Norman Mclaren: 23.9.–4.10.
Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna, enega najpomembnejših pionirjev animiranega filma, se Slovenska kinoteka z organizacijo filmske retrospektive poklanja njegovemu spominu. Retrospektivo v osmih kronoloških in tematskih programih bo predstavil kurator iz quebeške kinoteke Marco de Blois, izšel pa bo tudi katalog s filmografskimi podatki in ponatisom obsežnega intervjuja iz leta 1975, ko je McLaren odgovarjal na vprašanja quebeške filmske revije Séquences. V sklopu retrospektive pripravljamo tudi sobotne matineje za otroke ter delavnice animiranega filma. McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja. McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.
Program
1.10. sreda
19.00
Film in arhitektura
Batman
Tim Burton, ZDA/VB, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 126', sp
Prva visokoproračunska ekranizacija zgodbe znamenitega stripovskega in televizijskega junaka je predvsem avtorski pridelek fantazije Tima Burtona, v katerem se groteskni človeški (in malo manj človeški) protagonisti utapljajo v impozantni gotski, povsem na roke izrezljani arhitekturi fiktivnega Gotham Cityja.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki – ponovitev
Glej sreda 24.9. ob 21.00.
2.10. četrtek
19.00
Film in arhitektura
Peti element (The Fifth Element)
Luc Besson, Francija/ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 126', sp
Nekje v daljni prihodnosti človeštvu grozi apokalipsa, ki jo lahko prepreči zgolj skrivnostni peti element. Eden najdražjih evropskih filmov vseh časov, fascinanten predvsem zavoljo svoje stripovske, neverjetno barvite in domišljene vizije urbane arhitekture prihodnosti, ki jo nato uničujejo Bruce Willis, Milla Jovovich in Gary Oldman.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna – ponovitev
Glej četrtek 25.9. ob 21.00.
3.10. petek
19.00
Film in arhitektura
Mesto teme (Dark City)
Alex Proyas, Avstralija/ZDA, 1998, 35mm, 2.35, 100', sp
Leto pred Matrico (1999) je bilo Mesto teme: distopična vizija urbanega zapora, v katerem uspavane meščane ženejo tuji spomini in tuje zavesti, vse skupaj pa nadzoruje skrivnostna klika zunajzemeljskih stricev iz ozadja. Kultna znanstvenofantastična alegorija je vešče zapakirana v formo filma noir in velja za enega poslednjih filmov, kjer so pri scenografskem kreiranju umetnih svetov uporabljali še »realne« kulise in modele, ne pa računalniške grafike. Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa – ponovitev
Glej petek 26.9. ob 21.00.
4.10. sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in najmlajše – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 17.00.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in človeškim telesom – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 21.00.
5.10. nedelja
18.00
Mesto žensk: Zakaj je Afrika preklela Evropo?/Telo, identiteta, državljanske pravice
Čudovito telo (The Body Beautiful)
Ngozi Onwurah, VB, 1991, video (posneto na 16mm), barvni, 23'
Drzna, osupljiva pripoved o materi belki, ki prestane radikalno mastektomijo, in njeni temnopolti hčerki, ki zapluje v manekenske vode, razkriva globoke učinke podobe telesa in pritisk rasne in spolne identitete na njun razburkan, intenzivno ljubeč odnos.
Nesliš(a)na razmišljanja: Državljanske pravice temnopoltih žensk (Reflections Unheard: Black Women in Civil Rights) Nevline Nnaji, ZDA, 2013, video, barvni, 81'
Celovečerni dokumentarni film razgalja politično marginalizacijo temnopoltih žensk med gibanjem za državljanske pravice Black Power Movement, v katerem so imeli glavno besedo moški, in drugim valom feminizma, ki je bil v veliki meri v znamenju belk in srednjega razreda. Izkaže se, da nobeno gibanje ni pripoznalo prekrivajočih se rasnih in spolnih identitet temnopoltih žensk. Projekciji filmov bo uvedla Marina Gržinić, kustosinja programa.
6.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Naredi si sam
Saša Dobrila, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Prva ljubezen
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Toper Coctail
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, barvni, 2'
Ben Daut
Matija Milčinski, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
Favorit
Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Slovo v Ljubljani
Jože Pogačnik, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
Zid
Žarko Lužnik, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 12'
Kruh
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Od setve do mlačve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 13'
Sirjenje na Ovčji planini
Naško Križnar, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Pogled v računalnik
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 11'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
7.10. torek
19.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Zora (Sunrise)
F.W. Murnau, ZDA, 1927, 35mm, 1.37, čb, 94', nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Mlad kmečki par živi srečno in zadovoljno, dokler moža ne zapelje ženska iz mesta. Kmet se odloči utopiti svojo ženo, vendar v usodnem trenutku ne zbere poguma in se za nameček v ženo še na sveže zaljubi. Odpelje jo na izlet v mesto in potem z ladjico čez jezero domov, vendar se v družinsko idilo usodno vmešajo sile narave. Morda najboljši nemi film vseh časov, preplet inovativnih formalnih prvin, silovitih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike. Hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.
21.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.75, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
8.10. sreda
18.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med učitelji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem morda tudi njegov najlepši film.
Projekciji bo sledilo predavanje Sonje Gorup Špenko. V sodelovanju s projektom Kako si?
21.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
Kansas, 1928. Mlada, lepa in občutljiva Deanie (Natalie Wood) je zaljubljena v Buda (Warren Beaty), sina lokalnega mogotca. Oba mlada človeka živita v globokem spoštovanju do svojih staršev in prevladujočih moralnih nazorov takratnega časa. Stvari se zapletejo, ko Bud od svojega dekleta zahteva spolne odnose, ona pa bi rajši počakala na poroko. Obupani Bud se zateče v objem druge.
9.10. četrtek
19.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
21.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Se spominjaš Dolly Bell (Sjećaš li se Dolly Bell?),
Emir Kusturica, Jugoslavija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 106', bp
Sarajevo. Šestdeseta. Šestnajstletni Dino odrašča v družbi prijateljev, ki se pripravljajo na prvi glasbeni nastop v mladinskem centru. 24.000 poljubov Adriana Celentana se meša s šahovskimi partijami, marksističnimi nauki patriarhalnega očeta, ki v dnevni sobi prireja sestanke v stilu centralnega komiteja, z učenjem hipnoze in prvimi golotami na filmskem platnu. Lokalni gangster prepriča Dina, da na podstrešju skrije prostitutko Dolly Bell. Z ljubeznijo se rojevajo tudi prve bolečine. Dinu umre oče, Dolly Bell zapusti podstrešno gnezdece in začne nastopati v nočnem klubu, družina pa se na koncu preseli. Vstop prost.
10.10. petek
19.00
Večer Hrvaškega društva Ljubljana
Gangster te ljubi (Gangster te voli)
Nebojša Slijepčević, Hrvaška/Nemčija/Romunija, 2013, video, barvni, 80', ap
Gangster te ljubi je tragikomedija o ljubezenskih razmerjih v 21. stoletju. Nedjeljko Babić je ženitni posrednik. Pred petindvajsetimi leti je opustil poklic parketarja in se posvetil karieri, za katero se zdi rojen: spajanju osamljenih moških in žensk. Po zaslugi dejanske uspešnosti in nenavadnega vzdevka (Gangster) je Nedjeljko hitro zaslovel. Za razliko od večine sodobnih ženitnih posrednikov Gangster verjame v osebni stik. Z vsako stranko se osebno seznani, da bi lahko nato zanjo našel kar najbolj ustreznega partnerja. Ko pa se na Gangsterja nekega dne obrne mlada mati samohranilka iz Bolgarije, ki se želi poročiti s Hrvatom, se stvari zapletejo. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma Nebojšo Slijepčevićem, filmskim kritikom Ivanom Ramljakom in profesorjem Nenadom Miščevićem, specialistom za tematiko, ki jo obravnava film.
11.10. sobota
19.00
Klasiki
Kaos (Ran)
Akira Kurosawa, Japonska/Francija, 1985, 35mm, 1.85, barvni, 161', sp
Epska samurajska različica Shakespearove drame Kralj Lear, svojčas najdražji japonski film.
"V 15. st. poglavar klana Hidetora Ichimonji zagreši napako, tako čudno kot usodno. Namesto da bi vztrajal v tem, da je poglavar klana (je namreč morilec), se odreče oblasti, fevd in tri gradove pa prepusti svojim sinovom. Premalo je reči, da bo plačal to zmoto. Da bo izgubil vse do zadnjega vlakna oblasti, zadnje spoštovanje svojih najstarejših sinov, vse do zadnje unče svoje pameti, zadnjo življenjsko sapo. Premalo je, če povemo, da bo zaradi senilne, otroške kaprice potopil ves klan Ichimonji: intrige, izdaje, umori, požgani gradovi, bitke. Katastrofa je tako velika, da se ves svet pogrezne v kaos. Hidetora je čarovnikov vajenec: v svetu, kjer nič 'ne postane', je hotel 'biti nekdo drug'. V svetu, v katerem življenje ni nič, je hotel 'uživati življenje'. Tako ljudje kot narava so potisnjeni v mrzlo besnilo vsesplošnega nereda. Vse to je zelo shakespearovsko." Serge Daney
V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
12.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
13.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Portret Janeza Vipotnika
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 26'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Janez Menart, slovenski pesnik
Toni Tršar, Slovenija, 1982, 16mm, barvni, 14'
Matej Bor
Toni Tršar, Slovenija, 1983, 16mm, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Start
Tone Frelih, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 8'
Balkanski revolveraši
Maja Weiss, Slovenija, 1991, 16mm, barvni, 14'
Bljuz
Žarko Lužnik, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 35'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
14.10. torek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Tomaž Grušovnik: Cavell, skepticizem in film
Kljub svoji prodornosti je Stanley Cavell pri nas manj znan avtor, zato skuša uvodno predavanje letošnje Jesenske filmske šole predstaviti širše ozadje Cavellove misli, ki se osredotoča na ontologijo filma in na dva hollywoodska žanra: komedijo ponovne poroke in melodramo neznane ženske. Film, ki za Cavella »eksistira na način filozofije«, nam omogoča, da gledamo svet, ne da bi bili v njem prisotni, kar ga približa poziciji novoveškega skepticizma in njegovega subjekta. Omenjena žanra, ki sta alternativni nadaljevanji Ibsenove Hiše lutk, pa po drugi strani raziskujeta rekonstitucijo (ženskega) subjekta, zastavljeno na »pripoznanju«, osrednjem pojmu Cavellove filozofije, ki ga skuša uvodno predavanje pojasniti v navezavi na izbrane komedije in melodrame.
