Dogodek, ki smo ga poimenovali Festival 35-mm filma, bo prinesel 37 filmskih projekcij, med njimi tudi eno slovensko (Perverznežev vodnik po ideologiji) in eno svetovno (Kralj Lear Podiralec Dedux) premiero! Med filmske projekcije in vanje bodo pomešani koncerti (Brdnik, Brecelj, Jakša, Lasič, Narat, Raon), predavanja (Dolar, Žižek) in predstavitve najnovejših kinotečnih knjig (Lubitsch).
Festival 35-mm filma
slovenska kinoteka
28. junij – 1. Julij 2013
»Porezan. Ohripel. Ranjen. A vendarle film, ki se ni umaknil pred nobeno težavo.«
Dziga Vertov
Pol stoletja kinotečne dejavnosti v ljubljani
V ponedeljek, 1. julija 1963, sta v dvorani na Miklošičevi 28, takrat republiški izpostavi Jugoslovanske kinoteke, prvič zabrnela filmska projektorja in ljubljansko kinotečno platno je razdevičil takrat sveže polnoleten britanski omnibus Pozno ponoči (Dead of Night, Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, 1945), danes slavljen kot žanrski biser, kultna klasika in klasični kult, prelomno delo britanskega povojnega filma in peta najstrašnejša grozljivka vseh časov po mnenju Martina Scorseseja. Kar je približno tako, kot če bi Kinoteko v Ljubljani prvič odpirali šele letos in ob tej priložnosti, denimo, zavrteli Slačipunce (Showgirls, 1995) Paula Verhoevna, ob svojem nastanku pesek v motorju kariere evropskega avtorja v Hollywoodu, ki danes počasi pridobiva status klasične kritike kapitalizma, subverzivnega triumfa forme spektakla. Pri tem seveda nikakor ne grajamo odločitve iz leta 1963, da namesto sovjetskega zavrti angleški film, namesto deklarirane in potrjene umetnosti pa žanrski eksces. Ravno nasprotno! V zgodovini filma ima svoje mesto eno in drugo. In v kinoteki mora biti prostor za vse. Vse na poltraku zgodovine, vse na premici etik in estetik, vse v ustreznem kontekstu seveda. S čimer ponovno poudarjamo že večkrat izrečeno, da kinoteka ni samo prostor, kjer se filmske klasike predvajajo, pač pa v nezmanjšani meri tudi prostor, kjer filmske klasike postajajo. Ob priložnosti petdesetletnice kinotečne dvorane v Ljubljani je pomembno poudariti tudi (ali predvsem), da v tem primeru niti ne gre za okroglo nekajdesetletnico neke filmske dvorane, pač pa za dragocenih petdeset let možnosti uživanja, izobraževanja in razmišljanja o(b) filmu onkraj vsakršnih direktiv trga, se pravi številk, ponudbe, povpraševanja, okusov, smernic, predvidevanj, ugibanj in podobnega, kar sodi v sfero ekonomije in dnevne politike. V tem so kinotečne dvorane, filmski muzeji, edinstvene.
Festival 35-mm filma
V ponedeljek, 1. julija 2013, bomo aktualno kinotečno sezono – ki je med drugim postregla z vrsto knjig (Dolmark, Komel, Pavlović, Cherchi Usai), razstav (Adamič, Marinček, Matul, Tušar), restavracij (Godina, Rozman) in retrospektiv nadvse raznolikih avtorjev (Álvarez, Cohl, Lubitsch, Lynch, Powell & Pressburger, Tarkovski, Wiseman, Wilkerson, maja in junija pa se predstavlja sloviti nemški esejist Harun Farocki) – sklenili s polnočno projekcijo povratnika, omnibusa Pozno ponoči. Projekcija bo obenem epilog novoustanovljenega, prvega Festivala 35-mm filma, s katerim praznujemo preteklih in prihodnjih petdeset let Kinoteke. Naše srečanje z abrahamom je namreč sovpadlo z dinamičnim dogajanjem na področju reproduktivne kinematografije, kjer je, kot kaže, primat dokončno prevzelo digitalno. Kinoteka bo kmalu morda edini kino v mestu, ki bo nudil izkušnjo projekcije stodvajsetih let filma na izvoren, neposreden, nepopačen način. Program prvega Festivala je maratonska Hidra bolj ali manj ekskluzivnih filmskih naslovov, ki se vije čez dve stoletji zgodovin filma, tri kontinente ter neopredeljivo število žanrov, zvrsti, okusov, poetik, predsodkov in premislekov. Med filmske projekcije in vanje bodo pomešani koncerti (Brdnik, Brecelj, Jakša, Lasič, Narat, Raon), predavanja (Dolar, Žižek), predstavitve najnovejših kinotečnih knjig (Lubitsch). Z redkimi perverznimi odkloni bodo vsi filmi predvajani z bleščečih 35-milimetrskih filmskih kopij, izumom 19. stoletja, ki tako na področju hranjenja kot prikazovanja še vedno v marsičem prekaša obstoječe digitalne standarde 21. stoletja. Edison je že vedel.
26.6. sreda
12.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (toniran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, nato pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Najstarejša ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
13.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Avtoštopar (The Hitcher)
Robert Harmon, ZDA, 1986, 35mm, barvni, 2.35, 97', sp
Rutger Hauer je John Ryder, skrivnostni štopar ob osamljeni puščavski avtocesti, kjer ga sredi deževne noči pobere nič hudega sluteči Jim Halsey. Ryder se kmalu izkaže za psihotičnega morilca. A ko ga mladenič tik pred zoro potisne iz avta, se njegova nočna mora, smrtonosna igra mačke in miši, šele začne. Kultni triler ceste, pisan na kožo modrookemu Holandcu v naslovni vlogi.
