martin, ki je prav svojevrstna zebra, Milko, ki je sicer žirafa, predvsem pa velik hipohonder, in Slavka, ljubko zaobljen povodni konj – že vse življenje živijo v živalskem vrtu in so pravi mestni škrici. Sploh se ne zavedajo, da je življenje v ujetništvu pravzaprav nekaj slabega. A Martina nazadnje le premaga radovednost in neko noč se poda v mesto. Saj ne zato, da bi pobegnil. Rad bi se le malo zabaval in do jutra bi se že vrnil v svojo ogrado. Sredi noči pa njegovi prijatelji ugotovijo, da Martina ni in odpravijo se na reševalno akcijo.
19.00
Klasiki
Malteški sokol (The Maltese Falcon)
John Huston, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 101', bp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Sam Spade (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote kriminalne združbe, ki se peha za skrivnostnim kipcem malteškega sokola, pri čemer ga zares muči vprašanje (neuslišane?) ljubezni do fatalne ženske (Mary Astor), ki ga na začetku filma najame in sploh sproži ves vrtinec dogodkov. Vrhunska kriminalka, ki je s svojimi nenavadnimi konvencijami – cinični glavni junak, izdajalska ženska, večno mračna, deževna prizorišča, pesimističen pogled na svet – spočela nov žanr, odslej znan kot film noir. Po romanu mojstra kriminalk Dashiella Hammetta.
21.00
Klasiki
Globoko spanje (The Big Sleep)
Howard Hawks, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 114', svp
Utrujeni, zagrenjeni, osamljeni zasebni detektiv Philip Marlowe (Humphrey Bogart) se po spletu naključij znajde vpleten v zarote aristokratske združbe ... Ključno vlogo spet odigra tudi fatalna ženska (Lauren Bacall). Po mnenju mnogih absolutno najboljši film noir. Po romanu mojstra kriminalk Raymonda Chandlerja.
13.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.2. ponedeljek
19.00
Valentinovo
Reci karkoli (Say Anything…)
Cameron Crowe, ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Odtujeni in nepriljubljeni najstnik (John Cusack) se iz dneva v dan trga od naporov, da bi osvojil srce privlačne sošolke, preden bo ta zapustila Ameriko in nadaljevala s šolanjem v Angliji. Eden najlepših predstavnikov pozabljenega žanra najstniške romantične komedije osemdesetih, ki je iz Johna Cusacka potihoma naredila zvezdo. Dokazano zaljubljeni pari plačajo le eno vstopnico!
21.00
Valentinovo
Plačanec (Grosse Pointe Blank)
George Armitage, ZDA, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Odtujeni in nepriljubljeni najstnik (John Cusack) odraste v uglednega profesionalnega morilca, ki se po desetih letih vrne na svojo srednjo šolo, da bi se udeležil obletnice mature. Tam ponovno vzplamtijo stare, neuslišane ljubezni ... Dokazano zaljubljeni pari plačajo le eno vstopnico!
15.2. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film.
21.00
Klasiki
Žepnina (L'argent de poche)
François Truffaut, Francija, 1976, 16mm, barvni, 105', svp
Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet, ki pokukajo v svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti, prve ljubezenske izkušnje ...
Eden najbolj spregledanih in obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se režiser po sedemnajstih letih znova vrne na izhodiščno točko svojega ustvarjanja – k portretu otroštva.