Tomaž Grušovnik je docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Inštitutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru Univerze na Primorskem. V stik s Cavellovo filozofijo je prišel na Univerzi Nove Mehike, kjer je raziskovalno bival v sklopu Fulbrightove štipendije.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Tatjana Jukić: Od »izgube kontinentalne pameti« do ameriške sodne dvorane: o metonimični racionalnosti pri Cavellu
Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth) ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene Dunne, mu slednja odvrne, da je »izgubil svojo kontinentalno pamet«. To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico njune zgodbe: obstaja pamet, ki ni ameriška, poseben tip racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja, značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi; poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski, ki dominira nad »zelenim svetom« hollywoodskih komedij ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično preoblikovanje. Tatjana Jukić je profesorica angleške književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Predavanje bo potekalo v angleščini.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Njegovo nezvesto dekle (His Girl Friday)
Howard Hawks, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 92', svp
Urednik Walter Burns (Cary Grant) skuša nekdanji ženi Hildy Johnson (Rosalind Russell) preprečiti, da bi opustila novinarstvo in se poročila z Bruceom Baldwinom (Ralph Bellamy). Premami jo s predlogom, naj za časopis razkrinka nekaj pokvarjenih politikov, ki zahtevajo smrtno obsodbo za duševno motenega morilca, da bi dobili glasove na volitvah. »Premisa farse je, da poroka ubije romanco. Projekt žanra ponovne poroke je zavrniti to premiso in poskrbeti za njen obrat, spremeniti samo poroko v romanco, v pustolovščino, kar za Walterja in Hildy pomeni, da znotraj poroke ohranita nekaj prepovedanega, najdeta nekakšen moralni ekvivalent nemoralnega. 'Odmik od sveta na osnovi norosti.' To se zdaj sliši kot opredelitev komedije. … Pregovorna različica ideje komedije kot odloga je obenem ideja o filmu, ki predpisuje 'pobeg', čeprav nisem še nikdar slišal, od česa se beži. /.../ Razmislek (o žanru) bo odločil, v kakšen položaj se postavimo glede na delo filma, recimo aktiven ali pasiven; v tem primeru gre za to, kako bomo jemali njegovo idejo odloga. Po eni strani ga lahko jemljemo kot pobeg (v tem primeru moraš še naprej bežati); po drugi strani ga je mogoče jemati kot osvežitev in razvedrilo (v tem primeru imaš vso svobodo, da se ustaviš in misliš).« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Adamovo rebro (Adam's Rib)
George Cukor, ZDA, 1949, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Poročena odvetnika Adam (Spencer Tracy) in Amanda Bonner (Katharine Hepburn), ki se v zasebnosti svojega stanovanja kličeta z vzdevkoma Pinky in Pinkie, se po spletu naključij znajdeta na nasprotnih straneh v sodni dvorani. Adam toži žensko, ki je s puško prestrašila svojega prešuštnega moža in njegovo ljubico, Amanda pa taisto žensko zagovarja. Najrazličnejši triki, udarci pod pasom in napetosti se kmalu iz sodne dvorane preselijo tudi v spalnico para. Delo screwball mojstra Georgea Cukorja velja za ključno komedijo, ki tematizira boj med spoloma – boj, ki se v tej komediji ne konča z vrnitvijo v prejšnje stanje. »Tu je zadnja velikih komedij ponovne poroke. Neupravičenost neenakega zakona ni več brzdana s strani velikih struktur družine, ni predmet šale, kot je bila petnajst let prej v Zgodilo se je neke noči. Prosto je spuščena v svet. Družbi trka na vrata.« Stanley Cavell
15.10. sreda
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Andrej Šprah: Filmozofija kot vizija obnove razmerja človeka in sveta
Izbrane elemente filmske filozofije Stanleyja Cavella bomo preučili skozi primerjavo konceptov ontološkega realizma treh najvidnejših teoretikov, ki so raziskovali razmerja med filmom in dejanskostjo. André Bazin je temelje filma kot oblike »vere v realnost« postavil v 50. letih; Siegfried Kracauer je s svojo vizijo »odrešitve fizične realnosti« zaznamoval 60. leta; Cavell pa je z razpravo The World Viewed: Reflections on the Ontology of Film in konceptom »inherentne refleksivnosti na platno projeciranih objektov«, ki »premišljujejo svoj fizični izvor«, prodrl v 70. letih »filmskega stoletja«. Skupna poteza vseh treh avtorjev je prepričanje o fotografski osnovi filmske podobe. V tej perspektivi obravnavamo tudi Cavellove izpeljave, ki jih zaznamuje prepričanje, da je film zavoljo realističnega bistva izrazito kontemplativna umetnost, ki tako v intelektualni kot spiritualni razsežnosti omogoča obnovo našega razmerja s svetom. Cavellovo vizijo bomo osvetlili z analizo del Carla Theodorja Dreyerja, Trpljenja Device Orleanske in Gertrud. Andrej Šprah je vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke, docent za področje filmske teorije na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. v Ljubljani ter avtor številnih knjig o dokumentarnem filmu in filmskem realizmu.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure izprašuje zbor duhovnikov. Dekle ne odgovarja. Molči, zato jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo jo na večno trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in jo naposled sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico.
19.00
Klasiki
Vzhajajoče sonce (Rising Sun)
Philip Kaufman, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 129', sp
Po istoimenski uspešnici Michaela Chrichtona posneta kriminalka, ki velik del svoje napetosti gradi na civilizacijskih razlikah med ZDA in Japonsko. Obenem tudi edini hollywoodski film, za katerega je izvirno glasbo napisal znameniti japonski skladatelj Toru Takemitsu. V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
21.15
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov! »Ko se spominjam Astairove izvedbe By Myself, se zraven pripne občutek čustvenega lebdenja, ki ni toliko občutek suspenza kakor pa biti v suspenzu, postavljanje duhovnega oklepaja.« Stanley Cavell
16.10. četrtek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Darko Štrajn: Melodrama skeptičnega filozofa
Kako v ameriški kulturi razložiti koncept cogita, namreč kartezijanskega subjekta? Če je to sploh kdaj komu uspelo, je uspelo Stanleyju Cavellu s sklicevanjem na filma Stella Dallas in Na razpotju (Now, Voyager). Za mnoge filozofe, kot je zapisal William Rothman, je odnos Cavellovih pisanj o filmu z njegovimi bolj izrecno filozofskimi spisi nejasen. Vendar pa je, nasprotno, lahko ta odnos razjasnjujoč prav zaradi Cavellovega nenehnega in ne vedno razvidno metodičnega dvoma, oprtega na pojmovanje wittgensteinsko zarisane meje filozofije. Sam Cavell daje glede tega več avtobiografsko opredeljenih namigov, še posebej v izvirnem povezovanju pojma kulture z mišljenjem v njej. Vzajemnost delovanja mišljenja o filmu s tistim, ki poteka v filozofiji pa je, med drugim, nazorno vidna v njegovem razpravljanju o melodrami. Razpravljanje o melodrami presega opredelitev samega žanra. Za Cavella je posebni refleksivni presežek dosegljiv skozi opredelitev subjekta, kakor se prikaže v »hollywoodski melodrami neznane ženske«. Darko Štrajn je znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu in redni profesor na fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Mladen Dolar: Kaj hoče ženska?
Stanley Cavell si v obeh svojih knjigah o hollywoodskih komedijah in melodramah, Pursuits of Happiness in Contesting Tears, zastavlja Freudovo vprašanje »kaj hoče ženska?« in nanj odgovarja z dvema simetrično nasproti postavljenima odgovoroma, ki se zgoščata okoli »vnovične poroke« in »neznane ženske«. Prispevek se bo osredotočil predvsem na problem »neznane ženske«, ženske, ki hoče ostati neznana in ki nazadnje ostaja neznana tudi sebi, in bo poskusil premeriti zastavek te enigme ženske želje (in ženske vednosti) ob dveh velikih klasikah, Pismu neznanke in Na razpotju. Ob tem nas bo zanimal tudi širši pogled na Cavellovo recepcijo psihoanalize, s katero je v svojem delu v stalnem dialogu. Mladen Dolar je izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Pismo neznanke (Letter From an Unknown Woman)
Max Ophüls, ZDA, 1948, 16mm, 1.37, čb, 89', svp
»Medtem ko bereš to pismo, sem morda že mrtva …« Pianist Stefan Brand (Louis Jordan) se neke noči pripravlja na dvoboj z možem ene svojih številnih ljubimk. Tik pred odhodom začne prebirati anonimno pismo. Čeprav je sam prepričan, da mu piše neznanka, pismo izpove večno ljubezen in zvestobo. Med branjem se pred njegovimi očmi odvije tragična zgodba o zaljubljeni Lise Berndle (Joan Fontaine), ki je svoje življenje zastavila za pianista, medtem ko se je on predajal razvratu, pokopal svojo kariero in nevede zapravil priložnost za srečo. Ophülsova adaptacija istoimenske novele Stefana Zweiga predstavlja vrh hollywoodske melodrame.
»Ko mož konča pismo, vidimo, kako ga napade sekvenca podob iz zgodnejših prizorov filma. Na vsiljivo ponovitev se odzove tako, da s široko iztegnjenimi prsti zakrije oči v melodramatični gesti groze in izčrpanosti. /.../ Očitno prekomerni odziv na očitno banalne podobe – zdi se, da to določa odziv na film nasploh, vsaj na neko vrsto filma, morda zlasti na klasične hollywoodske filme.« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti se nepričakovano pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva omreži in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika, ki jo nemara lahko beremo tudi kot obrnjeno inačico Pisma neznanke.
17.10. petek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Jela Krečič: Zakaj prava ljubezen ni nikoli tragična
Stanley Cavell je zaslovel s konceptom komedije ponovne poroke. Z njim je opredelil specifični hollywoodski žanr, ki je cvetel med letoma 1934 in 1943. Cavellova konceptualna gesta ima precej filozofskih nasledkov; v prvi vrsti namreč samemu filmu (v tem primeru komediji ponovne poroke) pripisuje moč lansiranja koncepta ali problema, ki je tipično filozofski in ki bi ga nemara lahko opredelili takole: zakaj sta dva raje eno kot dvoje – Cavell govori o spektakularnosti samega obstoja ljubezni – in zakaj prav eno terja ponovitev. Od tod se odpira vrsta filozofskih navezav, od Hegla in Kierkegaarda do Badiouja in Lacana. Problem ljubezni, ki je za Cavella ključen, bomo razvili ob filmu Lady Eve Prestona Sturgesa. Ta film se zdi še posebej primeren za Cavellovo analizo in našo nadaljnjo izpeljavo, saj aluzije na prvobitni zemeljski par, na njegov izgon iz raja in vlogo ženske Eve pri tem ponujajo dobro izhodišče za premislek tako o žanru komedije kot o tem, zakaj je komedija ključna za pravo ljubezen ali zakaj prava ljubezen nikoli ni tragična. Jela Krečič je filozofinja in novinarka Dela.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Gregor Moder: Lady Eve in ponovitev izvirnega greha
V Pursuits of Happiness Stanley Cavell z nezmotljivim čutom zaznamuje dva bistvena momenta komedije Prestona Sturgesa Lady Eve. Prvi moment je prizor, v katerem Charles nikakor ne more verjeti, da je lepotica Eve ista ženska, ki jo je spoznal kot prevarantko na ladji, ko je odplul z »rajskega otoka«. Zakaj ne? Zato, ker ji je na las podobna! Drugi moment je okvir, na katerega se film ves čas sklicuje: mit o Adamu in Evi, o izvirnem grehu in o izgonu iz raja. Vodilno vprašanje predavanja je, kako se momenta vključujeta v osrednji koncept Cavellove knjige, v zamisel o komediji ponovne poroke. Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogat in naiven dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prebrisano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerni film hollywoodskega čudežnega dečka Prestona Sturgesa je ključno delo screwballa, edinstvena komedija maščevanja. Kako bo Lady Eve uspelo?