»Avtoštopar vas bo tako prestrašil, da ne boste ustavili več niti pri rdeči.« The New York Post
15.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Pulju.
17.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Suša (Daratt)
Mahamat-Saleh Haroun, Čad/Francija/Belgija/Avstrija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Čad, leto 2006. Vlada je vsem vojnim zločincem podelila amnestijo. Šestnajstletnemu Atimu dedek izroči revolver, da bi ubil človeka, ki je umoril njegovega očeta. Atim zapusti vas, da bi našel moža, ki ga nikoli ni srečal. Kmalu ga najde: nekdanji vojni zločinec Nassara je zdaj poročen in ustaljen kot lastnik majhne pekarne. Atim se mu pridruži pod pretvezo, da išče službo. Kmalu zatem se pri njem zaposli kot pekarski vajenec, še vedno trdno odločen, da ga bo ubil.
19.00
Uvertura v Festival 35-mm filma: Film po nerodnosti Marka Breclja
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
21.30
Uvertura v Festival 35-mm filma: Dobrodejni koncert Marka Breclja za poškodovano perforacijo
Rabljeni kinooperater koprskega Društva prijateljev zmernega napredka Marko Brecelj je po nemarnem poškodoval perforacijo 40 sličic kinotečnega zaklada Grdi, umazani, zli in si zato naložil izvedbo multimedijskega nastopa; performiranega elektroakustičnega koncerta z izbranimi video projekcijami mehkega terorizma in z zahvalno podelitvijo ter raztočenjem olajševalnih alkoholiščin Ustanove nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon.
27.6. četrtek
19.00
Klasiki
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
21.00
Gostovanje festivala K3/Kino-integral: Tone Rački
Kdaj je kuhano jajce
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 6'
Rasti mi rasti
Tone Rački, Jugoslavija, 1970, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3'
Vsi so prihajali
Tone Rački, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 2'
Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na super8mm), 4:3, barvni, 3'
Študijski posnetek za film Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3', nemi
Študijski posnetek za nedokončani abstraktni film
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb/barvni, 3', nemi
Concertino za kamero
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 17'
Vse mine, mine
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 5'
F = 4 – 70 mm
Tone Rački, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 6'
O samoupravljanju
Tone Rački, Jugoslavija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Filme bo predstavil avtor.
28.6. petek
12.00
Festival 35-mm filma
S soncem obsijana kutina (El sol del membrillo)
Víctor Erice, Španija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 139', ap, svp
Jeseni leta 1990 slavni španski umetnik Antonio López García vstopi v studio v Madridu in začne pripravljati veliko platno za svojo novo sliko. Predmet njegovega tihožitja je s sadeži obložena kutina na dvorišču. Lopez se izkaže za drobnjakarskega ustvarjalca. Preden začne slikati, natančno izmeri in določi vsako pomembnejšo točko drevesa. Vsako jutro se svetloba sonca za kratek čas odbija od strehe in na drevo meče veličastno svetlobo, kar namerava Lopez ujeti v svojo sliko. Poskuša ujeti ta čudežni trenutek, a življenje se neovirano odvija naprej: spreminjajo se letni časi in vreme, delavci obnavljajo stavbo, odvijejo se pomembni mednarodni dogodki in slikarja z obiski motijo prijatelji in sorodniki. Victor Erice ustvari sublimen in neskončno privlačen portret umetnosti, inspiracije in kreativnega procesa. Podobno kakor v filmih Abbasa Kiarostamija, tudi Erice z zasedbo neprofesionalnih igralcev preplete realnost in fikcijo ter tako oživi fikcijski pogled na umetnikovo življenje in razkrije emocionalno iskrenost kreativnega duha. Z uporabo preproste dokumentaristične naracije in vsakdanjih dialogov Erice neumetelno ustvari skromen portret neizogibnega toka časa in nezadržnega hrepenenja duše po izmikajoči, minljivi lepoti narave.
14.45
Festival 35-mm filma
Sajat-Nova/Granatna barva (Sajat-Nova/Cvet granata)
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 73', sp
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.
16.30
Festival 35-mm filma
Lutka (Die Puppe)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1919, 35mm, 1.33, čb (toniran), 57' (20fps), svp
Baronov nečak Lancelot se mora na zahtevo strica, ki želi ohraniti družinsko bogastvo, poročiti. Lancelot pobegne v samostan, a ko pogoltni menihi izvedo za denar, ga hočejo poročiti z lutko, ki jo je lutkar Hilarius oblikoval po podobi hčerke Ossi. Ko se lutka pred poročnim dnem pokvari, se prava Ossi zamaskira v mehanično nevesto. Živa mladenka skuša ohraniti videz lutke. Romantična fantazijska komedija sloni na igri iluzij in pretvarjanj in je eno najbolj očarljivih zgodnjih del Ernsta Lubitscha z domiselno, poudarjeno umetno scenografijo iz lepenk ter papirja. Lubitsch nastopi v otvoritvi kot»gospodar lutk«, nato se umakne, da film režira (poslej njegova prevladujoča vloga). Poleg Princese ostrig (1919) režiserjev najljubši film iz zgodnjega obdobja.
