Program slovenske kinoteke – oktober 2012
1.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Objektivne nevarnosti
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 4'
Pred izpitom
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 5'
Promiskuiteta
Mako Sajko, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 7'
Kobilica (Skakavac)
Dušan Vukotić, Slovenija/Hrvaška, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 15'
Kranjska Gora FIS 78
Jane Kavčič, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Mesto Kamnik in njegova stara industrija
Dušan Povh, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 16'
Mi med seboj
neznani avtor, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, čb, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Razseljena oseba
Marjan Ciglič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 92'
Sin nekdanjega slovenskega domobranca in kasnejšega političnega emigranta, Peter Dolenc (Matjaž Višnar), rojen v Argentini, obišče domovino svojih staršev, ki jo pozna le po pripovedovanju. Spozna arhitekta Gorazda, s katerim se spoprijatelji, a njun odnos ni brez konfliktov. Gorazd je namreč sin partizana, oče pa ga je naučil zagovarjati revolucijo in socializem. Politična drama o tretji generaciji slovenskih izseljencev.
2.10. torek
17.00
50 let revije Ekran
50 let revije Ekran – filmska kritika nekoč in danes
Okrogla miza z glavnimi/odgovornimi uredniki revije Ekran. Moderator: aktualni urednik Gorazd Trušnovec. Vstop prost.
19.00
50 let revije Ekran
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 125', svp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkla iz Ptomanije. Edinstvena zmes tragedije, satire in predvsem komedije, ki si je v temačni duh svojega časa upala zarezati najgloblje.
"Resnično veličasten dosežek velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za najpomembnejši film vseh časov." Bosley Crowther, The New York Times, 1940
21.30
50 let revije Ekran
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
3.10. sreda
18.00
50 let revije Ekran
Otroci raja (Les enfants du paradis)
Marcel Carné, Francija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 190', ap
Pretanjena upodobitev pariškega gledališkega podzemlja 20-ih in 30-ih let 19. stoletja, posneta med nacistično okupacijo Francije, pripoveduje zgodbo o skrivnostni kurtizani (Arletty) in štirih moških, ki jo ljubijo, igralcu, zločincu, aristokratu in pantomimiku (Jean-Louis Barrault). Sublimni vrhunec francoskega poetičnega realizma in dolgoletnega sodelovanja režijsko-scenarističnega tandema Carné-Prévert.
21.30
50 let revije Ekran
Sever-severozahod (North by Northwest)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 136', sp
Zapletena variacija na temo Hitchcockovega priljubljenega zapleta: nedolžen moški, po krivem obtožen zločina, na begu pred zakonom in zločinci, v primežu okoliščin, ki jih ne obvladuje. Ko uspešnega newyorškega reklamnega agenta (Cary Grant) po spletu naključij zamenjajo za tajnega agenta Georga Kaplana, se zaplete v mrežo intrig in umorov, ki ga žene od ene do druge obale ZDA v poskusu, da bi policiji dokazal svojo nedolžnost in se izmuznil zločinski združbi na lovu za izgubljenim mikrofilmom. Kronski dragulj v skupni karieri Hitchcocka in Granta.
4.10. četrtek
19.00
50 let revije Ekran
Do zadnjega diha (À bout de souffle)
Jean-Luc Godard, Francija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 90', sp
Belmondo ukrade avto, ubije policista in potem po Parizu lovi svoje dolžnike. Vmes se skriva pri Jean Seberg, ameriški študentki v Parizu, ki leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se, ampak vse naokoli se začenjajo šestdeseta, preveč divja za prave počasne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega diha. Manifest francoskega novega vala.
21.00
50 let revije Ekran
Rdeči krog (Le cercle rouge)
Jean-Pierre Melville, Francija, 1970, 35mm, 1.85, barvni, 140', ap
Alain Delon je zloglasni tat, ki so ga pravkar izpustili iz zapora. Namesto da bi zaživel pošteno življenje, ga hitro spet zanese v zločinsko podzemlje. Ko mu pot prekrižata zloglasni pobegli kaznjenec (Gian Maria Volonté) in zapiti bivši policist (Yves Montand), začne nenavadna trojka plemenitih zlikovcev načrtovati domala nemogoč rop. Melville na vrhuncu svojega kliničnega minimalizma.