16.2. sreda
19.00
Silvanovih 10/Kino-uho: Rezidenca
Križarka Potemkin (Bronenosec Potemkin)
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1925, 35mm, čb, 74', sp
Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev na oklepnici Potemkin ob 20. obletnici revolucije iz leta 1905. Mornarji na križarki se uprejo, ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Poveljnik ukaže ustrelitev upornikov, toda mornarji se ukazu uprejo in družno pomečejo častnike s krova. Junaka filma sta brezimna množica in revolucionarna montaža, ki striktno sledi principu kolizije: vsak izmed petih aktov (po shemi antične tragedije) se na sredini prelomi in prevladujoče razpoloženje sprevrže v svoje nasprotje. Ob premieri bučno pozdravljen, sijajen, učinkovit in neizmerno vpliven film. »Kino-oko ni samo simbol gledanja, ampak tudi opazovanja. Toda mi ne potrebujemo opazovanja, marveč delovanje. Ne potrebujemo Kino-očesa, ampak Kino-pest! Sovjetski film mora razpočiti lobanje! In to ne z 'združenim pogledom milijonov oči se bomo borili proti buržoaznemu svetu' (Vertov), kajti pred milijon oči nam bodo hitro postavili milijon svetilk! Lobanje je treba razpočiti s filmsko pestjo in vanje prodirati vse do končne zmage – razpočiti kot še nikoli prav zdaj, ko revoluciji grozi okužba z 'vsakdanjim življenjem' in malomeščanstvom.« Sergej M. Eisenstein »Ženska je ustreljena. Spusti otroški voziček, ki ga potiska. Visok kontrast črne in bele. Bele barve so kot bleščeče kosti. Črne so antracit na črnem žametu. Voziček sam drvi navzdol po zelo dolgem stopnišču. Ta-dam-ta-dam-ta-dam-ta-dam … Ljudje opazujejo v otrpli grozi, nezmožni, da bi kaj naredili, nezmožni, da bi lovili voziček ali ga poskušali ustaviti, ker če bi ga, bodo tudi sami ustreljeni. Čeprav je to nemi film, lahko slišite, kako otrok joka.« Mark Rappaport - Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir)
21.00
Klasiki
Mesto je mirno (La ville est tranquille)
Robert Guédiguian, Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 133', sp
Mesto je mirno je zgodba o … Michèle, ki gara v ribarnici, njen edini življenjski cilj pa je rešiti svojo hčerko pred zasvojenostjo z mamili … Paulu, ki izda stavkajoče tovariše, pristaniške delavce, in postane taksist … Viviane, glasbenici, ki ne prenese več idealistične levičarske drže svojega moža … Abderamanu, ki ga zapor spreobrne in bi rad pomagal svojim bratom na ulici … Claudu, ki si prijatelje išče izključno med militantnimi desničarji … Gérardu, čigar odnos do smrti je skrivnost … Paulovih starših, upokojenem paru, ki ne bo nikdar več šel na volitve … Ameline, katere telo izžareva vitalnost, ki bi jo rada prenesla na druge … Sarkisu, ki si prizadeva uresničiti svoje sanje o velikem klavirju. Posamezne zgodbe se časovno prekrivajo in prepletajo, vzporedni črti obupa in upanja pa pričata, da je mesto vse prej kot mirno. »Če film ni odsev realnosti temveč realnost odseva (Godard), potem Mesto je mirno ni film o tihi revoluciji pač pa njena manifestacija.« Jean-Michel Gentil
17.2. četrtek
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej torek 15.2. ob 19.00
18.2. petek
17.00
Animateka: studio Film Bilder: Televizijske serije in risanke za otroke (8+)
Tomov band (Tom’s Band)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom in družina na mestu (Tom & the Nice Family)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom detektiv (Detective Tom)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Trimčkanje (Trim Time)
Gil Alkabetz, Nemčija, 2001, 35mm, barvni, 3’, bp