»Mešanica nežnosti in čutnosti je natanko tisto, kar je doktor predpisal za zrelo ljubezen v svojih Treh razpravah o teoriji seksualnosti.« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Philadelphijska zgodba (The Philadelphia Story)
George Cukor, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 112', svp
Krepostna in dominantna Tracy Lord (Katharine Hepburn) je tik pred poroko z bogatim in dolgočasnim industrialcem prepričana, da se je iz preteklih napak naučila, kako obvladati ljubezen in ostati popolna. Nenadoma se sooči z vrsto nepričakovanih ovir, ki visoko samopodobo postavijo pod vprašaj. Na obisk prispe njen bivši mož C.K. Dexter Haven (Cary Grant), ki v Tracy vzbudi konfliktne občutke, spremlja pa ga novinar (James Stewart), ki pride o poroki poročat za opravljiv časopis. Tracy se zagleda v slednjega in obenem rešuje nerazčiščene spore z Dexterjem in starši, predvsem pa s samo seboj. Na usodni predvečer poroke naposled kloni pod pritiski in ogrozi svojo srečno prihodnost. Cukor je s pomočjo Katharine Hepburn, ki jo je v poznejši priredbi (Visoka družba) nadomestila Grace Kelly, ustvaril pretresljiv prototip ženske, ki mora sestopiti s piedestala »hladne boginje«. »Očitna preobremenjenost Philadelphijske zgodbe z deviškostjo ali čistostjo kot krepostjo je edinstvena med komedijami ponovne poroke … Tracy Lord je izgubljena, ko odkriva, kako opustiti svojo nedolžnost.« Stanley Cavell
18.10. sobota
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnali lakoto iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi petletkami. Za dragulji se peha tudi grof (Melvyn Douglas), ljubček nekdanje lastnice nakita. Grofu v kratkem času uspe trojko revolucionarjev preobraziti v krvoločne kapitaliste, ki mislijo le še na lastni dobiček. Iz Moskve zato pripotuje še posebna odposlanka, smrtno resna in ledeno hladna politkomisarka Ninočka (Greta Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja z zadrtim prepričanjem, da ni ljubezen nič drugega kot kemična reakcija. Film je v času nastanka oglaševan s hudomušnim vabilom: »Garbo se smeji!« »Kakšen smeh je smeh, v katerega pade Ninočka? /.../ Ko bruhne v smeh, pade natanko v tisto situacijo, do katere je ohranjala distanco. Tu padec nakazuje ljubezen kot dogodek. Oba subjekta morata pasti na ta način, da hkrati izpadeta iz svoje ustaljene simbolno definirane subjektivnosti. Ni ljubezni brez vzajemnega padca, brez komedije.« Iz knjige Zadeva Lubitsch
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija
Dvolična ženska (Two-Faced Woman)
George Cukor, ZDA, 1941, 16mm, 1.37, čb, 94', svp
»Veselite se z Garbovo! Njen prvi film po Ninočki.« Globalni uspeh Ninočke je napeljal studio Metro-Goldwyn-Mayer k ponovitvi preverjene formule, le da je dve leti pozneje melanholično zvezdnico v komediji (ponovne poroke) režiral George Cukor. »Vesela Garbova« in Melvyn Douglas ponovno nastopita kot zaljubljeni par, ki se tokrat na zasneženi poti do srečnega konca spopada z vrsto tipskih zmešnjav, od ljubosumja do podvojene identitete in prevare. Zadnji film velike Grete Garbo pred prostovoljno upokojitvijo.
19.10. nedelja
20.00
Kino-uho: EarZoom
Timothy O'Dwire, Alex Hofmann & Roman Rofalski, Michael Grierson, Yoshihito Nakanishi
Letošnji festival EarZoom predstavlja izbor projektov s področja glasbene tehnologije. Gre za umetniška dela, ki so nastala na osnovi razvoja komercialne tehnologije oz. produktov. V Kinoteki se bodo predstavili: Timothy O'Dwire, ki razvija »Metasax«, hibridni, elektro-akustični saksofon; Michael Grierson, ki se ukvarja z avtomatsko analizo glasbe, ki v realnem času generira podobe oz. izrisuje okolja v računalniških igrah; Yoshihito Nakanishi, ki razvija napravo »Powder Box«, ki na osnovi algoritmičnih kompozicij omogoča intuitivno interakcijo več glasbenikov brez posebnega glasbenega znanja; ter duo Alex Hofmann in Roman Rofalski (klavir, saksofon, elektronika), ki razvijata nove tehnike skeniranja oz. digitalizacije mehanskih vibracij saksofona in klavirja, te pa nato omogočajo akustično reprodukcijo ekstremno ojačanega zvoka brez povzročanja nezaželenih povratnih zank med zvočnikom in mikrofonom.
20.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Cirkus Kansky
Igor Vrtačnik, Slovenija, 1992, 16mm, barvni, 21'
Good Rockin' Tonight
Brane Bitenc, Slovenija, 1992, 16 mm, barvni, 18'
Tik
Igor Vrtačnik, Slovenija, 1994, 16mm, barvni, 26'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam, brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo. Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.10. torek
17.00
Podelitev nagrad društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev – nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo in društvenih žanrskih nagrad. Vljudno vabljeni!
20.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja Cavella
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja Cavella
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
22.10. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon na položaj kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni/čb, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno (Javier Cámara) že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po hudi nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca (Darío Grandinetti), čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo. Zgodba o prijateljstvu med dvema moškima, o osamljenosti in okrevanju od ran, ki jih zada strast; o pomanjkanju komunikacije med pari, o kinu kot predmetu pogovora, o tišini kot jeziku telesa, o radosti pripovedovanja in o besedah kot orožju proti samoti, bolezni, smrti in norosti.
23.10. četrtek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
Vse o moji materi (Todo sobre mi madre)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', sp
Zgodba o neuklonljivi ženski (Cecilia Roth) in njenih nenavadnih prijateljicah, ki se prebijajo skozi dramatične čustvene situacije: izguba ljubljenega sina, generacijski nesporazumi, sprememba spola, narkomanija, iskanje davno izginulih partnerjev … Močan občutek za kompleksne ženske karakterje mestoma naivno melodramo zanesljivo pripelje do konca, Almodóvar pa je pri nanašanju zanj značilnih baročnih odtenkov bolj zadržan kot sicer.
21.00
Kino-integral: Nove pridobitve kinotečnega arhiva
Blow-up
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2000, 35mm, 1.37, čb, 1', bd
Trees of Syntax, Leaves of Axis
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, 35mm, 1,37, barvni, 10', bd
Paura in citta (1191 dni pozneje ali Vonj po podganah) – premiera nove, restavrirane 35mm kopije!
Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm (posneto na super8mm), 1.37, barvni, 23', bd
24.10. petek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija/melodrama
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) se zaljubi v prelepo slepo prodajalko rož, katere družina je v silnih finančnih težavah. Še isti večer reši življenje milijonarju, ki nato potepuhu pomaga pri snubljenju revne prodajalke cvetja. Najtežji film Chaplinove kariere, ki je nastajal skoraj tri leta in bil zaključen šele po 190 snemalnih dneh (med drugim zato, ker je Chaplin trmoglavo zavračal vpeljavo zvočnega filma), vendar je naposled ob premieri spet obveljal za najboljši, obenem najbolj duhovit in najbolj ganljiv avtorjev film doslej; med še posebej goreče občudovalce sta se vpisala Albert Einstein in Bernard Shaw. »Prvi Chaplinov film po dobrih dveh letih dokazuje, da je tišina – če je Chaplin tisti, ki molči – še vedno zlata vredna!« Rose Pelswick, New York Evening Journal, 1931
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
25.10. sobota
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
V vrtincu (Gone With the Wind)
Victor Fleming, ZDA, 1939, 35mm, 1.37, barvni, 222', sp
Na viharnem ozadju ameriške državljanske vojne se krešejo iskre še bolj viharne ljubezni med razvajeno južnjaško deklino (Vivian Leigh) in robatim, ciničnim gospodom (Clark Gable), ki za konec štiriurne kalvarije na dekletova moledovanja in žgoče ljubezenske izpovedi odvrne z enim najbolj znamenitih stavkov v zgodovini filma: "Frankly my dear, I don't give a damn." Avtorski projekt producenta Davida O. Selznicka se je takoj po premieri prelevil v enega najbolj donosnih in priljubljenih filmov.
26.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu.
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Poletje v školjki
Tugo Štiglic, Slovenija, 1986, 35mm,1.66, barvni, 94'
Dvanajstletni Tomaž (David Sluga) preživlja z mamo v Piranu zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na nesporazume med starši, ki živijo ločeno. Oče (Dare Valič) se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano. Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž zagleda. Mladinska komedija o poletnih dogodivščinah. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
28.10. torek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
Prezgodaj umrli tajvanski cineast Edward Yang (1947-2007) v žal poslednjem in obenem najbolj kompleksnem filmu svoje kariere naniza prepoznavni repertoar: številčno družino in dogodek, ki jo korenito zaznamuje, nakar nastopi prevrednotenje življenja vseh tistih, ki se jih dogodek dotika. Vrhunska melodrama, mojstrovina novega tisočletja. »En, dva je največji film zadnjih let in Yangov dokončni zrelostni izpit. Bojim se zanj in za njegov opus, saj dvomim, da lahko preseže kompleksnost in čustveno zrelost pričujočega bisera.« Simon Popek, 2002
29.10. sreda
19.00
In memoriam: Harun Farocki
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti.
30.10. četrtek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – ponovitev
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248', svp
Glej torek 2.9. ob 19.00.
31.10. petek
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
jesenska filmska šola (JFŠ): simpozij filmske teorije: 14.–17.10.
filozofov greh: komedija in melodrama stanleyja cavella
Stanley Cavell velja za enega največjih sodobnih ameriških filozofov, ki teoretsko slavo črpa iz grešne in nezaslišane poteze – napisal je namreč prva filozofska dela, ki se posvečajo izključno filmu in utemeljijo specifično področje, filozofijo filma. Cavell je premislil film kot »veliko delo duha«, primerljivo s filozofskimi tradicijami, zato v teh delih najdemo nenavadno sopostavitev z velikopotezno namero – vzpostaviti razpravo o Hollywoodu kot skupni kulturni dediščini Amerike in Evrope. Cavell je prebil led, ki je ločeval filozofijo in pogrošne ameriške izdelke (komedije!, melodrame!, romance!), med drugim je ob bok postavil Franka Capro in Immanuela Kanta, Caryja Granta in Friedricha Nietzscheja, Howarda Hawksa in Ludwiga Wittgensteina. Letošnja edicija Jesenske filmske šole se spušča v filozofijo filma. Na začetek simpozija umeščamo šolski uvod v to področje, predstavitev misli Stanleyja Cavella. Šolski usmeritvi botruje dejstvo, da Cavell v slovenski filozofiji oziroma filmski teoriji še ni pustil globljega pečata. »Šola« dalje prinaša nove izpeljave Cavellovih nastavkov: razmisleke o komediji, melodrami, filmskem realizmu.