5.10. petek
19.00
50 let revije Ekran
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega "žanra" filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
21.30
50 let revije Ekran
Zrcalo (Zerkalo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1975, 35mm, 1.37, čb/barvni, 106', sp
Avtobiografska zgodba pripovedovalca (režiserja), ki se spominja preteklega življenja in v navideznem neredu podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj. Glavnega junaka in njegovo mamo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih, med njimi hiša na robu gozda, zasneženo strelišče, meščansko stanovanje, so dopolnjeni z dokumentarnimi posnetki. Impresivna freska filmskih podob, ki s svojo neposredno, natančno čutnostjo zahtevajo popolno odprtost dojemanja.
6.10. sobota
19.00
50 let revije Ekran
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran (De Niro) se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih.
21.15
50 let revije Ekran
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t.i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
7.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.10. ponedeljek
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Zajčja luknja (Rabbit Hole)
John Cameron Mitchell, ZDA, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Nekoč srečen zakonski par (Nicole Kidman in Aaron Eckhart) se na različne načine sooča s tragično smrtjo mladoletnega sina. Filmu bo sledil kratek komentar klinične psihologinje dr. Onje Tekavčič Grad, strokovnjakinje za področje žalovanja. Vstop prost.
19.00
50 let revije Ekran
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.85, čb, 75'
Moški (Polde Bibič) se zaljubi v žensko (Snežana Nikšić). Okrog njiju sneži. Manifest Klopčičevega modernizma.
"Moji prvi spomini na film? Prevzela me je mala Dorothy, Judy Garland iz filma Čarovnik iz Oza Victorja Fleminga, ki sem ga gledal v kinu Matica, sedanji dvorani Filharmonije. Ne bom pozabil, kako so me starši z bratom in Grego Košakom tedaj peljali iz kina. Rahlo je snežilo. Pravljična moč obetov, ki jih je sprožalo belo sneženje: vse je ostajalo odprto, novo. ‘Der Tag ist in der Nacht verliebt’ – tako nekako je zapisal Heine. Morda se mi je to delno posrečilo ponazoriti v filmu Na papirnatih avionih." Matjaž Klopčič
21.00
50 let revije Ekran
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
9.10. torek
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Bližnji odnosi (Closer)
Mike Nichols, ZDA/VB, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Dan (Jude Law) je novinar, ki piše osmrtnice in živi z mlado striptizeto Alice (Natalie Portman). Zaljubi se v fotografinjo Anno (Julia Roberts), ki pa je poročena z zdravnikom Larryjem (Clive Owen). Po odrski uspešnici Patricka Marberja posneta melodrama o tragikomičnem ljubezenskem
štirikotniku. Filmu bo sledil kratek komentar zakonske in družinske terapevtke dr. Veronike Sales, ki bo spregovorila o ljubosumju v medosebnih odnosih. Vstop prost.
19.00
Nov nakup slovenske kinoteke – premiera!
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
"Lady Mary Baker je v Angelu žena vladnega predsednika, ki se posveča delu za domovino in precej manj svoji lepi ženi; tudi to vlogo je Lubitsch zaupal Marleni Dietrich. Ko je nekoč na obisku pri ruski nadvojvodinji-emigrantki, se slučajno umakne v sosednjo sobo, v kateri čaka (na sprejem pri njeni prijateljici) mlad, prikupen moški. V razgovoru, ki se razvija med obema, spozna Lady Baker, da jo njen novi znanec zamenjuje za nadvojvodinjo, ko jo zaprosi, da bi ga spoznala z mestom, v katerem je popoln tujec. Spoprijateljita se in prebijeta skupaj velik del prihodnjih dni, ne da bi se dodobra spoznala. Vznemirjena počasi odkrivata, da sta drug drugemu všeč, da izda Lady Baker svojemu prijatelju, da ni nadvojvodinja in da ostaja zanj raje še naprej samo lepa neznanka. Zdaj se oba predajata ti rahločutni in cinični igri zasledovanja, sprenevedanja in lovljenja." Matjaž Klopčič
21.00
Retrospektiva makedonskega filma – otvoritev!
Izbor kratkih filmov bratov Manaki
Janaki in Milton Manaki, Makedonija, 1905-1925, 35mm, 1.33, čb, 15', nemi
Dragoceno zgodovinsko pričevanje in dokumentarni zapis življenja v Makedoniji v začetku 20. stoletja, kot sta ga s svojo kamero Bioscope št. 300 beležila pionirja makedonske kinematografije, slovita brata Manaki. Od posnetkov 114-letne babice Despine pri tkanju in obiska sultana Mehmeda Rašida V. do filmov, narejenih po prvi svetovni vojni.