Karl Anton: Hudičev sin (Karl Anton: Devil’s Child)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1999, video, barvni, 30’’, bp
Karl Anton: MC Anton (Karl Anton: MC Anton)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1999, video, barvni, 30’’, bp
Pujs netopir (Batpig)
Sabine Huber Nemčija, 1997, video, barvni, 6’, svp
Debeli Tom (Fat Tom)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom in uboga mala deklica (Tom & the Poor Little Girl)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
Tom v gozdu (Tom in the Woods)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, video, barvni, 5’, svp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
19.00
Animateka: studio Film Bilder: Animirani glasbeni spoti, televizijske serije in reklamni filmi
BLA BLA BLA
Ged Haney in Andreas Hykade, Nemčija, 2000, video, barvni, 3’, bp
Just a Gigolo
Gernot Aschoff in Andreas Hykade, Nemčija, 2002, video, barvni, 3’, bp
Deset majhnih jagrov (Zehn Kleine Jägermaister)
Sabine Huber in Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 3’, bp
Pomagaj mi, doktor Kurc (Help Me Doctor Dick)
Zoran Bihac, Nemčija, 1997, video, barvni, 3’, bp
Teci Lola, teci (Run Lola Run), Maščevanje je sladko (Revenche is Sweet), Mini-Playback-Show, Primerno obnašanje (Good Manners), Otroške olimpijske igre (Kid’s Olympics), Robocup
razni avtorji, Nemčija, 1996-2006, video, barvni, 2’, bp
Doktor šalica: Oblike sanj (Doctor Mag: Dream Shape)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Kako uporabiti tampon (Doctor Mag: How to Use a Tampon)
Gil Alkabetz, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Vse raste (Doctor Mag: Everything Grows)
Jürgen Haas, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Doktor šalica: Balističen proces (Doctor Mag: To Go Ballistic)
Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 1’, svp
Srečne zvezde (Lucky Stars)
Gil Alkabetz, Nemčija, 2000, video, barvni, 4’, svp
Can –Can- Cows, Singin’in the Rain, Imagine, Ahoj, Best Buddies
razni avtorji, Nemčija, 1996-2006, video, barvni, 4’, bp
Esperanto
Jürgen Haas, Nemčija, 1999, video, barvni, 4’, bp
Boj kitov (Walkampf)
Andreas Hykade, Nemčija, 1996, video, barvni, 3’, svp
Tako rad bi bil tako trapast kot ti (Ich wär so gern so blöd wie du)
Jürgen Haas, Nemčija, 1999, video, barvni, 3’, bp
Zagonetka (The Riddle)
Ged Haney & Andreas Hykade, Nemčija, 2000, video, barvni, 3’, bp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
21.00
Animateka: studio Film Bilder: Kratkometražni animirani filmi
Ni prostora za Gerolda (Kein Platz für Gerold)
Daniel Nocke, Nemčija, 2006, 35mm, 4‘, ap
Rubikon (Rubicon)
Gil Alkabetz, Nemčija, 1997, 35mm, 7‘, bp
Ognjena krogla (Ring of Fire)
Andreas Hykade, Nemčija, 2000, 35mm, 15‘, svp
Stvarjenje (Die Schöpfung)
Thomas Meyer-Hermann, Nemčija, 1995, BetaSP, 7’, bp
Nestrpnost III: Končna rešitev (Intolerance III: The Final Solution)
Phil Mulloy, Nemčija, 2004, 35mm, 24’, svp
Pritlikavec (The Runt)
Andreas Hykade, Nemčija, 2006, 35mm, 10’, svp
12 let (12 Years)
Daniel Nocke, Nemčija, 2010, 35mm, 3’, svp
Ljubezen in tatvina (Love & Theft)
Andreas Hykade, Nemčija, 2010, 35mm, 7’, bp
V prisotnosti Thomasa Meyer-Hermanna, ustanovitelja studia Film Bilder.
19.2. sobota
11.00
Matineja
Dama in potepuh (Lady and the Tramp)
Clyde Geronimi, Wilfred Jackson, Hamilton Luske, ZDA, 35mm, 1.37, barvni, 75', sp
Disneyjeva klasična pripoved o prepovedani romanci med prisrčnim, svobodomiselnim uličnim mešancem in aristokratsko koker španjelko.