Film in filozofijo druži sorodni spor
Cavell se v konceptualizaciji filma sklicuje na Baudelairov izraz »slikar vsakdanjega življenja«. Ena glavnih lastnosti filma je izpostavljanje razmerja do običajnega, navadnega, profanega. To mu uspeva tako, da »nam vrača in razširja našo prvo fascinacijo nad predmeti«. Pregovorne »magičnosti« filma ne gre iskati toliko v ideji »ustvarjanja novega sveta za gledalca« kakor v tem, da nam svet predmetov dopusti gledati, ne da bi bili v njem sami vidni. Na tej točki se Cavell obrne k zgodovini filozofije. Gledalčevo nevidnost je mogoče dojeti kot izraz moderne ideje zasebnosti in anonimnosti, ki sega vsaj do Descartesovega skepticizma. Slednji zaznamuje subjektovo dislociranost, izmaknjenost iz sveta, ki ga subjekt sam ustvarja. Film eksistira na način filozofije. Samorefleksija je njegova notranja lastnost, ki, dalje, zahteva prikaz filozofskega pogovora, prikaz enega od vzrokov za filozofski spor. Takšen spor zasledimo v dveh hollywoodskih žanrih, ki jih je v teoriji ovekovečil Cavell.
Komedija ponovne poroke in melodrama neznane ženske
Ključna prispevka k razmahu študij o filmu sta vsaj dve knjigi, Pursuits of Happiness: The Hollywood Comedy of Remarriage (1981) in Contesting Tears: The Hollywood Melodrama of the Unknown Woman (1996). Cavell tam definira dva žanra, komedijo ponovne poroke in melodramo neznane ženske. Oba žanra odpirata vprašanje subjekta v kontekstu ljubezni, poroke; to je obenem izhodišče za razmislek o konstituciji novega subjekta, nove, srečne družbe. Cavellova osrednja referenca je literarna zgodovina. Formulo romantičnih komedij najdemo v Shakespearjevih komedijah in romancah, denimo v Zimski pravljici. Ključen za razumevanje filmskih komedij in melodram je Henrik Ibsen. Nora v Ibsenovi Hiši lutk ugotovi, da v večletnem zakonu s Torvaldom nikoli nista zares spregovorila in da z njim nikoli ni bila zares srečna. Zgoditi bi se moral »čudež vseh čudežev«: da bi se zbližala in da mož ženi ne bi bil več tujec. Klasične romance združijo prvotna neznanca v ljubezenski par. Specifika filmskih komedij, ki jih Cavell združi v en žanr, pa je v nasprotju s klasičnimi deli ta, da je par vzpostavljen že na začetku zgodbe, a mora šele skozi spor in razdrtje zveze utemeljiti ljubezen. Philadelphijska zgodba, Adamovo rebro, Lady Eve in Njegovo nezvesto dekle realizirajo Ibsenov »čudež«, resnično ljubezen utemeljijo skozi ločitev in vnovično poroko istih partnerjev. Junakinje uspejo odkriti emersonsko intimnost sebstva s svetom, »čudež spremembe« in s tem novo življenje s svojim moškim. Duhovit dialog, ki je značilen za komedije, v melodramah umanjka. Junakinji melodrame ne uspe najti lastne zgodbe, jezika, glasu. Neznana ženska je alternativno nadaljevanje Ibsenove Nore; v njeni zgodbi se čudež ne zgodi. Konstitucija novega subjekta ni povezana z zakonsko zvezo, s ponovno prisvojitvijo vzajemnega humorja in izključujoče naklonjenosti, ki so značilnost srečnega para. Ženska, ki se v melodrami znotraj zakonske zveze ne prepozna več, po Cavellu naznanja problematiko feminizma po obdobju boja za volilno pravico. Vprašanje »stvaritve ženske«, ki jo Cavell imenuje tudi »novi človek«, se prične seliti v zasebnost, v »notranjo agendo kulture«.
Dogodek in uvodni tekst sta pripravila Tomaž Grušovnik in Ivana Novak.
Kurja polt 1: urbano vs. ruralno: 18.–20.9.
Društvo Kurja polt v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Kinodvorom, mestnim kinom, predstavlja vikend-festival filmske groze Kurja polt, posvečen kultom, klasikam in žanrskim odpadnikom, praznovanju, predvsem pa kakovostni projekciji, ogledu in razmisleku o pomenu in definicijah filmske grozljivke. Čeprav so žanrski avtorji pogosto stopali na čelu rušenja filmskih in družbenih, estetskih in ideoloških tabujev, potiskali meje dovoljenega in razpirali možnosti tematskega in formalnega izrazja filmske umetnosti; čeprav žanr grozljivke zahteva izdaten narativni talent in tehnično inovativnost, medtem ko pogosto nastaja v težkih produkcijskih pogojih, je grozljivka bila in ostaja vse prepogosto izvzeta iz »obče veljavnih« filmskih kanonov, odrinjena na obrobje filmske misli in publicistike. In navkljub pravcati renesansi, ki jo žanr doživlja v novem tisočletju, ostaja v naši redni kinematografski distribuciji šibko zastopan. Kurja polt se zato pridružuje obstoječim iniciativam, Grossmannovemu festivalu fantastičnega filma in Kinodvorovi maratonski Noči grozljivk, ter vabi klene privržence žanra in resne, zvedave ljubitelje filma, naj nikar ne mislijo, da so videli dovolj. V želji, da bi presegli prevladujoči predsodek, ki grozljivko odpravi kot stvar partikularnega okusa nišne publike, bo prva festivalska izdaja postregla z naslovi in avtorji, ki jih prvi gotovo ne želite in drugi preprosto ne morete spregledati. Naš cilj ni apologija, pač pa rehabilitacija grozljivega žanra, njegova umestitev na legitimno mesto znotraj filmske umetnosti in na redni repertoar domačih kinodvoran.
Butični filmski dogodek je v svoji pilotski ediciji zastavljen tematsko in retrospektivno. Njegova rdeča nit je »ruralna groza«, trčenje urbanega in ruralnega. Toda priljubljenega podžanra ne odkriva le v paradigmatičnih »backwoodsih« ameriškega Juga, pač pa tudi v odročnih škotskih vaseh, paragvajskem pragozdu in avstralski puščavi; ne le v čistokrvnih klasikah (Teksaški pokol z motorko, Hribi imajo oči), kultih (Dva tisoč manijakov!) in kuriozitetah (Ne ubijaj, razen …) krvavega žanra, pač pa v brezčasnih (Odrešitev) in dolgo izgubljenih mojstrovinah (Prebudi se v grozi), ki presegajo žanrski okvir, a so njegove trope in topike vzele za svoje. In čeravno je namera festivala v prihodnje podkrepiti stare mojstre s svežo krvjo, zgodovinski pregled z vrhunci sodobne produkcije, se ob častitljivih jubilejih Kinodvora in Slovenske kinoteke, v Letu kina, oziramo nazaj. Kurja polt št. 1 naj pripravi ustrezno zgodovinsko podlago in v skladu z modusom operandi izvoljenega žanra nastopi kot »prequel«: predzgodba in predigra. Zatorej, nazaj! V puščavo in goščavo. Naj bendžo zagode, naj zapoje žaga ... - Maša Peče
Več informacij na spletni strani www.kurjapolt.org.
Kurja polt tudi v Kinodvoru:
Mož iz protja: končna verzija (The Wicker Man: The Final Cut), petek 19.9. ob 21.00
Prebudi se v grozi (Wake in Fright), petek 19.9. ob 23.00
Odrešitev (Deliverance), nedelja 21.9. ob 19.00
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale in logotipi
Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Yves Beauregard, (Séquences), Marco de Blois, Lorraine LeBlanc, Marie-Pierre Lessard (Cinematheque Quebecoise), Vinko Brešan (Zagreb film), Fleur Buckley, George Watson (BFI), Mladen Burić (Hrvatski filmski arhiv), Doris Kuhn, Bernd Brehmer (Werkstattkino, München) Anders Lundgren (Klubb Super 8, Stockholm), Maša Peče (Kurja polt), Boris Petkovič, (Društvo slovenskih režiserjev), Éric Séguin (National Film Board of Canada), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Denis Vaillancourt (Videographe), Tomaž Grušovnik, Ivana Novak.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna, enega najpomembnejših pionirjev animiranega filma, se Slovenska kinoteka z organizacijo filmske retrospektive poklanja njegovemu spominu. Retrospektivo v osmih kronoloških in tematskih programih bo predstavil kurator iz quebeške kinoteke Marco de Blois, izšel pa bo tudi katalog s filmografskimi podatki in ponatisom obsežnega intervjuja iz leta 1975, ko je McLaren odgovarjal na vprašanja quebeške filmske revije Séquences. V sklopu retrospektive pripravljamo tudi sobotne matineje za otroke ter delavnice animiranega filma. McLaren se je rodil leta 1914 na Škotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija nad plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev o plesnem gibu. Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit – GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, dve leti pozneje pa je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade takrat ustanovil Kanadski filmski sklad – National Film Board of Canada (NFB). Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev. McLarnova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kakor umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem ter jih je spodbujal k razvijanju lastnih orodij in eksperimentiranju z novimi tehnikami. Njegovo ime povezujejo z risanjem in praskanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnata izrezljanka, animiranje s kredo, sistematična uporaba pretapljanja slike, piksilacija in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja. McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot petdeset let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec, in njegova dela bi laže uvrstili med eksperimentalne kakor animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo in kratkočasijo gledalce.
Program
1.10. sreda
19.00
Film in arhitektura
Batman
Tim Burton, ZDA/VB, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 126', sp
Prva visokoproračunska ekranizacija zgodbe znamenitega stripovskega in televizijskega junaka je predvsem avtorski pridelek fantazije Tima Burtona, v katerem se groteskni človeški (in malo manj človeški) protagonisti utapljajo v impozantni gotski, povsem na roke izrezljani arhitekturi fiktivnega Gotham Cityja.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Začetki – ponovitev
Glej sreda 24.9. ob 21.00.
2.10. četrtek
19.00
Film in arhitektura
Peti element (The Fifth Element)
Luc Besson, Francija/ZDA, 1997, 35mm, 2.35, barvni, 126', sp
Nekje v daljni prihodnosti človeštvu grozi apokalipsa, ki jo lahko prepreči zgolj skrivnostni peti element. Eden najdražjih evropskih filmov vseh časov, fascinanten predvsem zavoljo svoje stripovske, neverjetno barvite in domišljene vizije urbane arhitekture prihodnosti, ki jo nato uničujejo Bruce Willis, Milla Jovovich in Gary Oldman.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.30
Retrospektiva: Norman McLaren: Druga svetovna vojna – ponovitev
Glej četrtek 25.9. ob 21.00.