Restavrirana verzija. Projekcijo bosta uvedla predstavitev najnovejše publikacije Slovenske kinoteke, zbornika Zadeva Lubitsch, in kratko predavanje Mladena Dolarja. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
18.30
Festival 35-mm filma
Strella
Panos H. Koutras, Grčija, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 111', ap, svp
Yorgos se po štirinajstih letih zaporne kazni zaradi umora, ki ga je zagrešil v svoji rojstni vasi, vrne na prostost. Odloči se, da bo najel sobo v tretjerazrednem hotelu v centru Aten, kjer še isti večer spozna transseksualno prostitutko Strello. Skupaj preživita noč in postaneta par. Kaj kmalu pa se mora Yorgos soočiti z dediščino svojega nekdanjega življenja, toda kljub vsemu upa, da mu bo s Strello uspelo premagati črno senco preteklosti. Postmoderna grška tragedija o nenavadnem in očarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noči v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko.
»TO je Lubitsch za današnji čas!« Slavoj Žižek
Projekciji bo sledilo predavanje Slavoja Žižka ob priložnosti izida zbornika Zadeva Lubitsch. Predavanje je rezervrano za obiskovalce kino predstave.
21.45
Festival 35-mm filma
Ptiči (The Birds)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp
V kalifornijskem obmorskem mestecu ptiči vseh vrst na vsem lepem pridejo na okus po človeškem mesu. Ostalo je zgodovina.
23.59
Festival 35-mm filma
Perverznežev vodnik po ideologiji (Pervert's Guide to Ideology)
Sophie Fiennes, ZDA/Irska, 2012, video, barvni, 134', bp
Nujna perverzija na Festivalu 35-mm filma: video projekcija (ker, z besedami avtorice, perverzneži ne pridejo do 35-mm kopije) nadaljevanja mednarodne uspešnice Perverznežev vodnik po filmu (The Pervert's Guide to Cinema) že prekaljenega tandema Slavoj Žižek/Sophie Fiennes. Filozof in filmarka tokrat jagodni izbor triindvajsetih filmskih klasik (od Carpenterja prek Spielberga in Leni Riefenstahl do Antonionija) zlorabita za ekspresno potovanje v srce ideologije – v oblak sanj, ki krojijo naša kolektivna prepričanja in prakse.
29.6. sobota
11.00
Festival 35-mm filma
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaku, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
13.30
Festival 35-mm filma
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12'
Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet
Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93'
Kultni celovečerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega snovanja na Slovenskem, sopostavljamo kratkometražnemu prvencu Stari most Vlada Škafarja, ki je ob koncu devetdesetih z nič manjšo prepričljivostjo stopil na pot raziskovanja novih možnosti filmskega pogleda na nedoumljiva in neuprizorljiva stanja sveta.
15.30
Festival 35-mm filma
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy in Barkley, starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni in staranja ter eden najganljivejših filmov vseh časov.
17.15
Festival 35-mm filma
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika. Obenem tudi svojevrstna priredba mnogo manj znanega, pa zato enako sijajnega predhodnika, klasike Za boljši jutri.
19.45
Festival 35-mm filma
Ideja (L’Idée)
Berthold Bartosch, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 30’, bd
Animirana klasika o odzivu človeštva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal pošlje v svet. Njegov umetniški koncept v podobi ženskega akta zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Gola ženska v filmu ponazarja Idejo, golo resnico. Ideja pripoveduje zgodbo o njenem rojstvu; o tem, kako je Ideja zavrnjena in prisiljena, da se obleče; kako ščiti tiste, ki hrepenijo po spremembah; kako je natisnjena in posredovana svetu s pomočjo radia in časopisa; kako se naposled vrne k svojemu stvaritelju.
»Ljudje živijo in umrejo za idejo ... Ideja je nesmrtna. Lahko jo zasledujemo, ji sodimo, jo prepovemo, jo obsodimo na smrt, a Ideja bo v mislih ljudi še vedno živela.« Berthold Bartosch
20.30
Festival 35-mm filma
Hiša na Trubnovem trgu (Dom na Trubnoj)
Boris Barnet, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, 77' (20fps), nemi
Nadobudna mlada kmetica Paraša Pitunova v iskanju sreče, ljubezni in boljšega življenja zapusti svojo vas in se poda v velemesto. Zaposli se kot služkinja v meščanskem stanovanju na Trubnovem trgu, vendar urbana kaos in beda kmalu razblinita njene naivne ideale. Tradicionalno rusko pripovedko Boris Barnet, učenec Kulešova, posname kot huronsko komedijo o zgodah in nezgodah škripajočega socialističnega vsakdana. Eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sovjetskih filmov dvajsetih, ki je bil zahodnim gledalcem prvič prikazan šele šestdeset let po nastanku.
Glasbena spremljava v živo: Marko Brdnik (harmonika), Marko Lasič (tolkala).
22.30
Festival 35-mm filma
Decasia
Bill Morrison, ZDA, 2002, 35mm, 1.37, čb, 67', bd
»Presunljivo lepa, distopična oda na temo stvarjenja in razkrajanja. Formalno rigorozno in ponavljajoče se delo obenem zrcali in uteleša ustvarjalno lepoto človekovega neogibno na propad obsojenega prizadevanja, da bi presegel lastno smrtnost. Morrison je ustvaril pronicljiv spomenik krhki in mimobežni naravi fizične prisotnosti.« Shari Frilot
»Očarljivo in vznemirljivo! Mogočne simfonije baročne lepote se porajajo iz korozivnega nitratnega razkroja kot rakete uničenja, ki brišejo katedrale stvarnosti.« Kenneth Anger
»Čista poezija raztapljanja. Podobe so obenem tesnobne, nepozabne, skrivnostne in neverjetno lepe. Umetniška kreacija prve vrste. In nova vrsta dokumentarca. Dokumentarca, ki kot samosvoj objekt dokumentira razkroj.« Errol Morris
23.59
Festival 35-mm filma
Eraserhead
David Lynch, ZDA, 1977, 35mm, 1.85, čb, 89', sp
Čudaškemu fantu (Jack Nance) zaročenka iz še bolj čudne družine rodi malega monstruma, baconovsko apokaliptično bitje, katerega edini znaki življenja so pridušeni kriki in izcedki. Razočarano dekle se skuša v navalu histerije, gnusa in sovraštva otroka znebiti, toda fantu se bitjece zasmili. Morbidna, tesnobna, komorna, fantastična in groteskna družinska drama; bržkone kar največji filmski kult vseh kultov.