18.00
Klasiki
Moja draga Klementina (My Darling Clementine)
John Ford, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Fordova upodobitev enega največjih mitov Divjega zahoda, družinskega spopada pri O.K. Corralu leta 1882, kjer so legendarni šerif Wyatt Earp, njegova brata Virgil in Morgan ter njegov zvesti pajdaš Doc Holliday postrelili zločinske goveje barone, rodbino Clanton, in tako odstranili poslednjo oviro za demokratičen razcvet mesteca Tombstone, za začetek civilizirane ere. Seveda je Moja draga Klementina mnogo več kot ta preprosta zgodba; po mnenju mnogih ne gre samo za najboljši Fordov vestern ali njegov najboljši film na splošno, temveč za enega največjih filmov vseh časov. »Z Mojo drago Klementino Ford mitu nadene človeški obraz. Če je Poštna kočija zelo dobra proza, potem je Klementina čista poezija.« Lindsay Anderson
20.00
Klasiki
Živel je pojoči drozg (Žil pevčij drozg)
Otar Ioseliani, SZ (Gruzija), 1970, 35mm, čb, 84', svp
Guja je malce raztreseni tolkalec tbilisijskega simfoničnega orkestra, ki vsakič pridrvi na koncerte prav v zadnjem trenutku, a še vedno pravočasno, da odigra tistih nekaj udarcev, ki jih od njega pričakuje partitura. Sicer se razdaja prijateljem, s katerim najraje poje in si z njimi podaja zdravljice, ali pa pozablja na zmenke s svojimi številnimi dekleti; le za njegovo veliko operno delo preprosto ni časa. »Ioseliani je tu zelo jasen: vseskozi gre pravzaprav za opozicijo posameznik-država, le da spopad ni zgolj političen, ideološki (čeprav to hkrati tudi vedno je), temveč tudi ali celo predvsem poetičen: gre za obrambo svobodnega, ustvarjalnega, izvirnega duha pred monotonostjo in uniformiranostjo, ki jo zahteva država.« Denis Valič
22.00
Klasiki
Philadelphijska zgodba (The Philadelphia Story)
George Cukor, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 112', svp
Frfotava in vase zagledana mlada dama (Katharine Hepburn) se na predvečer poroke z bogatim in dolgočasnim industrialcem ubada s kopico nepričakovanih zapletov. Na obisk iznenada prispe njen bivši mož, sama pa se zagleda v postavnega novinarja, ki je prišel poročat o poroki za opravljiv časopis. Eksplozivna mešanica verbalnih akrobacij in smešnih situacij, najlepši primerek stereotipa inteligentne hollywoodske studijske romantične komedije.
20.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
S kamero po svetu: Svlabard (Spitzbergi - odprava na otoke severne Evrope)
Mikec Drašlar, Slovenija, 1964, DVD, čb, 26'
S kamero po svetu: Naše zastave na Anapurni (1. in 2. del)
Aleš Kunaver, Slovenija, 1969, DVD, čb, 51'
Makalu 1972 (diapozitivi s komentarjem)
Aleš Kunaver, Slovenija, DVD, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: Posvečeno Alešu Kunaverju s soplezalci
Makalu 1975
(Vzpon na Makalu III – Makalu naj se preda, Makalu – v južni steni, Makalu – Sazonov in Dimitrov, Makalu – posnetki s poti in prihod na Brnik)
Rado Riedl, Slovenija, 1975, DVD, barvni, 107'
22.2. torek
18.00
Klasiki
Lola Montès
Max Ophüls, Francija/ZRN/Luksemburg, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 110', svp
Cirkus v New Orleansu, zadnja leta preteklega stoletja. Povezovalec napoveduje senzacionalen program, ki združuje »odlike spektakla, čustev, akcije in zgodovine ...«. Zvezda programa je slovita plesalka Lola Montès, ki s svojim drznim vedenjem polni mednarodne družabne kronike že pol stoletja. Pred gledalci bo predstavila poglavja svojega življenja, odgovarjala bo na najbolj indiskretna vprašanja in nastopala gola med zvermi. Vsi člani cirkusa Mamut - klovni, trapezisti, pritlikavci in akrobati - sodelujejo pri veliki predstavi, ki spretno zakriva globoko bolečino. kajti Lola je do konca utrujena in izmučena plesalka z bolnim srcem ... »Od vseh režiserjev na svetu je edino o Maxu Ophülsu nemogoče govoriti brez bolečine. Tisti, ki so ga razumeli – pravzaprav vsa mlajša kritika, ki je ni zaslepilo pripadništvo raznim strujam –, ga štejejo med največje tragične pesnike filma.« Henri Angel
21.00
Klasiki
Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire)
Elia Kazan, ZDA, 1951, 35mm, 1.37, barvni, 122', svp
Psihotična, histerična južnjaška lepotica Blanche DuBois (Vivian Leigh) prispe na obisk k svoji sestri Stelli in njenemu možu Stanleyju (Marlon Brando), ki ga sicer zaničuje kot primitivnega grobijana. Trojka se zaplete v vrtoglavo, nevarno igro zatajevanih strasti. Posneto po istoimenski kontroverzni drami Tennesseeja Williamsa.