3.10. petek
19.00
Film in arhitektura
Mesto teme (Dark City)
Alex Proyas, Avstralija/ZDA, 1998, 35mm, 2.35, 100', sp
Leto pred Matrico (1999) je bilo Mesto teme: distopična vizija urbanega zapora, v katerem uspavane meščane ženejo tuji spomini in tuje zavesti, vse skupaj pa nadzoruje skrivnostna klika zunajzemeljskih stricev iz ozadja. Kultna znanstvenofantastična alegorija je vešče zapakirana v formo filma noir in velja za enega poslednjih filmov, kjer so pri scenografskem kreiranju umetnih svetov uporabljali še »realne« kulise in modele, ne pa računalniške grafike. Projekcijo bo uvedlo predavanje Vida Zabela. V sodelovanju s projektom Odprte hiše Slovenije 2014.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Umetnost plesa – ponovitev
Glej petek 26.9. ob 21.00.
4.10. sobota
17.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Matineja za mlade in najmlajše – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 17.00.
19.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Eksperimenti z zvokom in človeškim telesom – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: Norman McLaren: Abstrakcije in nadrealizem – ponovitev
Glej sobota 27.9. ob 21.00.
5.10. nedelja
18.00
Mesto žensk: Zakaj je Afrika preklela Evropo?/Telo, identiteta, državljanske pravice
Čudovito telo (The Body Beautiful)
Ngozi Onwurah, VB, 1991, video (posneto na 16mm), barvni, 23'
Drzna, osupljiva pripoved o materi belki, ki prestane radikalno mastektomijo, in njeni temnopolti hčerki, ki zapluje v manekenske vode, razkriva globoke učinke podobe telesa in pritisk rasne in spolne identitete na njun razburkan, intenzivno ljubeč odnos.
Nesliš(a)na razmišljanja: Državljanske pravice temnopoltih žensk (Reflections Unheard: Black Women in Civil Rights) Nevline Nnaji, ZDA, 2013, video, barvni, 81'
Celovečerni dokumentarni film razgalja politično marginalizacijo temnopoltih žensk med gibanjem za državljanske pravice Black Power Movement, v katerem so imeli glavno besedo moški, in drugim valom feminizma, ki je bil v veliki meri v znamenju belk in srednjega razreda. Izkaže se, da nobeno gibanje ni pripoznalo prekrivajočih se rasnih in spolnih identitet temnopoltih žensk. Projekciji filmov bo uvedla Marina Gržinić, kustosinja programa.
6.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Naredi si sam
Saša Dobrila, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Prva ljubezen
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Toper Coctail
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, barvni, 2'
Ben Daut
Matija Milčinski, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
Favorit
Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Slovo v Ljubljani
Jože Pogačnik, Slovenija, 1981, 35mm, barvni, 10'
Zid
Žarko Lužnik, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 12'
Kruh
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Od setve do mlačve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 13'
Sirjenje na Ovčji planini
Naško Križnar, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 12'
Pogled v računalnik
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 11'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
7.10. torek
19.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Zora (Sunrise)
F.W. Murnau, ZDA, 1927, 35mm, 1.37, čb, 94', nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Mlad kmečki par živi srečno in zadovoljno, dokler moža ne zapelje ženska iz mesta. Kmet se odloči utopiti svojo ženo, vendar v usodnem trenutku ne zbere poguma in se za nameček v ženo še na sveže zaljubi. Odpelje jo na izlet v mesto in potem z ladjico čez jezero domov, vendar se v družinsko idilo usodno vmešajo sile narave. Morda najboljši nemi film vseh časov, preplet inovativnih formalnih prvin, silovitih čustev, razburljive pripovedi in psihološke simbolike. Hollywoodski prvenec nemškega režiserja Friedricha Wilhelma Murnaua, ki se je že v domovini odlikoval s serijo poetičnih, ekspresionističnih mojstrovin.
21.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.75, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
8.10. sreda
18.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med učitelji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem morda tudi njegov najlepši film.
Projekciji bo sledilo predavanje Sonje Gorup Špenko. V sodelovanju s projektom Kako si?
21.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
Kansas, 1928. Mlada, lepa in občutljiva Deanie (Natalie Wood) je zaljubljena v Buda (Warren Beaty), sina lokalnega mogotca. Oba mlada človeka živita v globokem spoštovanju do svojih staršev in prevladujočih moralnih nazorov takratnega časa. Stvari se zapletejo, ko Bud od svojega dekleta zahteva spolne odnose, ona pa bi rajši počakala na poroko. Obupani Bud se zateče v objem druge.
9.10. četrtek
19.00
Uvertura v Jesensko filmsko šolo: Melodrama
Veter (The Wind)
Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 78' (22fps), nemi (s posneto glasbeno spremljavo), svp
Naivno in nedolžno mlado dekle (Lilian Gish) se iz rodne, rodovitne Virginie preseli v Teksas, na obronek takratne civilizacije, v osrčje divje, z vetrom prepihane prerije. Njen trmoglavi boj s surovimi elementi vključuje poroko z moškim, ki se ji gnusi, in umor drugega moškega, ki jo skuša posiliti. Mogočna melodrama z eno najbolj znamenitih vlog zvezdnice nemega filma Lilian Gish in eden zadnjih velikih nemih filmov.
21.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Se spominjaš Dolly Bell (Sjećaš li se Dolly Bell?),
Emir Kusturica, Jugoslavija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 106', bp
Sarajevo. Šestdeseta. Šestnajstletni Dino odrašča v družbi prijateljev, ki se pripravljajo na prvi glasbeni nastop v mladinskem centru. 24.000 poljubov Adriana Celentana se meša s šahovskimi partijami, marksističnimi nauki patriarhalnega očeta, ki v dnevni sobi prireja sestanke v stilu centralnega komiteja, z učenjem hipnoze in prvimi golotami na filmskem platnu. Lokalni gangster prepriča Dina, da na podstrešju skrije prostitutko Dolly Bell. Z ljubeznijo se rojevajo tudi prve bolečine. Dinu umre oče, Dolly Bell zapusti podstrešno gnezdece in začne nastopati v nočnem klubu, družina pa se na koncu preseli. Vstop prost.
10.10. petek
19.00
Večer Hrvaškega društva Ljubljana
Gangster te ljubi (Gangster te voli)
Nebojša Slijepčević, Hrvaška/Nemčija/Romunija, 2013, video, barvni, 80', ap
Gangster te ljubi je tragikomedija o ljubezenskih razmerjih v 21. stoletju. Nedjeljko Babić je ženitni posrednik. Pred petindvajsetimi leti je opustil poklic parketarja in se posvetil karieri, za katero se zdi rojen: spajanju osamljenih moških in žensk. Po zaslugi dejanske uspešnosti in nenavadnega vzdevka (Gangster) je Nedjeljko hitro zaslovel. Za razliko od večine sodobnih ženitnih posrednikov Gangster verjame v osebni stik. Z vsako stranko se osebno seznani, da bi lahko nato zanjo našel kar najbolj ustreznega partnerja. Ko pa se na Gangsterja nekega dne obrne mlada mati samohranilka iz Bolgarije, ki se želi poročiti s Hrvatom, se stvari zapletejo. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma Nebojšo Slijepčevićem, filmskim kritikom Ivanom Ramljakom in profesorjem Nenadom Miščevićem, specialistom za tematiko, ki jo obravnava film.
11.10. sobota
19.00
Klasiki
Kaos (Ran)
Akira Kurosawa, Japonska/Francija, 1985, 35mm, 1.85, barvni, 161', sp
Epska samurajska različica Shakespearove drame Kralj Lear, svojčas najdražji japonski film.
"V 15. st. poglavar klana Hidetora Ichimonji zagreši napako, tako čudno kot usodno. Namesto da bi vztrajal v tem, da je poglavar klana (je namreč morilec), se odreče oblasti, fevd in tri gradove pa prepusti svojim sinovom. Premalo je reči, da bo plačal to zmoto. Da bo izgubil vse do zadnjega vlakna oblasti, zadnje spoštovanje svojih najstarejših sinov, vse do zadnje unče svoje pameti, zadnjo življenjsko sapo. Premalo je, če povemo, da bo zaradi senilne, otroške kaprice potopil ves klan Ichimonji: intrige, izdaje, umori, požgani gradovi, bitke. Katastrofa je tako velika, da se ves svet pogrezne v kaos. Hidetora je čarovnikov vajenec: v svetu, kjer nič 'ne postane', je hotel 'biti nekdo drug'. V svetu, v katerem življenje ni nič, je hotel 'uživati življenje'. Tako ljudje kot narava so potisnjeni v mrzlo besnilo vsesplošnega nereda. Vse to je zelo shakespearovsko." Serge Daney
V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
12.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
13.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Portret Janeza Vipotnika
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 26'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Janez Menart, slovenski pesnik
Toni Tršar, Slovenija, 1982, 16mm, barvni, 14'
Matej Bor
Toni Tršar, Slovenija, 1983, 16mm, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Start
Tone Frelih, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 8'
Balkanski revolveraši
Maja Weiss, Slovenija, 1991, 16mm, barvni, 14'
Bljuz
Žarko Lužnik, Slovenija, 1981, 16mm, barvni, 35'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
14.10. torek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Tomaž Grušovnik: Cavell, skepticizem in film
Kljub svoji prodornosti je Stanley Cavell pri nas manj znan avtor, zato skuša uvodno predavanje letošnje Jesenske filmske šole predstaviti širše ozadje Cavellove misli, ki se osredotoča na ontologijo filma in na dva hollywoodska žanra: komedijo ponovne poroke in melodramo neznane ženske. Film, ki za Cavella »eksistira na način filozofije«, nam omogoča, da gledamo svet, ne da bi bili v njem prisotni, kar ga približa poziciji novoveškega skepticizma in njegovega subjekta. Omenjena žanra, ki sta alternativni nadaljevanji Ibsenove Hiše lutk, pa po drugi strani raziskujeta rekonstitucijo (ženskega) subjekta, zastavljeno na »pripoznanju«, osrednjem pojmu Cavellove filozofije, ki ga skuša uvodno predavanje pojasniti v navezavi na izbrane komedije in melodrame.