30.6. nedelja
12.00
Festival 35-mm filma
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
15.00
Festival 35-mm filma
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
17.00
Festival 35-mm filma
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
18.00
Festival 35-mm filma
Slačipunce (Showgirls)
Paul Verhoeven, Francija/ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp
Naomi (Elizabeth Berkley), skrivnostno dekle z močno željo postati plesalka, odpotuje v Las Vegas, da bi tam zablestela na odru prvorazrednega hotela. Sprva se zaposli kot striptizeta v cenenem nočnem klubu, kmalu pa jo odkrije Cristal (Gina Gershon), zapeljiva zvezda najbolj vroče predstave v Las Vegasu. Toda za bliščem se skriva umazano življenje, polno pasti, strasti in ljubosumja. Grafično nazorna erotična drama, postavljena v divje meseni svet las vegaških striptizet. Film je bil v času nastanka povsem opljuvan in Verhoeven skoraj izgnan iz Hollywooda, nato pa mu je nič manj srdita kritiška hvala iz Francije, v kateri je prednjačil Jacques Rivette, dodelila kultni status.
20.30
Festival 35-mm filma
Kralj Lear Podiralec Dedux (King Lear Over the Top Dedux)
Jean-Luc Godard, Menahem Golan, ZDA, 1987, 35mm, 1.37 (2.35), barvni, 183', sp
»Prva rokoborska partija med Menahemom Golanom in Jean-Lucom Godardom se je zakuhala v Cannesu, kjer je producent režiserju na masten prtiček napisal shakespearjanski ček za Kralja Leara. S priročnim izgovorom, da ne verjame v privatno lastnino, je Godard z denarjam ter časom ravnal po svoje. Golan, ki je v istem času na trg spravil ulomke Gospodarjev vesolja, Supermana in Ameriške ninje (ter dva ducata drugih filmov), si je panično pulil lase. Vse dokler se Godardu ni utrnilo, da je idealni zlobnež za njegovega pretkanega Leara prav Golan sam. V montiranem procesu – kako drugače sploh imenovati ta film? – je tajkuna cenenega razvedrila obsodil "od zadaj", v odsotnosti, s pomočjo telefonske tajnice. A Golan se vrača: Lear, klošarski slepar, ki se noče za nobeno ceno odstraniti iz tujega filma, se bo prvič in zadnjič pomeril s Podiralcem, herojem cestnoprevozniške zavesti, ujete v senčnem kraljestvu neoliberalizma.« Uprava Retrovizorja
23.59
Festival 35-mm filma
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
»Film, sosledje fotografij, mehanično zapeljevanje utripajočega očesa.«
Paolo Cherchi Usai
1.7. ponedeljek
12.00
Festival 35-mm filma
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune)
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
13.30
Festival 35-mm filma
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
15.30
Festival 35-mm filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film.
17.30
Festival 35-mm filma
Mesto slovesa (La Jetée)
Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, čb, 28', svp
Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času nazaj.
Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama.
19.00
Festival 35-mm filma/In memoriam: Rapa Šuklje
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi, svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
Glasbena spremljava v živo: Boštjan Narat (električna kitara), Lado Jakša (saksofon, klaviature).
22.00
Festival 35-mm filma
Julijski dež (Ijulskij dožd)
Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
»Freska družbe (sovjetska), mladosti (generacija), tovarišije (300-400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje počasi pada, kar ji je v življenju najbližje; in potem zasije v čudni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslužnih borcev in novo mladino, ki čakajo, da vržejo glas za enako prihodnost. Nič oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnično onostranstvo, kaj vse je prešlo in kaj vse je bilo mogoče, kako vse bi lahko živel, če ne bi živel (in se tolažil) s prav tem življenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je človek osamljen, prijatelji in vse, kar v življenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves.« Vlado Škafar
23.59
Festival 35-mm filma
Pozno ponoči (Dead of Night)
Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Na večerni zabavi v podeželski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihče, zbranim razkrije, da je vsakega od njih že srečal v sanjah, ki ne obetajo nič dobrega. Zloslutna napoved spodbudi preostale, da si začnejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazložljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane prepričan, da je njegova groteskna lutka oživela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdevičil platno kinotečne dvorane na Miklošičevi 28.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstop na vse projekcije v sklopu Festivala 35-mm filma je prost. Brezplačne vstopnice si zagotovite na blagajni Kinoteke na dan predstave.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Festival 35-mm filma
slovenska kinoteka
28. junij – 1. Julij 2013
»Porezan. Ohripel. Ranjen. A vendarle film, ki se ni umaknil pred nobeno težavo.«
Dziga Vertov
Pol stoletja kinotečne dejavnosti v ljubljani