23.2. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Glej torek 15.2. ob 19.00
21.00
Klasiki
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja ameriške ekonomske zgodovine.
24.2. četrtek
18.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Pobesneli Maks (Mad Max)
George Miller, Avstralija, 1979, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Avstralija, bližnja prihodnost. Po zaslugi naftne krize civilizacija hitro drsi v anarhijo. Policistu Maksu (Mel Gibson), pripadniku specialnih cestnih enot, poblaznela motociklistična banda umori ženo in otroka. Maks se prelevi v Pobesnelega Maksa, ki ga pri življenju ohranja zgolj še nič manj poblaznela žeja po maščevanju. Postapokaliptična klasika.
20.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Cestni bojevnik: Pobesneli Maks 2 (Mad Max 2)
George Miller, Avstralija, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 94', sp
V nadaljevanju uspešnice gre civilizacija dokončno žvižgat rakom, Pobesneli Maks pa tokrat nastopa kot osamljeni jezdec, cinični bojevnik, ki redke preostanke miroljubne populacije ščiti pred nasilno grožnjo motociklističnih band. Redek primer nadaljevanja, ki preseže izvirnik.
22.00
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
Pobesneli Maks 3 (Mad Max Beyond Thunderdome)
George Miller, Avstralija/ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Zadnji del franšize, v katerem Pobesneli Maks še bolj poudarjeno nastopi v vlogi odrešenika: tokrat na čelu plemena podivjanih, zapuščenih otrok v postapokaliptični puščavi išče mitološko rajsko oazo.
25.2. petek
19.00
Kino-integral: Jean-Gabriel Périot I: O delu
Zmagujemo, ne pozabite (We Are Winning Don't Forget)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, 35mm, barvni, 7', bd
Razveljavi (Undo)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, 35mm, barvni, 10', bd
Med psi in volkovi (Entre chiens et loups)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2008, 35mm, barvni, 30', ap
Prefinjena umetnost pendreka (L'art délicat de la matraque)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2009, betaSP, čb, 4', bd
Barbari (Les barbares)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2010, 35mm, barvni, 5', bd
V prisotnosti avtorja!
21.00
Klasiki
Zgodnja dela (Rani radovi)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 78', bp
Komedija. Ideologija. Seksualna, kulturna in pirotehnična revolucija. Vzhod in zahod se prebujata, sever in jug se prebujata. Hitri avtomobili in lepe ženske. Ljudje se pripravljajo na poslednjo vojno. Sedem koitusov v eni noči. Glasovi milijonov se pnejo v nebo. Usoda polovičarskega radikalizma. Dol s fašizmom in vojno. Kruh in maščoba. Solze in nasmehi. Politična znanstvena fantastika. Alkohol. Težave z oživljanjem otopelih ljudskih množic. Šport. Komunistični manifest. In tako naprej. Država je preveč resna stvar, da bi se ji posmehovali. Preprosta vaja za generalno stavko. Telesno zadovoljstvo drugič in tretjič. Miličniki in frizerji. Predvojni brlogi razkošja. Najlepše žensko telo v Srbiji, v več kot štiristo posnetkih, skoraj ves čas na platnu. Deviantno obnašanje kot posledica napornega fizičnega dela. Filmski kritik Bogdan Tirnanić prvič in zadnjič v filmu. Različni načini priprave zelja. Kako polovičarski revolucionar postane upornik, ki noče spremeniti drugega kot lastne pozicije. Uporaba ognjenega orožja in pravilno napolnjene steklenice. Solze in nasmehi. Zakaj približno devetdeset odstotkov moških in nekoliko manjši odstotek žensk masturbira v določenem življenjskem obdobju. Zgodbe iz Sibirije. Revolucionarji, ki se revolucije ne lotevajo dovolj resno, sami kopljejo svoje grobove. Zlati medved za mladi film na festivalu v Berlinu leta 1969, po besedah žirije, »za drzno obravnavo konflikta med ideologijo in realnostjo, za izjemno spretnost pri počlovečenju političnih abstrakcij v dramo, sodobno tako po obliki kot vsebini.«