Tomaž Grušovnik je docent na Pedagoški fakulteti in znanstveni sodelavec na Inštitutu za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru Univerze na Primorskem. V stik s Cavellovo filozofijo je prišel na Univerzi Nove Mehike, kjer je raziskovalno bival v sklopu Fulbrightove štipendije.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Tatjana Jukić: Od »izgube kontinentalne pameti« do ameriške sodne dvorane: o metonimični racionalnosti pri Cavellu
Ko se Caryju Grantu v Strašni resnici (The Awful Truth) ne uspe galantno odzvati na domnevno nezvestobo Irene Dunne, mu slednja odvrne, da je »izgubil svojo kontinentalno pamet«. To bi lahko razumeli tudi kot strašno resnico njune zgodbe: obstaja pamet, ki ni ameriška, poseben tip racionalnosti, ki ni odvisen od vključevanja in izključevanja, značilnega za kontinentalni duh (in filozofijo). Prav v tej točki se s filozofijo sooči Stanley Cavell: še več, ne zanima ga toliko resnica sama kakor pa njena strašnost. To je tudi točka, kjer filozofija za Cavella zahteva vrnitev k psihoanalizi; poleg tega Cavell natanko v tej poziciji mobilizira spol v dispozitiv, kjer se strašnost, resnica in ustava združijo za Ameriko v nastajanju. S tem v mislih predlagam razpravo o Cavellovi ženski, ženski iz njegovih knjig o filmu, ženski, ki dominira nad »zelenim svetom« hollywoodskih komedij ponovne poroke in zagotavlja pravila zaroke, ki so izven kontinentalne pameti. Osredotočila se bom na komediji Adamovo rebro in Njegovo nezvesto dekle. Kljub temu, da se zdi, da ne ustrezajo Cavellovi definiciji, ženski s sodnimi dvoranami in njihovimi pripadajočimi prostori vendarle ravnata tako, kot bi s tem sugerirali, da zeleni svet ni odsoten, temveč je metonimija za tiste prostore, ki bi jih pripisali (čistemu) umu. Nazadnje predlagam, da ta miselni sestav predstavlja točko, v kateri Deleuzova filozofska fascinacija z žensko, filmom in Ameriko terja kritično preoblikovanje. Tatjana Jukić je profesorica angleške književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Predavanje bo potekalo v angleščini.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Njegovo nezvesto dekle (His Girl Friday)
Howard Hawks, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 92', svp
Urednik Walter Burns (Cary Grant) skuša nekdanji ženi Hildy Johnson (Rosalind Russell) preprečiti, da bi opustila novinarstvo in se poročila z Bruceom Baldwinom (Ralph Bellamy). Premami jo s predlogom, naj za časopis razkrinka nekaj pokvarjenih politikov, ki zahtevajo smrtno obsodbo za duševno motenega morilca, da bi dobili glasove na volitvah. »Premisa farse je, da poroka ubije romanco. Projekt žanra ponovne poroke je zavrniti to premiso in poskrbeti za njen obrat, spremeniti samo poroko v romanco, v pustolovščino, kar za Walterja in Hildy pomeni, da znotraj poroke ohranita nekaj prepovedanega, najdeta nekakšen moralni ekvivalent nemoralnega. 'Odmik od sveta na osnovi norosti.' To se zdaj sliši kot opredelitev komedije. … Pregovorna različica ideje komedije kot odloga je obenem ideja o filmu, ki predpisuje 'pobeg', čeprav nisem še nikdar slišal, od česa se beži. /.../ Razmislek (o žanru) bo odločil, v kakšen položaj se postavimo glede na delo filma, recimo aktiven ali pasiven; v tem primeru gre za to, kako bomo jemali njegovo idejo odloga. Po eni strani ga lahko jemljemo kot pobeg (v tem primeru moraš še naprej bežati); po drugi strani ga je mogoče jemati kot osvežitev in razvedrilo (v tem primeru imaš vso svobodo, da se ustaviš in misliš).« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Adamovo rebro (Adam's Rib)
George Cukor, ZDA, 1949, 35mm, 1.37, čb, 101', svp
Poročena odvetnika Adam (Spencer Tracy) in Amanda Bonner (Katharine Hepburn), ki se v zasebnosti svojega stanovanja kličeta z vzdevkoma Pinky in Pinkie, se po spletu naključij znajdeta na nasprotnih straneh v sodni dvorani. Adam toži žensko, ki je s puško prestrašila svojega prešuštnega moža in njegovo ljubico, Amanda pa taisto žensko zagovarja. Najrazličnejši triki, udarci pod pasom in napetosti se kmalu iz sodne dvorane preselijo tudi v spalnico para. Delo screwball mojstra Georgea Cukorja velja za ključno komedijo, ki tematizira boj med spoloma – boj, ki se v tej komediji ne konča z vrnitvijo v prejšnje stanje. »Tu je zadnja velikih komedij ponovne poroke. Neupravičenost neenakega zakona ni več brzdana s strani velikih struktur družine, ni predmet šale, kot je bila petnajst let prej v Zgodilo se je neke noči. Prosto je spuščena v svet. Družbi trka na vrata.« Stanley Cavell
15.10. sreda
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Andrej Šprah: Filmozofija kot vizija obnove razmerja človeka in sveta
Izbrane elemente filmske filozofije Stanleyja Cavella bomo preučili skozi primerjavo konceptov ontološkega realizma treh najvidnejših teoretikov, ki so raziskovali razmerja med filmom in dejanskostjo. André Bazin je temelje filma kot oblike »vere v realnost« postavil v 50. letih; Siegfried Kracauer je s svojo vizijo »odrešitve fizične realnosti« zaznamoval 60. leta; Cavell pa je z razpravo The World Viewed: Reflections on the Ontology of Film in konceptom »inherentne refleksivnosti na platno projeciranih objektov«, ki »premišljujejo svoj fizični izvor«, prodrl v 70. letih »filmskega stoletja«. Skupna poteza vseh treh avtorjev je prepričanje o fotografski osnovi filmske podobe. V tej perspektivi obravnavamo tudi Cavellove izpeljave, ki jih zaznamuje prepričanje, da je film zavoljo realističnega bistva izrazito kontemplativna umetnost, ki tako v intelektualni kot spiritualni razsežnosti omogoča obnovo našega razmerja s svetom. Cavellovo vizijo bomo osvetlili z analizo del Carla Theodorja Dreyerja, Trpljenja Device Orleanske in Gertrud. Andrej Šprah je vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke, docent za področje filmske teorije na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. v Ljubljani ter avtor številnih knjig o dokumentarnem filmu in filmskem realizmu.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure izprašuje zbor duhovnikov. Dekle ne odgovarja. Molči, zato jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo jo na večno trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in jo naposled sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico.
19.00
Klasiki
Vzhajajoče sonce (Rising Sun)
Philip Kaufman, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 129', sp
Po istoimenski uspešnici Michaela Chrichtona posneta kriminalka, ki velik del svoje napetosti gradi na civilizacijskih razlikah med ZDA in Japonsko. Obenem tudi edini hollywoodski film, za katerega je izvirno glasbo napisal znameniti japonski skladatelj Toru Takemitsu. V sodelovanju s Festivalom Slowind 2014.
21.15
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov! »Ko se spominjam Astairove izvedbe By Myself, se zraven pripne občutek čustvenega lebdenja, ki ni toliko občutek suspenza kakor pa biti v suspenzu, postavljanje duhovnega oklepaja.« Stanley Cavell
16.10. četrtek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Darko Štrajn: Melodrama skeptičnega filozofa
Kako v ameriški kulturi razložiti koncept cogita, namreč kartezijanskega subjekta? Če je to sploh kdaj komu uspelo, je uspelo Stanleyju Cavellu s sklicevanjem na filma Stella Dallas in Na razpotju (Now, Voyager). Za mnoge filozofe, kot je zapisal William Rothman, je odnos Cavellovih pisanj o filmu z njegovimi bolj izrecno filozofskimi spisi nejasen. Vendar pa je, nasprotno, lahko ta odnos razjasnjujoč prav zaradi Cavellovega nenehnega in ne vedno razvidno metodičnega dvoma, oprtega na pojmovanje wittgensteinsko zarisane meje filozofije. Sam Cavell daje glede tega več avtobiografsko opredeljenih namigov, še posebej v izvirnem povezovanju pojma kulture z mišljenjem v njej. Vzajemnost delovanja mišljenja o filmu s tistim, ki poteka v filozofiji pa je, med drugim, nazorno vidna v njegovem razpravljanju o melodrami. Razpravljanje o melodrami presega opredelitev samega žanra. Za Cavella je posebni refleksivni presežek dosegljiv skozi opredelitev subjekta, kakor se prikaže v »hollywoodski melodrami neznane ženske«. Darko Štrajn je znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu in redni profesor na fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Mladen Dolar: Kaj hoče ženska?
Stanley Cavell si v obeh svojih knjigah o hollywoodskih komedijah in melodramah, Pursuits of Happiness in Contesting Tears, zastavlja Freudovo vprašanje »kaj hoče ženska?« in nanj odgovarja z dvema simetrično nasproti postavljenima odgovoroma, ki se zgoščata okoli »vnovične poroke« in »neznane ženske«. Prispevek se bo osredotočil predvsem na problem »neznane ženske«, ženske, ki hoče ostati neznana in ki nazadnje ostaja neznana tudi sebi, in bo poskusil premeriti zastavek te enigme ženske želje (in ženske vednosti) ob dveh velikih klasikah, Pismu neznanke in Na razpotju. Ob tem nas bo zanimal tudi širši pogled na Cavellovo recepcijo psihoanalize, s katero je v svojem delu v stalnem dialogu. Mladen Dolar je izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Pismo neznanke (Letter From an Unknown Woman)
Max Ophüls, ZDA, 1948, 16mm, 1.37, čb, 89', svp
»Medtem ko bereš to pismo, sem morda že mrtva …« Pianist Stefan Brand (Louis Jordan) se neke noči pripravlja na dvoboj z možem ene svojih številnih ljubimk. Tik pred odhodom začne prebirati anonimno pismo. Čeprav je sam prepričan, da mu piše neznanka, pismo izpove večno ljubezen in zvestobo. Med branjem se pred njegovimi očmi odvije tragična zgodba o zaljubljeni Lise Berndle (Joan Fontaine), ki je svoje življenje zastavila za pianista, medtem ko se je on predajal razvratu, pokopal svojo kariero in nevede zapravil priložnost za srečo. Ophülsova adaptacija istoimenske novele Stefana Zweiga predstavlja vrh hollywoodske melodrame.
»Ko mož konča pismo, vidimo, kako ga napade sekvenca podob iz zgodnejših prizorov filma. Na vsiljivo ponovitev se odzove tako, da s široko iztegnjenimi prsti zakrije oči v melodramatični gesti groze in izčrpanosti. /.../ Očitno prekomerni odziv na očitno banalne podobe – zdi se, da to določa odziv na film nasploh, vsaj na neko vrsto filma, morda zlasti na klasične hollywoodske filme.« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti se nepričakovano pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva omreži in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika, ki jo nemara lahko beremo tudi kot obrnjeno inačico Pisma neznanke.
17.10. petek
15.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Jela Krečič: Zakaj prava ljubezen ni nikoli tragična
Stanley Cavell je zaslovel s konceptom komedije ponovne poroke. Z njim je opredelil specifični hollywoodski žanr, ki je cvetel med letoma 1934 in 1943. Cavellova konceptualna gesta ima precej filozofskih nasledkov; v prvi vrsti namreč samemu filmu (v tem primeru komediji ponovne poroke) pripisuje moč lansiranja koncepta ali problema, ki je tipično filozofski in ki bi ga nemara lahko opredelili takole: zakaj sta dva raje eno kot dvoje – Cavell govori o spektakularnosti samega obstoja ljubezni – in zakaj prav eno terja ponovitev. Od tod se odpira vrsta filozofskih navezav, od Hegla in Kierkegaarda do Badiouja in Lacana. Problem ljubezni, ki je za Cavella ključen, bomo razvili ob filmu Lady Eve Prestona Sturgesa. Ta film se zdi še posebej primeren za Cavellovo analizo in našo nadaljnjo izpeljavo, saj aluzije na prvobitni zemeljski par, na njegov izgon iz raja in vlogo ženske Eve pri tem ponujajo dobro izhodišče za premislek tako o žanru komedije kot o tem, zakaj je komedija ključna za pravo ljubezen ali zakaj prava ljubezen nikoli ni tragična. Jela Krečič je filozofinja in novinarka Dela.