Punk ni mrtev (Pankot ne e mrtov)
Vladimir Blaževski, Makedonija/Srbija, 2011, 35mm, 1.85, barvni, 104', svp
Mirsa je frontman nekoč najpopularnejšega, a že davno razpadlega makedonskega punk benda. Pri štiridesetih še vedno živi z mamo in preprodaja mamila za Albanca Gzima. Na pobudo slednjega se pevcu po sedemnajstih letih ponudi priložnost, da spet obudi staro slavo. Na kup mora zbrati nekdanje člane skupine, ki so po razpadu Jugoslavije bodisi zapustili Makedonijo ali pa se jim angažma na dobrodelnem koncertu zdi vse prej kot zlata priložnost. Film bodo predstavili režiser Vladimir Blaževski, producent Darko Popov in predstavnik Makedonske kinoteke Vladimir Angelov.
10.10. sreda
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Nora ljubezen (Mad Love)
Antonia Bird, ZDA, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 96', sp
Zgodba o mladih zaljubljencih (Drew Barrymore in Chris O'Donnell) na begu pred prisilno hospitalizacijo. Filmu bo sledil kratek komentar psihiatra dr. Petra Preglja o bipolarni motnji. Vstop prost.
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Bolečine (Jad)
Kiril Cenevski, Makedonija, 1975, 35mm, 2.35, barvni, 119', sp
Konec 11. stoletja, Ohrid, Bizantinsko cesarstvo. Čas preganjanj, umorov, katastrof in kug. Odpor slovanskega prebivalstva zoper krščansko cerkveno dogmo se na Balkanu krepi v heretičnem bogomilskem gibanju, ki počasi izpodriva stare poganske tradicije. Kuga mori po Avramovi vasici, plemenski poglavar pa je še vedno brez naslednika. Neke noči se mu med vaškim obredom ponudi priložnost v podobi lepe mladenke Dalie. Medtem tudi Avramova žena zaklinja poganska božanstva, da bi možu lahko spočela otroka. Rodita se sinova, nezakonski Vardan, izgnan v samostansko življenje, in Gavril, poglavarjev legitimni naslednik.
21.30
Retrospektiva makedonskega filma
Srečno novo leto '49 (Srekna nova '49)
Stole Popov, Makedonija, 1986, 35mm, barvni, 125', sp
Kritiško priznana povojna drama se odvija v mračni atmosferi napetosti in strahu v mesecih po razdoru med Titom in Stalinom. Zgodba pripoveduje o dveh bratih različnih življenjskih prepričanj. Starejšega brata Dragoslava, povratnika iz Rusije, po krivem obtožijo vohunstva in aretirajo. Mlajšega Koste ne zanima politika, privlačita ga bratova mlada žena in mafijsko podzemlje. A izkaže se, da je sovjetska vohunka prav bratova žena.
11.10. četrtek
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Kako sem ubil svetnika (Kako ubiv svetec)
Teona Mitevska Strugar, Makedonija/Francija/Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 82', svp
Makedonija, 2001. Viola se po treh letih življenja v ZDA vrne v domovino, ki je na robu etnične vojne med Makedonci in albansko manjšino, Natove čete pa skušajo ohranjati red in mir. V razsulu je tudi Violina družina. Mlajši brat Kokan je idealističen anarhist, ki s prijatelji napada Natove konvoje in sodeluje z lokalno mafijo. Mati prosi Violo, naj posreduje pri bratu. Viola je odločena pomagati, hkrati pa najbližjim prikriva pravi vzrok za svojo vrnitev v domovino.
21.00
Retrospektiva makedonskega filma
Velika voda (Golemata voda)
Ivo Trajkov, Makedonija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 93', ap
Tarča atentata, politični veljak Lem Nikodinovski, se v kritičnem stanju med življenjem in smrtjo spominja svojih otroških dni. Druga svetovna vojna se je pravkar končala in ob velikem jezeru so postavili sirotišnico za otroke t. i. sovražnih narodov. Tudi malega Lema so, kot divjo žival, ujeli na riževem polju in pripeljali v sirotišnico. Film, posnet po motivih istoimenskega romana Živka Činga, ni le preprosta zgodba o trpljenju balkanskega Oliverja Twista, pač pa trpek razmislek o ljubezni in prijateljstvu, dvorjenju in izdajstvu.
12.10. petek
17.00
Smrt filma
Paolo Cherchi Usai v Ljubljani
Pogovor s filmskim zgodovinarjem, teoretikom in arhivistom Paolom Cherchijem Usaijem ob priložnosti kinotečne izdaje njegove kultne knjige Smrt filma: zgodovina, spomin in digitalni mračni vek.