V ponedeljek, 1. julija 1963, sta v dvorani na Miklošičevi 28, takrat republiški izpostavi Jugoslovanske kinoteke, prvič zabrnela filmska projektorja in ljubljansko kinotečno platno je razdevičil takrat sveže polnoleten britanski omnibus Pozno ponoči (Dead of Night, Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, 1945), danes slavljen kot žanrski biser, kultna klasika in klasični kult, prelomno delo britanskega povojnega filma in peta najstrašnejša grozljivka vseh časov po mnenju Martina Scorseseja. Kar je približno tako, kot če bi Kinoteko v Ljubljani prvič odpirali šele letos in ob tej priložnosti, denimo, zavrteli Slačipunce (Showgirls, 1995) Paula Verhoevna, ob svojem nastanku pesek v motorju kariere evropskega avtorja v Hollywoodu, ki danes počasi pridobiva status klasične kritike kapitalizma, subverzivnega triumfa forme spektakla. Pri tem seveda nikakor ne grajamo odločitve iz leta 1963, da namesto sovjetskega zavrti angleški film, namesto deklarirane in potrjene umetnosti pa žanrski eksces. Ravno nasprotno! V zgodovini filma ima svoje mesto eno in drugo. In v kinoteki mora biti prostor za vse. Vse na poltraku zgodovine, vse na premici etik in estetik, vse v ustreznem kontekstu seveda. S čimer ponovno poudarjamo že večkrat izrečeno, da kinoteka ni samo prostor, kjer se filmske klasike predvajajo, pač pa v nezmanjšani meri tudi prostor, kjer filmske klasike postajajo. Ob priložnosti petdesetletnice kinotečne dvorane v Ljubljani je pomembno poudariti tudi (ali predvsem), da v tem primeru niti ne gre za okroglo nekajdesetletnico neke filmske dvorane, pač pa za dragocenih petdeset let možnosti uživanja, izobraževanja in razmišljanja o(b) filmu onkraj vsakršnih direktiv trga, se pravi številk, ponudbe, povpraševanja, okusov, smernic, predvidevanj, ugibanj in podobnega, kar sodi v sfero ekonomije in dnevne politike. V tem so kinotečne dvorane, filmski muzeji, edinstvene.
Festival 35-mm filma
V ponedeljek, 1. julija 2013, bomo aktualno kinotečno sezono – ki je med drugim postregla z vrsto knjig (Dolmark, Komel, Pavlović, Cherchi Usai), razstav (Adamič, Marinček, Matul, Tušar), restavracij (Godina, Rozman) in retrospektiv nadvse raznolikih avtorjev (Álvarez, Cohl, Lubitsch, Lynch, Powell & Pressburger, Tarkovski, Wiseman, Wilkerson, maja in junija pa se predstavlja sloviti nemški esejist Harun Farocki) – sklenili s polnočno projekcijo povratnika, omnibusa Pozno ponoči. Projekcija bo obenem epilog novoustanovljenega, prvega Festivala 35-mm filma, s katerim praznujemo preteklih in prihodnjih petdeset let Kinoteke. Naše srečanje z abrahamom je namreč sovpadlo z dinamičnim dogajanjem na področju reproduktivne kinematografije, kjer je, kot kaže, primat dokončno prevzelo digitalno. Kinoteka bo kmalu morda edini kino v mestu, ki bo nudil izkušnjo projekcije stodvajsetih let filma na izvoren, neposreden, nepopačen način. Program prvega Festivala je maratonska Hidra bolj ali manj ekskluzivnih filmskih naslovov, ki se vije čez dve stoletji zgodovin filma, tri kontinente ter neopredeljivo število žanrov, zvrsti, okusov, poetik, predsodkov in premislekov. Med filmske projekcije in vanje bodo pomešani koncerti (Brdnik, Brecelj, Jakša, Lasič, Narat, Raon), predavanja (Dolar, Žižek), predstavitve najnovejših kinotečnih knjig (Lubitsch). Z redkimi perverznimi odkloni bodo vsi filmi predvajani z bleščečih 35-milimetrskih filmskih kopij, izumom 19. stoletja, ki tako na področju hranjenja kot prikazovanja še vedno v marsičem prekaša obstoječe digitalne standarde 21. stoletja. Edison je že vedel.
26.6. sreda
12.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (toniran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, nato pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Najstarejša ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
13.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Avtoštopar (The Hitcher)
Robert Harmon, ZDA, 1986, 35mm, barvni, 2.35, 97', sp
Rutger Hauer je John Ryder, skrivnostni štopar ob osamljeni puščavski avtocesti, kjer ga sredi deževne noči pobere nič hudega sluteči Jim Halsey. Ryder se kmalu izkaže za psihotičnega morilca. A ko ga mladenič tik pred zoro potisne iz avta, se njegova nočna mora, smrtonosna igra mačke in miši, šele začne. Kultni triler ceste, pisan na kožo modrookemu Holandcu v naslovni vlogi.
»Avtoštopar vas bo tako prestrašil, da ne boste ustavili več niti pri rdeči.« The New York Post
15.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Pulju.
17.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Suša (Daratt)
Mahamat-Saleh Haroun, Čad/Francija/Belgija/Avstrija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Čad, leto 2006. Vlada je vsem vojnim zločincem podelila amnestijo. Šestnajstletnemu Atimu dedek izroči revolver, da bi ubil človeka, ki je umoril njegovega očeta. Atim zapusti vas, da bi našel moža, ki ga nikoli ni srečal. Kmalu ga najde: nekdanji vojni zločinec Nassara je zdaj poročen in ustaljen kot lastnik majhne pekarne. Atim se mu pridruži pod pretvezo, da išče službo. Kmalu zatem se pri njem zaposli kot pekarski vajenec, še vedno trdno odločen, da ga bo ubil.