17.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Gregor Moder: Lady Eve in ponovitev izvirnega greha
V Pursuits of Happiness Stanley Cavell z nezmotljivim čutom zaznamuje dva bistvena momenta komedije Prestona Sturgesa Lady Eve. Prvi moment je prizor, v katerem Charles nikakor ne more verjeti, da je lepotica Eve ista ženska, ki jo je spoznal kot prevarantko na ladji, ko je odplul z »rajskega otoka«. Zakaj ne? Zato, ker ji je na las podobna! Drugi moment je okvir, na katerega se film ves čas sklicuje: mit o Adamu in Evi, o izvirnem grehu in o izgonu iz raja. Vodilno vprašanje predavanja je, kako se momenta vključujeta v osrednji koncept Cavellove knjige, v zamisel o komediji ponovne poroke. Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.
19.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogat in naiven dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prebrisano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerni film hollywoodskega čudežnega dečka Prestona Sturgesa je ključno delo screwballa, edinstvena komedija maščevanja. Kako bo Lady Eve uspelo?
»Mešanica nežnosti in čutnosti je natanko tisto, kar je doktor predpisal za zrelo ljubezen v svojih Treh razpravah o teoriji seksualnosti.« Stanley Cavell
21.00
JFŠ: Filozofov greh: Komedija in melodrama Stanleyja Cavella
Philadelphijska zgodba (The Philadelphia Story)
George Cukor, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 112', svp
Krepostna in dominantna Tracy Lord (Katharine Hepburn) je tik pred poroko z bogatim in dolgočasnim industrialcem prepričana, da se je iz preteklih napak naučila, kako obvladati ljubezen in ostati popolna. Nenadoma se sooči z vrsto nepričakovanih ovir, ki visoko samopodobo postavijo pod vprašaj. Na obisk prispe njen bivši mož C.K. Dexter Haven (Cary Grant), ki v Tracy vzbudi konfliktne občutke, spremlja pa ga novinar (James Stewart), ki pride o poroki poročat za opravljiv časopis. Tracy se zagleda v slednjega in obenem rešuje nerazčiščene spore z Dexterjem in starši, predvsem pa s samo seboj. Na usodni predvečer poroke naposled kloni pod pritiski in ogrozi svojo srečno prihodnost. Cukor je s pomočjo Katharine Hepburn, ki jo je v poznejši priredbi (Visoka družba) nadomestila Grace Kelly, ustvaril pretresljiv prototip ženske, ki mora sestopiti s piedestala »hladne boginje«. »Očitna preobremenjenost Philadelphijske zgodbe z deviškostjo ali čistostjo kot krepostjo je edinstvena med komedijami ponovne poroke … Tracy Lord je izgubljena, ko odkriva, kako opustiti svojo nedolžnost.« Stanley Cavell
18.10. sobota
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnali lakoto iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi petletkami. Za dragulji se peha tudi grof (Melvyn Douglas), ljubček nekdanje lastnice nakita. Grofu v kratkem času uspe trojko revolucionarjev preobraziti v krvoločne kapitaliste, ki mislijo le še na lastni dobiček. Iz Moskve zato pripotuje še posebna odposlanka, smrtno resna in ledeno hladna politkomisarka Ninočka (Greta Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja z zadrtim prepričanjem, da ni ljubezen nič drugega kot kemična reakcija. Film je v času nastanka oglaševan s hudomušnim vabilom: »Garbo se smeji!« »Kakšen smeh je smeh, v katerega pade Ninočka? /.../ Ko bruhne v smeh, pade natanko v tisto situacijo, do katere je ohranjala distanco. Tu padec nakazuje ljubezen kot dogodek. Oba subjekta morata pasti na ta način, da hkrati izpadeta iz svoje ustaljene simbolno definirane subjektivnosti. Ni ljubezni brez vzajemnega padca, brez komedije.« Iz knjige Zadeva Lubitsch
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija
Dvolična ženska (Two-Faced Woman)
George Cukor, ZDA, 1941, 16mm, 1.37, čb, 94', svp
»Veselite se z Garbovo! Njen prvi film po Ninočki.« Globalni uspeh Ninočke je napeljal studio Metro-Goldwyn-Mayer k ponovitvi preverjene formule, le da je dve leti pozneje melanholično zvezdnico v komediji (ponovne poroke) režiral George Cukor. »Vesela Garbova« in Melvyn Douglas ponovno nastopita kot zaljubljeni par, ki se tokrat na zasneženi poti do srečnega konca spopada z vrsto tipskih zmešnjav, od ljubosumja do podvojene identitete in prevare. Zadnji film velike Grete Garbo pred prostovoljno upokojitvijo.
19.10. nedelja
20.00
Kino-uho: EarZoom
Timothy O'Dwire, Alex Hofmann & Roman Rofalski, Michael Grierson, Yoshihito Nakanishi
Letošnji festival EarZoom predstavlja izbor projektov s področja glasbene tehnologije. Gre za umetniška dela, ki so nastala na osnovi razvoja komercialne tehnologije oz. produktov. V Kinoteki se bodo predstavili: Timothy O'Dwire, ki razvija »Metasax«, hibridni, elektro-akustični saksofon; Michael Grierson, ki se ukvarja z avtomatsko analizo glasbe, ki v realnem času generira podobe oz. izrisuje okolja v računalniških igrah; Yoshihito Nakanishi, ki razvija napravo »Powder Box«, ki na osnovi algoritmičnih kompozicij omogoča intuitivno interakcijo več glasbenikov brez posebnega glasbenega znanja; ter duo Alex Hofmann in Roman Rofalski (klavir, saksofon, elektronika), ki razvijata nove tehnike skeniranja oz. digitalizacije mehanskih vibracij saksofona in klavirja, te pa nato omogočajo akustično reprodukcijo ekstremno ojačanega zvoka brez povzročanja nezaželenih povratnih zank med zvočnikom in mikrofonom.
20.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Cirkus Kansky
Igor Vrtačnik, Slovenija, 1992, 16mm, barvni, 21'
Good Rockin' Tonight
Brane Bitenc, Slovenija, 1992, 16 mm, barvni, 18'
Tik
Igor Vrtačnik, Slovenija, 1994, 16mm, barvni, 26'
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam, brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo. Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.10. torek
17.00
Podelitev nagrad društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Slavnostna podelitev stanovskih nagrad Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev – nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo in društvenih žanrskih nagrad. Vljudno vabljeni!
20.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja Cavella
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Film po izboru Stanleyja Cavella
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Junaški vojni pilot je zaljubljen v ženo premožnega aristokrata. Ta v svojem podeželskem dvorcu priredi lovsko zabavo, ki se je poleg njega in žene udeležijo še njegova ljubica, zaljubljeni pilot in pilotov prijatelj. Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja.
22.10. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon na položaj kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
Govori z njo (Hable con ella)
Pedro Almodóvar, Španija, 2002, 35mm, 2.35, barvni/čb, 112', sp
Plesna predstava Pine Bausch. Med gledalci skupaj sedita dva moška, tujca: prvi joče, drugi je skoraj bolj kot nad predstavo ganjen nad reakcijo svojega soseda. Njuni zgodbi se kmalu prepleteta. Mladi medicinski asistent Benigno (Javier Cámara) že več mesecev skrbi za plesalko Alicio, ki je po hudi nesreči padla v komo. Mladenič se zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda iz gledališča, Marca (Darío Grandinetti), čigar dekle Lydia je po nesreči na bikoborbi prav tako padla v komo. Zgodba o prijateljstvu med dvema moškima, o osamljenosti in okrevanju od ran, ki jih zada strast; o pomanjkanju komunikacije med pari, o kinu kot predmetu pogovora, o tišini kot jeziku telesa, o radosti pripovedovanja in o besedah kot orožju proti samoti, bolezni, smrti in norosti.
23.10. četrtek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
Vse o moji materi (Todo sobre mi madre)
Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 101', sp
Zgodba o neuklonljivi ženski (Cecilia Roth) in njenih nenavadnih prijateljicah, ki se prebijajo skozi dramatične čustvene situacije: izguba ljubljenega sina, generacijski nesporazumi, sprememba spola, narkomanija, iskanje davno izginulih partnerjev … Močan občutek za kompleksne ženske karakterje mestoma naivno melodramo zanesljivo pripelje do konca, Almodóvar pa je pri nanašanju zanj značilnih baročnih odtenkov bolj zadržan kot sicer.
21.00
Kino-integral: Nove pridobitve kinotečnega arhiva
Blow-up
Siegfried A. Fruhauf, Avstrija, 2000, 35mm, 1.37, čb, 1', bd
Trees of Syntax, Leaves of Axis
Daïchi Saïto, Kanada, 2009, 35mm, 1,37, barvni, 10', bd
Paura in citta (1191 dni pozneje ali Vonj po podganah) – premiera nove, restavrirane 35mm kopije!
Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm (posneto na super8mm), 1.37, barvni, 23', bd
24.10. petek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Komedija/melodrama
Luči velemesta (City Lights)
Charles Chaplin, ZDA, 1931, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) se zaljubi v prelepo slepo prodajalko rož, katere družina je v silnih finančnih težavah. Še isti večer reši življenje milijonarju, ki nato potepuhu pomaga pri snubljenju revne prodajalke cvetja. Najtežji film Chaplinove kariere, ki je nastajal skoraj tri leta in bil zaključen šele po 190 snemalnih dneh (med drugim zato, ker je Chaplin trmoglavo zavračal vpeljavo zvočnega filma), vendar je naposled ob premieri spet obveljal za najboljši, obenem najbolj duhovit in najbolj ganljiv avtorjev film doslej; med še posebej goreče občudovalce sta se vpisala Albert Einstein in Bernard Shaw. »Prvi Chaplinov film po dobrih dveh letih dokazuje, da je tišina – če je Chaplin tisti, ki molči – še vedno zlata vredna!« Rose Pelswick, New York Evening Journal, 1931
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si.
25.10. sobota
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
V vrtincu (Gone With the Wind)
Victor Fleming, ZDA, 1939, 35mm, 1.37, barvni, 222', sp
Na viharnem ozadju ameriške državljanske vojne se krešejo iskre še bolj viharne ljubezni med razvajeno južnjaško deklino (Vivian Leigh) in robatim, ciničnim gospodom (Clark Gable), ki za konec štiriurne kalvarije na dekletova moledovanja in žgoče ljubezenske izpovedi odvrne z enim najbolj znamenitih stavkov v zgodovini filma: "Frankly my dear, I don't give a damn." Avtorski projekt producenta Davida O. Selznicka se je takoj po premieri prelevil v enega najbolj donosnih in priljubljenih filmov.
26.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu.