"Nad smrtjo filma ne bom prelival solz, saj gre morda za prvo priložnost, da ga vzamemo resno. Po splošnih ocenah je bila leta 01999 proizvedena približno poldruga milijarda ur gibljivih slik, namenjenih gledanju; dvakrat več kot desetletje poprej. Če se ta rast nadaljuje, bodo leta 02006 proizvedene tri milijarde ur gibljivih slik in leta 02011 šest milijard. Do leta 02025 bo tako na ogled približno sto milijard ur gibljivih slik. Leta 01895 je ta številka znašala približno štirideset minut in večina jih je danes ohranjenih." Paolo Cherchi Usai
19.00
Smrt filma/In memoriam: Chris Marker (1921-2012)
Kuba, da! (Cuba sí!)
Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, 1.33, čb, 40' (izvirno 58'), svp
"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato ker bi bil zadnji. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo …), skuša posredovati, če že
ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker
20.00
Smrt filma/In memoriam: Tony Scott (1944-2012)
Top Gun
Tony Scott, ZDA, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Prva velika uspešnica abstraktnega ekspresionista, akcijskega slikarja v Hollywoodu, prezgodaj umrlega Tonyja Scotta, ki ga bo zgodovina (sčasoma) zabeležila kot zadnjega velikega, klasičnega ustvarjalca neosebnega avtorskega filma.
13.10. sobota
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Iluzija
Svetozar Ristovski, Makedonija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 103', ap
Najstnik Marko odrašča v skrajno nezdravem okolju. Oče je alkoholik, mati je že zdavnaj izgubila stik s svetom okrog sebe, sestri pa gre le za lastne interese. Edina oseba, ki Marku še vliva kaj upanja v prihodnost, je učitelj makedonščine, ki ga spodbuja k pisanju poezije. Ko trud ne izpolni mladeničevih pričakovanj, se seznani s plačancem, ki ga nauči, kako vzeti zakon v svoje roke. Film o razgradnji družine kot posledici tranzicije.
21.00
Retrospektiva makedonskega filma
Vojna je končana (Vojnata završi)
Mitko Panov, Makedonija/Švica, 2010, video, barvni, 108', ap
Družina kosovskih Albancev leta 1999 med Natovim bombardiranjem Beograda emigrira v Švico, kjer ji po vrsti let bivanja zdaj grozi izgon. Oče Rasim, nekdanji učitelj glasbe, ustanovi zdomsko albansko kulturno-umetniško društvo in zbira podpise v podporo izseljenski skupnosti. Intimna drama preraste v univerzalno fresko kleči kulturne asimilacije.
14.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.10. ponedeljek
18.00
Premiera slovenskega dokumentarnega filma
Čas za sprehod
Marija Mojca Pungerčar, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 45'
"Ali pes potrebuje verigo, če nima lastnika? Ali lahko pes živi brez lastnika? Ali lahko živi svobodno, ne da bi imel lastnika? Ali lahko zanj skrbi množica ljudi, ne da bi bil kdorkoli izmed njih njegov lastnik? Ali pes potrebuje lastnika? Ali mora biti človek lastnik psa, da skrbi zanj? Ta vprašanja naj vas nikar ne zavedejo: Čas za sprehod ni doku o psu, ampak doku o Sloveniji in njenem odnosu do socialne države v času, ko socialno državo obsojajo na smrt, ali bolje rečeno – na evtanazijo. Čas za sprehod je doku o dveh psih, ki sta pomagala redefinirati in revitalizirati socialno državo. Ne od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor." Marcel Štefančič, jr.
Vstop prost.
19.00
Večer SFA: Filmi po izboru Nerine Kocjančič
Steklarski blues
Harry Rag, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 13'
Zadnja želja
Petar Pašić, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 10'
Staro in novo
Neven Korda, Zemira Alajbegović, Slovenija, 1997, video, barvni, 66'
Rekonstrukcija živahnega vrveža na ljubljanski subkultumi sceni v 80-ih letih, ki sta ji pripadala tudi avtorja. Množica dokumentov in video posnetkov, nastalih od 1982 do 1986, se zliva v dinamično zgodbo, preplet družbenega in osebnega.
21.00
Večer SFA: Filmi po izboru Nerine Kocjančič
Abesinija
Karpo Godina, Slovenija, 1999, 16mm, barvni, 17'
Obrazi iz Marijanišča
Helena Koder, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 55'
Nekdaj se je internat imenoval Marijanišče. Šele leta 1946 je ustanova, ki jo je v 19. stoletju ustanovila Družba svetega Vincencija, dobila novo vodstvo, novo ime, nov cilj sodobne internatske vzgoje: "Naša mladina naj bi poleg sovjetske postala najsvobodnejša na svetu." Med gojenci so tudi Janez Menart, Ciril Zlobec, Dane Zajc, Saša Vuga in Lojze Kovačič. Njihovo literarno glasilo je bilo po nekaj številkah ukinjeno, a njihov vstop v literaturo ostaja tesno povezan z internatskim obdobjem.