19.00
Uvertura v Festival 35-mm filma: Film po nerodnosti Marka Breclja
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
21.30
Uvertura v Festival 35-mm filma: Dobrodejni koncert Marka Breclja za poškodovano perforacijo
Rabljeni kinooperater koprskega Društva prijateljev zmernega napredka Marko Brecelj je po nemarnem poškodoval perforacijo 40 sličic kinotečnega zaklada Grdi, umazani, zli in si zato naložil izvedbo multimedijskega nastopa; performiranega elektroakustičnega koncerta z izbranimi video projekcijami mehkega terorizma in z zahvalno podelitvijo ter raztočenjem olajševalnih alkoholiščin Ustanove nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon.
27.6. četrtek
19.00
Klasiki
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
21.00
Gostovanje festivala K3/Kino-integral: Tone Rački
Kdaj je kuhano jajce
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 6'
Rasti mi rasti
Tone Rački, Jugoslavija, 1970, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3'
Vsi so prihajali
Tone Rački, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 2'
Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na super8mm), 4:3, barvni, 3'
Študijski posnetek za film Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3', nemi
Študijski posnetek za nedokončani abstraktni film
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb/barvni, 3', nemi
Concertino za kamero
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 17'
Vse mine, mine
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 5'
F = 4 – 70 mm
Tone Rački, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 6'
O samoupravljanju
Tone Rački, Jugoslavija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Filme bo predstavil avtor.
28.6. petek
12.00
Festival 35-mm filma
S soncem obsijana kutina (El sol del membrillo)
Víctor Erice, Španija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 139', ap, svp
Jeseni leta 1990 slavni španski umetnik Antonio López García vstopi v studio v Madridu in začne pripravljati veliko platno za svojo novo sliko. Predmet njegovega tihožitja je s sadeži obložena kutina na dvorišču. Lopez se izkaže za drobnjakarskega ustvarjalca. Preden začne slikati, natančno izmeri in določi vsako pomembnejšo točko drevesa. Vsako jutro se svetloba sonca za kratek čas odbija od strehe in na drevo meče veličastno svetlobo, kar namerava Lopez ujeti v svojo sliko. Poskuša ujeti ta čudežni trenutek, a življenje se neovirano odvija naprej: spreminjajo se letni časi in vreme, delavci obnavljajo stavbo, odvijejo se pomembni mednarodni dogodki in slikarja z obiski motijo prijatelji in sorodniki. Victor Erice ustvari sublimen in neskončno privlačen portret umetnosti, inspiracije in kreativnega procesa. Podobno kakor v filmih Abbasa Kiarostamija, tudi Erice z zasedbo neprofesionalnih igralcev preplete realnost in fikcijo ter tako oživi fikcijski pogled na umetnikovo življenje in razkrije emocionalno iskrenost kreativnega duha. Z uporabo preproste dokumentaristične naracije in vsakdanjih dialogov Erice neumetelno ustvari skromen portret neizogibnega toka časa in nezadržnega hrepenenja duše po izmikajoči, minljivi lepoti narave.
14.45
Festival 35-mm filma
Sajat-Nova/Granatna barva (Sajat-Nova/Cvet granata)
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 73', sp
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.
16.30
Festival 35-mm filma
Lutka (Die Puppe)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1919, 35mm, 1.33, čb (toniran), 57' (20fps), svp
Baronov nečak Lancelot se mora na zahtevo strica, ki želi ohraniti družinsko bogastvo, poročiti. Lancelot pobegne v samostan, a ko pogoltni menihi izvedo za denar, ga hočejo poročiti z lutko, ki jo je lutkar Hilarius oblikoval po podobi hčerke Ossi. Ko se lutka pred poročnim dnem pokvari, se prava Ossi zamaskira v mehanično nevesto. Živa mladenka skuša ohraniti videz lutke. Romantična fantazijska komedija sloni na igri iluzij in pretvarjanj in je eno najbolj očarljivih zgodnjih del Ernsta Lubitscha z domiselno, poudarjeno umetno scenografijo iz lepenk ter papirja. Lubitsch nastopi v otvoritvi kot»gospodar lutk«, nato se umakne, da film režira (poslej njegova prevladujoča vloga). Poleg Princese ostrig (1919) režiserjev najljubši film iz zgodnjega obdobja.
Restavrirana verzija. Projekcijo bosta uvedla predstavitev najnovejše publikacije Slovenske kinoteke, zbornika Zadeva Lubitsch, in kratko predavanje Mladena Dolarja. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
18.30
Festival 35-mm filma
Strella
Panos H. Koutras, Grčija, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 111', ap, svp
Yorgos se po štirinajstih letih zaporne kazni zaradi umora, ki ga je zagrešil v svoji rojstni vasi, vrne na prostost. Odloči se, da bo najel sobo v tretjerazrednem hotelu v centru Aten, kjer še isti večer spozna transseksualno prostitutko Strello. Skupaj preživita noč in postaneta par. Kaj kmalu pa se mora Yorgos soočiti z dediščino svojega nekdanjega življenja, toda kljub vsemu upa, da mu bo s Strello uspelo premagati črno senco preteklosti. Postmoderna grška tragedija o nenavadnem in očarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noči v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko.
»TO je Lubitsch za današnji čas!« Slavoj Žižek
Projekciji bo sledilo predavanje Slavoja Žižka ob priložnosti izida zbornika Zadeva Lubitsch. Predavanje je rezervrano za obiskovalce kino predstave.