26.2. sobota
11.00
Matineja
Vesele nogice (Happy Feet)
George Miller, Avstralija/ZDA, 2006, 35mm, barvni, 87', sp
Vesele nogice se dogajajo na Antarktiki, deželi cesarskega pingvina, kjer vsak pingvin potrebuje srčno pesmico, da privabi sorodno dušo. Tam se rodi pingvinček, ki ne zna peti. Glavni junak Fuši, sin Memphisa in Norme Jean, je najslabši pevec na svetu... zato pa je izvrsten plesalec stepa!
Pozna mojstrovina avtorja Pobesnelega Maksa.
19.00
Kino-integral: Jean-Gabriel Périot: O zgodovini in intimi
Intimni dnevnik (Journal intime)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2001, DVCAM, barvni, 2', bd
Gej? (Gay?)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2000, miniDV, barvni, 2', ap
Nekoč sem bil žalosten (Avant j'etais triste)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2002, betaSP, barvni, 2', ap
Dež (Rain)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, betaSP, čb, 2', bd
Zdravilo (Médicalement)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, DVCAM, barvni, 3', bd
Hudič v nas (Devil Inside)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2004, DVCAM, barvni, 3', bd
21.04.02
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2002, betaSP, barvni, 9', bd
Dies Irae
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2005, betaSP, barvni, 10', bd
V polmraku (Under Twilight)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2006, betaSP, barvni, 4', bd
Pa četudi bi bila zločinka … (Eût-elle été criminelle…)
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2006, 35mm, čb, 9', bd
PRTRT
Jean-Gabriel Périot, Francija, 2008, DVCAM, barvni, 1', bd
200.000 fantomov (Nijuman no borei)
Jean-Gabriel Périot, Francija/Japonska, 2007, 35mm, čb/barvni, 10', bd
V prisotnosti avtorja!
21.00
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša odvzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava. »Hotel sem poustvariti resničnost v abstraktni obliki. Sprašujem se o sami naravi resničnosti. Zelo pomembno je, da v povezavi z vizualno platjo filma to misel obdržite v glavi, saj je ena poglavitnih niti filma videnje oziroma ne-videnje resnične vrednosti stvari.« Michelangelo Antonioni
27.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi Jožeta Pogačnika po izboru avtorja
Na stranskem tiru
Jože Pogačnik, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Snaga je pol zdravja
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 10'
Naročeni ženin
Jože Pogačnik, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 14'
Jutrišnje Delo
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 13'
Cukrarna
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, čb, 12'
Sledim soncu
Jože Pogačnik, Slovenija, 1972, 35mm, barvni, 8'
Ko sem majhen bil
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Slovenska filmska klasika
Grajski biki
Jože Pogačnik, Slovenija, 1967, 35mm, čb, 84'
Peter Smrekar je ušel iz mladinskega vzgojnega doma v zanemarjeni graščini, da bi obiskal staro mamo, toda policija ga pripelje nazaj in upravnik doma ga takoj ukaže zapreti v temnico. Ko se čez nekaj dni vrne v skupinsko spalnico, ga hočejo nekateri gojenci pretepsti, ker so bili zaradi njegovega pobega tudi oni kaznovani … »Črni film« o mladostnem prestopništvu.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
Vljudno povabljeni!
tekst in foto: Slovenska kinoteka
