PUBLIKACIJE SLOVENSKE KINOTEKE, IZDANE V DECEMBRU 2012
Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat
Mirt Komel
zbirka Imago
Čemu se dvajset let po izteku kultnega Twin Peaksa še ukvarjati s fenomenom te serije? V novi pridobitvi zbirke Imago, študiji Twin Peaks in postmodernizem, si to vprašanje zastavi Mirt Komel. Odgovor je jasen: Twin Peaks je enkratna umetnina postmoderne dobe, ki je v marsičem spočela televizijsko serijo, kot jo poznamo danes, in obenem tista serija, ki je na še vedno originalen način problematizirala tudi samo televizijsko gledalsko izkustvo. Če ima namreč Twin Peaks določeno estetsko vrednost, potem jo ima ne glede na svojo časovno, kulturno in geopolitično omejeno gledanost in razširjenost; ima jo kot umetnina, katere smoter ni zgolj televizijska zabava in konsumpcija, temveč tudi intelektualni užitek kontemplacije. Umetnine, ki kljubujejo zobovju časa, imajo namreč prav lastnost, da spodbujajo intelektualne dejavnosti, ki gledalca ne potapljajo v lahkoten dremež počitka, temveč ga spodbujajo, da se v dnevnih sanjarijah vsakdanjega življenja ove fantazmatskega deleža same realnosti.
Tkanje pogledov
Jože Dolmark
zbirka Kinotečni zvezki
Tkanje pogledov prinaša izbor zapisov iz bogatega, štiri desetletja obsegajočega filmsko-publicističnega opusa Jožeta Dolmarka, enega najbolj vsestranskih in pretanjenih domačih filmskih piscev. V prispevkih, ki segajo od kritike in esejistike do teorije in polemike, se Dolmark posveča filmom, ki pripovedujejo s slikami, in piše pripovedi, ki jih naseljuje s strastno opisanimi podobami. Svojim bralcem in učencem pripoveduje predvsem o slikah: slikah iz življenja, iz kina, iz sveta. Avtor tako razpravlja o filmu kot o »zgodbi, ki je stkana iz pogledov«. Kajti »na platnu se oči in obrazi igralcev križajo in kličejo po pogledih gledalcev tam spodaj v temni spovednici, ki je v vsakem pravem spočetku vedno kinotečna dvorana. V stoletju kina, je oko kamere spregalo vse možne modalnosti človekovega (v)pogleda: videti, opazovati, odkrivati, gledati od daleč, gledati na skrivaj …«
Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića
uredil Andrej Šprah
zbirka Kino raziskave
V zbirki Kino raziskave objavljamo mednarodni zbornik o filmski ustvarjalnosti in refleksiji Živojina Pavlovića, avtorja, ki je s svojo uporniško držo pomembno zaznamoval slovensko, srbsko in svetovno kinematografijo. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega, na žalost še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film:razgledi in razprave. Prispevki o njegovem delu se osredotočajo zlasti na sondiranje dometa ter odzvena njegovega praktičnega in teoretičnega dela tako v času njegovega nastanka kakor v kasnejših obdobjih. Njihov skupni imenovalec pa predstavlja soglasno prepričanje, da domet Pavlovićevih prizadevanj in dognanj sega globoko v naš čas. To se še posebej odraža v sozvočju s tistimi dogajanji v sodobnih kinematografskih iskanjih, ki jih opredeljuje revitalizacija paradigem verizma, naturalizma in realizma.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat
Mirt Komel
zbirka Imago
Čemu se dvajset let po izteku kultnega Twin Peaksa še ukvarjati s fenomenom te serije? V novi pridobitvi zbirke Imago, študiji Twin Peaks in postmodernizem, si to vprašanje zastavi Mirt Komel. Odgovor je jasen: Twin Peaks je enkratna umetnina postmoderne dobe, ki je v marsičem spočela televizijsko serijo, kot jo poznamo danes, in obenem tista serija, ki je na še vedno originalen način problematizirala tudi samo televizijsko gledalsko izkustvo. Če ima namreč Twin Peaks določeno estetsko vrednost, potem jo ima ne glede na svojo časovno, kulturno in geopolitično omejeno gledanost in razširjenost; ima jo kot umetnina, katere smoter ni zgolj televizijska zabava in konsumpcija, temveč tudi intelektualni užitek kontemplacije. Umetnine, ki kljubujejo zobovju časa, imajo namreč prav lastnost, da spodbujajo intelektualne dejavnosti, ki gledalca ne potapljajo v lahkoten dremež počitka, temveč ga spodbujajo, da se v dnevnih sanjarijah vsakdanjega življenja ove fantazmatskega deleža same realnosti.
Tkanje pogledov
Jože Dolmark
zbirka Kinotečni zvezki
Tkanje pogledov prinaša izbor zapisov iz bogatega, štiri desetletja obsegajočega filmsko-publicističnega opusa Jožeta Dolmarka, enega najbolj vsestranskih in pretanjenih domačih filmskih piscev. V prispevkih, ki segajo od kritike in esejistike do teorije in polemike, se Dolmark posveča filmom, ki pripovedujejo s slikami, in piše pripovedi, ki jih naseljuje s strastno opisanimi podobami. Svojim bralcem in učencem pripoveduje predvsem o slikah: slikah iz življenja, iz kina, iz sveta. Avtor tako razpravlja o filmu kot o »zgodbi, ki je stkana iz pogledov«. Kajti »na platnu se oči in obrazi igralcev križajo in kličejo po pogledih gledalcev tam spodaj v temni spovednici, ki je v vsakem pravem spočetku vedno kinotečna dvorana. V stoletju kina, je oko kamere spregalo vse možne modalnosti človekovega (v)pogleda: videti, opazovati, odkrivati, gledati od daleč, gledati na skrivaj …«
Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića
uredil Andrej Šprah
zbirka Kino raziskave
V zbirki Kino raziskave objavljamo mednarodni zbornik o filmski ustvarjalnosti in refleksiji Živojina Pavlovića, avtorja, ki je s svojo uporniško držo pomembno zaznamoval slovensko, srbsko in svetovno kinematografijo. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega, na žalost še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film:razgledi in razprave. Prispevki o njegovem delu se osredotočajo zlasti na sondiranje dometa ter odzvena njegovega praktičnega in teoretičnega dela tako v času njegovega nastanka kakor v kasnejših obdobjih. Njihov skupni imenovalec pa predstavlja soglasno prepričanje, da domet Pavlovićevih prizadevanj in dognanj sega globoko v naš čas. To se še posebej odraža v sozvočju s tistimi dogajanji v sodobnih kinematografskih iskanjih, ki jih opredeljuje revitalizacija paradigem verizma, naturalizma in realizma.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