21.45
Festival 35-mm filma
Ptiči (The Birds)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp
V kalifornijskem obmorskem mestecu ptiči vseh vrst na vsem lepem pridejo na okus po človeškem mesu. Ostalo je zgodovina.
23.59
Festival 35-mm filma
Perverznežev vodnik po ideologiji (Pervert's Guide to Ideology)
Sophie Fiennes, ZDA/Irska, 2012, video, barvni, 134', bp
Nujna perverzija na Festivalu 35-mm filma: video projekcija (ker, z besedami avtorice, perverzneži ne pridejo do 35-mm kopije) nadaljevanja mednarodne uspešnice Perverznežev vodnik po filmu (The Pervert's Guide to Cinema) že prekaljenega tandema Slavoj Žižek/Sophie Fiennes. Filozof in filmarka tokrat jagodni izbor triindvajsetih filmskih klasik (od Carpenterja prek Spielberga in Leni Riefenstahl do Antonionija) zlorabita za ekspresno potovanje v srce ideologije – v oblak sanj, ki krojijo naša kolektivna prepričanja in prakse.
29.6. sobota
11.00
Festival 35-mm filma
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaku, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
13.30
Festival 35-mm filma
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12'
Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet
Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93'
Kultni celovečerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega snovanja na Slovenskem, sopostavljamo kratkometražnemu prvencu Stari most Vlada Škafarja, ki je ob koncu devetdesetih z nič manjšo prepričljivostjo stopil na pot raziskovanja novih možnosti filmskega pogleda na nedoumljiva in neuprizorljiva stanja sveta.
15.30
Festival 35-mm filma
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy in Barkley, starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni in staranja ter eden najganljivejših filmov vseh časov.
17.15
Festival 35-mm filma
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika. Obenem tudi svojevrstna priredba mnogo manj znanega, pa zato enako sijajnega predhodnika, klasike Za boljši jutri.
19.45
Festival 35-mm filma
Ideja (L’Idée)
Berthold Bartosch, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 30’, bd
Animirana klasika o odzivu človeštva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal pošlje v svet. Njegov umetniški koncept v podobi ženskega akta zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Gola ženska v filmu ponazarja Idejo, golo resnico. Ideja pripoveduje zgodbo o njenem rojstvu; o tem, kako je Ideja zavrnjena in prisiljena, da se obleče; kako ščiti tiste, ki hrepenijo po spremembah; kako je natisnjena in posredovana svetu s pomočjo radia in časopisa; kako se naposled vrne k svojemu stvaritelju.
»Ljudje živijo in umrejo za idejo ... Ideja je nesmrtna. Lahko jo zasledujemo, ji sodimo, jo prepovemo, jo obsodimo na smrt, a Ideja bo v mislih ljudi še vedno živela.« Berthold Bartosch
20.30
Festival 35-mm filma
Hiša na Trubnovem trgu (Dom na Trubnoj)
Boris Barnet, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, 77' (20fps), nemi
Nadobudna mlada kmetica Paraša Pitunova v iskanju sreče, ljubezni in boljšega življenja zapusti svojo vas in se poda v velemesto. Zaposli se kot služkinja v meščanskem stanovanju na Trubnovem trgu, vendar urbana kaos in beda kmalu razblinita njene naivne ideale. Tradicionalno rusko pripovedko Boris Barnet, učenec Kulešova, posname kot huronsko komedijo o zgodah in nezgodah škripajočega socialističnega vsakdana. Eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sovjetskih filmov dvajsetih, ki je bil zahodnim gledalcem prvič prikazan šele šestdeset let po nastanku.
Glasbena spremljava v živo: Marko Brdnik (harmonika), Marko Lasič (tolkala).
22.30
Festival 35-mm filma
Decasia
Bill Morrison, ZDA, 2002, 35mm, 1.37, čb, 67', bd
»Presunljivo lepa, distopična oda na temo stvarjenja in razkrajanja. Formalno rigorozno in ponavljajoče se delo obenem zrcali in uteleša ustvarjalno lepoto človekovega neogibno na propad obsojenega prizadevanja, da bi presegel lastno smrtnost. Morrison je ustvaril pronicljiv spomenik krhki in mimobežni naravi fizične prisotnosti.« Shari Frilot
»Očarljivo in vznemirljivo! Mogočne simfonije baročne lepote se porajajo iz korozivnega nitratnega razkroja kot rakete uničenja, ki brišejo katedrale stvarnosti.« Kenneth Anger
»Čista poezija raztapljanja. Podobe so obenem tesnobne, nepozabne, skrivnostne in neverjetno lepe. Umetniška kreacija prve vrste. In nova vrsta dokumentarca. Dokumentarca, ki kot samosvoj objekt dokumentira razkroj.« Errol Morris
23.59
Festival 35-mm filma
Eraserhead
David Lynch, ZDA, 1977, 35mm, 1.85, čb, 89', sp
Čudaškemu fantu (Jack Nance) zaročenka iz še bolj čudne družine rodi malega monstruma, baconovsko apokaliptično bitje, katerega edini znaki življenja so pridušeni kriki in izcedki. Razočarano dekle se skuša v navalu histerije, gnusa in sovraštva otroka znebiti, toda fantu se bitjece zasmili. Morbidna, tesnobna, komorna, fantastična in groteskna družinska drama; bržkone kar največji filmski kult vseh kultov.