20.00
Večer SFA: Filmi direktorja fotografije Rada Likona
Poletje v školjki
Tugo Štiglic, Slovenija, 1986, 35mm,1.66, barvni, 94'
Dvanajstletni Tomaž (David Sluga) preživlja z mamo v Piranu zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na nesporazume med starši, ki živijo ločeno. Oče (Dare Valič) se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano. Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž zagleda. Mladinska komedija o poletnih dogodivščinah. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
28.10. torek
19.00
Odmev Jesenske filmske šole: Melodrama
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
Prezgodaj umrli tajvanski cineast Edward Yang (1947-2007) v žal poslednjem in obenem najbolj kompleksnem filmu svoje kariere naniza prepoznavni repertoar: številčno družino in dogodek, ki jo korenito zaznamuje, nakar nastopi prevrednotenje življenja vseh tistih, ki se jih dogodek dotika. Vrhunska melodrama, mojstrovina novega tisočletja. »En, dva je največji film zadnjih let in Yangov dokončni zrelostni izpit. Bojim se zanj in za njegov opus, saj dvomim, da lahko preseže kompleksnost in čustveno zrelost pričujočega bisera.« Simon Popek, 2002
29.10. sreda
19.00
In memoriam: Harun Farocki
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti.
30.10. četrtek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – ponovitev
Belfast, Maine
Frederick Wiseman, ZDA, 1999, 16mm, 1.37, barvni, 248', svp
Glej torek 2.9. ob 19.00.
31.10. petek
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
svp slovenski video podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
jesenska filmska šola (JFŠ): simpozij filmske teorije: 14.–17.10.
filozofov greh: komedija in melodrama stanleyja cavella
Stanley Cavell velja za enega največjih sodobnih ameriških filozofov, ki teoretsko slavo črpa iz grešne in nezaslišane poteze – napisal je namreč prva filozofska dela, ki se posvečajo izključno filmu in utemeljijo specifično področje, filozofijo filma. Cavell je premislil film kot »veliko delo duha«, primerljivo s filozofskimi tradicijami, zato v teh delih najdemo nenavadno sopostavitev z velikopotezno namero – vzpostaviti razpravo o Hollywoodu kot skupni kulturni dediščini Amerike in Evrope. Cavell je prebil led, ki je ločeval filozofijo in pogrošne ameriške izdelke (komedije!, melodrame!, romance!), med drugim je ob bok postavil Franka Capro in Immanuela Kanta, Caryja Granta in Friedricha Nietzscheja, Howarda Hawksa in Ludwiga Wittgensteina. Letošnja edicija Jesenske filmske šole se spušča v filozofijo filma. Na začetek simpozija umeščamo šolski uvod v to področje, predstavitev misli Stanleyja Cavella. Šolski usmeritvi botruje dejstvo, da Cavell v slovenski filozofiji oziroma filmski teoriji še ni pustil globljega pečata. »Šola« dalje prinaša nove izpeljave Cavellovih nastavkov: razmisleke o komediji, melodrami, filmskem realizmu.
Film in filozofijo druži sorodni spor
Cavell se v konceptualizaciji filma sklicuje na Baudelairov izraz »slikar vsakdanjega življenja«. Ena glavnih lastnosti filma je izpostavljanje razmerja do običajnega, navadnega, profanega. To mu uspeva tako, da »nam vrača in razširja našo prvo fascinacijo nad predmeti«. Pregovorne »magičnosti« filma ne gre iskati toliko v ideji »ustvarjanja novega sveta za gledalca« kakor v tem, da nam svet predmetov dopusti gledati, ne da bi bili v njem sami vidni. Na tej točki se Cavell obrne k zgodovini filozofije. Gledalčevo nevidnost je mogoče dojeti kot izraz moderne ideje zasebnosti in anonimnosti, ki sega vsaj do Descartesovega skepticizma. Slednji zaznamuje subjektovo dislociranost, izmaknjenost iz sveta, ki ga subjekt sam ustvarja. Film eksistira na način filozofije. Samorefleksija je njegova notranja lastnost, ki, dalje, zahteva prikaz filozofskega pogovora, prikaz enega od vzrokov za filozofski spor. Takšen spor zasledimo v dveh hollywoodskih žanrih, ki jih je v teoriji ovekovečil Cavell.
Komedija ponovne poroke in melodrama neznane ženske
Ključna prispevka k razmahu študij o filmu sta vsaj dve knjigi, Pursuits of Happiness: The Hollywood Comedy of Remarriage (1981) in Contesting Tears: The Hollywood Melodrama of the Unknown Woman (1996). Cavell tam definira dva žanra, komedijo ponovne poroke in melodramo neznane ženske. Oba žanra odpirata vprašanje subjekta v kontekstu ljubezni, poroke; to je obenem izhodišče za razmislek o konstituciji novega subjekta, nove, srečne družbe. Cavellova osrednja referenca je literarna zgodovina. Formulo romantičnih komedij najdemo v Shakespearjevih komedijah in romancah, denimo v Zimski pravljici. Ključen za razumevanje filmskih komedij in melodram je Henrik Ibsen. Nora v Ibsenovi Hiši lutk ugotovi, da v večletnem zakonu s Torvaldom nikoli nista zares spregovorila in da z njim nikoli ni bila zares srečna. Zgoditi bi se moral »čudež vseh čudežev«: da bi se zbližala in da mož ženi ne bi bil več tujec. Klasične romance združijo prvotna neznanca v ljubezenski par. Specifika filmskih komedij, ki jih Cavell združi v en žanr, pa je v nasprotju s klasičnimi deli ta, da je par vzpostavljen že na začetku zgodbe, a mora šele skozi spor in razdrtje zveze utemeljiti ljubezen. Philadelphijska zgodba, Adamovo rebro, Lady Eve in Njegovo nezvesto dekle realizirajo Ibsenov »čudež«, resnično ljubezen utemeljijo skozi ločitev in vnovično poroko istih partnerjev. Junakinje uspejo odkriti emersonsko intimnost sebstva s svetom, »čudež spremembe« in s tem novo življenje s svojim moškim. Duhovit dialog, ki je značilen za komedije, v melodramah umanjka. Junakinji melodrame ne uspe najti lastne zgodbe, jezika, glasu. Neznana ženska je alternativno nadaljevanje Ibsenove Nore; v njeni zgodbi se čudež ne zgodi. Konstitucija novega subjekta ni povezana z zakonsko zvezo, s ponovno prisvojitvijo vzajemnega humorja in izključujoče naklonjenosti, ki so značilnost srečnega para. Ženska, ki se v melodrami znotraj zakonske zveze ne prepozna več, po Cavellu naznanja problematiko feminizma po obdobju boja za volilno pravico. Vprašanje »stvaritve ženske«, ki jo Cavell imenuje tudi »novi človek«, se prične seliti v zasebnost, v »notranjo agendo kulture«.
Dogodek in uvodni tekst sta pripravila Tomaž Grušovnik in Ivana Novak.
Kurja polt 1: urbano vs. ruralno: 18.–20.9.
Društvo Kurja polt v sodelovanju s Slovensko kinoteko in Kinodvorom, mestnim kinom, predstavlja vikend-festival filmske groze Kurja polt, posvečen kultom, klasikam in žanrskim odpadnikom, praznovanju, predvsem pa kakovostni projekciji, ogledu in razmisleku o pomenu in definicijah filmske grozljivke. Čeprav so žanrski avtorji pogosto stopali na čelu rušenja filmskih in družbenih, estetskih in ideoloških tabujev, potiskali meje dovoljenega in razpirali možnosti tematskega in formalnega izrazja filmske umetnosti; čeprav žanr grozljivke zahteva izdaten narativni talent in tehnično inovativnost, medtem ko pogosto nastaja v težkih produkcijskih pogojih, je grozljivka bila in ostaja vse prepogosto izvzeta iz »obče veljavnih« filmskih kanonov, odrinjena na obrobje filmske misli in publicistike. In navkljub pravcati renesansi, ki jo žanr doživlja v novem tisočletju, ostaja v naši redni kinematografski distribuciji šibko zastopan. Kurja polt se zato pridružuje obstoječim iniciativam, Grossmannovemu festivalu fantastičnega filma in Kinodvorovi maratonski Noči grozljivk, ter vabi klene privržence žanra in resne, zvedave ljubitelje filma, naj nikar ne mislijo, da so videli dovolj. V želji, da bi presegli prevladujoči predsodek, ki grozljivko odpravi kot stvar partikularnega okusa nišne publike, bo prva festivalska izdaja postregla z naslovi in avtorji, ki jih prvi gotovo ne želite in drugi preprosto ne morete spregledati. Naš cilj ni apologija, pač pa rehabilitacija grozljivega žanra, njegova umestitev na legitimno mesto znotraj filmske umetnosti in na redni repertoar domačih kinodvoran.
Butični filmski dogodek je v svoji pilotski ediciji zastavljen tematsko in retrospektivno. Njegova rdeča nit je »ruralna groza«, trčenje urbanega in ruralnega. Toda priljubljenega podžanra ne odkriva le v paradigmatičnih »backwoodsih« ameriškega Juga, pač pa tudi v odročnih škotskih vaseh, paragvajskem pragozdu in avstralski puščavi; ne le v čistokrvnih klasikah (Teksaški pokol z motorko, Hribi imajo oči), kultih (Dva tisoč manijakov!) in kuriozitetah (Ne ubijaj, razen …) krvavega žanra, pač pa v brezčasnih (Odrešitev) in dolgo izgubljenih mojstrovinah (Prebudi se v grozi), ki presegajo žanrski okvir, a so njegove trope in topike vzele za svoje. In čeravno je namera festivala v prihodnje podkrepiti stare mojstre s svežo krvjo, zgodovinski pregled z vrhunci sodobne produkcije, se ob častitljivih jubilejih Kinodvora in Slovenske kinoteke, v Letu kina, oziramo nazaj. Kurja polt št. 1 naj pripravi ustrezno zgodovinsko podlago in v skladu z modusom operandi izvoljenega žanra nastopi kot »prequel«: predzgodba in predigra. Zatorej, nazaj! V puščavo in goščavo. Naj bendžo zagode, naj zapoje žaga ... - Maša Peče
Več informacij na spletni strani www.kurjapolt.org.
Kurja polt tudi v Kinodvoru:
Mož iz protja: končna verzija (The Wicker Man: The Final Cut), petek 19.9. ob 21.00
Prebudi se v grozi (Wake in Fright), petek 19.9. ob 23.00
Odrešitev (Deliverance), nedelja 21.9. ob 19.00
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale in logotipi
Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Yves Beauregard, (Séquences), Marco de Blois, Lorraine LeBlanc, Marie-Pierre Lessard (Cinematheque Quebecoise), Vinko Brešan (Zagreb film), Fleur Buckley, George Watson (BFI), Mladen Burić (Hrvatski filmski arhiv), Doris Kuhn, Bernd Brehmer (Werkstattkino, München) Anders Lundgren (Klubb Super 8, Stockholm), Maša Peče (Kurja polt), Boris Petkovič, (Društvo slovenskih režiserjev), Éric Séguin (National Film Board of Canada), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Denis Vaillancourt (Videographe), Tomaž Grušovnik, Ivana Novak.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