30.6. nedelja
12.00
Festival 35-mm filma
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
15.00
Festival 35-mm filma
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
17.00
Festival 35-mm filma
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
18.00
Festival 35-mm filma
Slačipunce (Showgirls)
Paul Verhoeven, Francija/ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp
Naomi (Elizabeth Berkley), skrivnostno dekle z močno željo postati plesalka, odpotuje v Las Vegas, da bi tam zablestela na odru prvorazrednega hotela. Sprva se zaposli kot striptizeta v cenenem nočnem klubu, kmalu pa jo odkrije Cristal (Gina Gershon), zapeljiva zvezda najbolj vroče predstave v Las Vegasu. Toda za bliščem se skriva umazano življenje, polno pasti, strasti in ljubosumja. Grafično nazorna erotična drama, postavljena v divje meseni svet las vegaških striptizet. Film je bil v času nastanka povsem opljuvan in Verhoeven skoraj izgnan iz Hollywooda, nato pa mu je nič manj srdita kritiška hvala iz Francije, v kateri je prednjačil Jacques Rivette, dodelila kultni status.
20.30
Festival 35-mm filma
Kralj Lear Podiralec Dedux (King Lear Over the Top Dedux)
Jean-Luc Godard, Menahem Golan, ZDA, 1987, 35mm, 1.37 (2.35), barvni, 183', sp
»Prva rokoborska partija med Menahemom Golanom in Jean-Lucom Godardom se je zakuhala v Cannesu, kjer je producent režiserju na masten prtiček napisal shakespearjanski ček za Kralja Leara. S priročnim izgovorom, da ne verjame v privatno lastnino, je Godard z denarjam ter časom ravnal po svoje. Golan, ki je v istem času na trg spravil ulomke Gospodarjev vesolja, Supermana in Ameriške ninje (ter dva ducata drugih filmov), si je panično pulil lase. Vse dokler se Godardu ni utrnilo, da je idealni zlobnež za njegovega pretkanega Leara prav Golan sam. V montiranem procesu – kako drugače sploh imenovati ta film? – je tajkuna cenenega razvedrila obsodil "od zadaj", v odsotnosti, s pomočjo telefonske tajnice. A Golan se vrača: Lear, klošarski slepar, ki se noče za nobeno ceno odstraniti iz tujega filma, se bo prvič in zadnjič pomeril s Podiralcem, herojem cestnoprevozniške zavesti, ujete v senčnem kraljestvu neoliberalizma.« Uprava Retrovizorja
23.59
Festival 35-mm filma
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
»Film, sosledje fotografij, mehanično zapeljevanje utripajočega očesa.«
Paolo Cherchi Usai
1.7. ponedeljek
12.00
Festival 35-mm filma
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune)
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Črni film (Crni film)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 14', svp
Ljubezen (Ljubav)
Vlatko Gilić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 25', bd
13.30
Festival 35-mm filma
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
15.30
Festival 35-mm filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film.
17.30
Festival 35-mm filma
Mesto slovesa (La Jetée)
Chris Marker, Francija, 35mm, 1.66, čb, 28', svp
Jedrska katastrofa skoraj povsem izbriše življenje s površja Zemlje. Redki preživeli raziskujejo potovanje skozi čas, da bi se iz preteklosti oskrbeli z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Bled spomin iz ranega otroštva je kriterij za izbor protagonista, ki se bo podal na potovanje v času nazaj.
Eden najlepših kratkih filmov vseh časov, skoraj v celoti sestavljen iz negibnih fotografij. Znanstvena fantastika, vojni film, film katastrofe, metafizični triler in ljubezenska drama.
19.00
Festival 35-mm filma/In memoriam: Rapa Šuklje
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi, svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
Glasbena spremljava v živo: Boštjan Narat (električna kitara), Lado Jakša (saksofon, klaviature).
22.00
Festival 35-mm filma
Julijski dež (Ijulskij dožd)
Marlen Hucijev, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
»Freska družbe (sovjetska), mladosti (generacija), tovarišije (300-400), para (Lena in Volodja), pred vsem pa enega samega bitja, Lene, ki pusti, da z nje počasi pada, kar ji je v življenju najbližje; in potem zasije v čudni svobodi, na velikih cestah, med generacijo zaslužnih borcev in novo mladino, ki čakajo, da vržejo glas za enako prihodnost. Nič oprijemljivega se ne zgodi, a vsak trenutek filma priklicuje tisto resnično onostranstvo, kaj vse je prešlo in kaj vse je bilo mogoče, kako vse bi lahko živel, če ne bi živel (in se tolažil) s prav tem življenjem. In naenkrat, na koncu mladosti, je človek osamljen, prijatelji in vse, kar v življenju stoji okrog njega, vse, kar pozna, vsakdanje poti in besede, obstanejo in obnemijo, kot gola debla visokih dreves.« Vlado Škafar
23.59
Festival 35-mm filma
Pozno ponoči (Dead of Night)
Alberto Cavalcanti, Charles Chrichton, Basil Dearden, Robert Hamer, VB, 1945, 35mm, 1.37, čb, 103', svp
Na večerni zabavi v podeželski vili eden izmed gostov, ki ga ne pozna nihče, zbranim razkrije, da je vsakega od njih že srečal v sanjah, ki ne obetajo nič dobrega. Zloslutna napoved spodbudi preostale, da si začnejo pripovedovati zgodbe o srhljivem, nerazložljivem, nadnaravnem, med katerimi se je v zgodovino filma (in psihoanalize) vpisala zlasti prigoda o ventrilokvistu, ki postane prepričan, da je njegova groteskna lutka oživela. Kultni omnibus, ki je 1. julija leta 1963 razdevičil platno kinotečne dvorane na Miklošičevi 28.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstop na vse projekcije v sklopu Festivala 35-mm filma je prost. Brezplačne vstopnice si zagotovite na blagajni Kinoteke na dan predstave.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