16.10. torek
18.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma – prolog
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
N. J., njegova žena Min-Min in njuna otroka, srednješolka Ting-Ting in osemletni Yang-Yang, so navadna družina iz Tajpeja. Po poroki Min-Mininega brata in babičini kapi se vsak družinski član znajde na svojem razpotju, ki utegne korenito spremeniti ustaljeni tok njihovega življenja. En, dva je film, ki se po mnenju vrste filmskih profesionalcev (zgodovinarjev, režiserjev, kritikov) uveljavlja kot prva velika mojstrovina in eden ključnih filmov novega tisočletja.
21.15
Pregled sodobnega tajvanskega filma
10 + 10 (Shi jia shi)
Hou Hsiao-hsien, Wang Toon, Wu Nien-jen, Wei Te-sheng, Cheng Wen-tang, Shen Ko-shang, Wang Shaudi, Chen Yu-hsun, Sylvia Chang, Kevin Chu Yen-ping, Chen Kuo-fu, Chang Tso-chi, Cheng Yu-chieh, Ho Wi-ding, Rendy Hou Chi-jan, Leon Dai, Chung Mong-hong, Yang Ya-che, Hsiao Ya-chuan, Arvin Chen, Tajvan, 2011, video, 4:3, barvni, 114', ap
Antologija petminutnih vinjet desetih mladih in desetih uveljavljenih tajvanskih režiserjev, vključno z idejnim očetom projekta, Hou Hsiao-hsienom, predstavlja pogled dvajsetih avtorjev na tisto, kar naj bi njihovo otoško domovino napravljalo za posebno. Pester kolaž fikcije in dokumenta, poetičnosti in humorja, satire in ponosa.
17.10. sreda
19.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Z roko v roki (Khan gun e chiu)
Yen Lan-chuan, Juang Yi-tzeng, Tajvan, 2010, video, 4:3, barvni, 124', ap
Dobitnik glavne nagrade Tajvanskega mednarodnega festivala dokumentarnega filma 2010 prikaže razvoj demokratičnega gibanja v povojnem Tajvanu skozi epsko ljubezensko zgodbo med aktivističnima zakoncema Tian. Razkrije se izjemna življenjska zgodba ženske v konservativni družbi, ki je prehodila dolgo pot od uporniške mladenke do tovariške soproge, vselej pa ostajala neumorna borka za tajvansko avtonomijo.
21.30
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Din-tao
Fan Kai, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 114', ap
Tai in Xian sta naslednika dolge tradicije igralcev starodavnega verskega obredja Din-tao, a njuna očeta sta smrtna sovražnika. Tai prevzame vodstvo očetove skupine in jo popelje na potovanje po tajvanski obali. Peš in z oprtanimi bobni širijo duh Din-taa s takšno strastjo, da se jim pridruži tudi Xian.
18.10. četrtek
19.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma: Kratki igrani, dokumentarni in animirani filmi
Darilo (Li Wu)
Joe Hsieh, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 15', ap
G. 3 (A San zong yi tuan)
Huang Hongzhi, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 15', ap
Na drugi strani (Bi an)
Chen Chou-lin, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 23', ap
Leteča riba (Fei yu)
Tseng Chia-chi, Tajvan/ZDA, 2010, video, 4:3, barvni, 5', ap
Maček Barkley (Ba ke li xiao mao)
Chiu Li-wei, Tajvan, 2010, video, 4:3, barvni, 5', ap
G. Štirikolesnik (Si lun po de country road)
Stan Chiou, Tajvan, video, 4:3, barvni, 15', ap
21.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Muhasti oblak (Tian bian yi duo yun)
Tsai Ming-liang, Tajska/Francija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Dekle Shiang-chyi se po mesecih bivanja v Parizu vrne v Taipei, kjer to poletje vlada suša. Ves čas omejujejo vodo, ljudje hirajo v pregreti betonski džungli, vremenske napovedi ne prinašajo ničesar dobrega. Dekle kmalu spozna Hsiao-kanga in z njim začne prijateljevati; ne zaveda pa se, da fant nastopa v pornografskih filmih, ki jih snemajo v stanovanjih blokovskega naselja, v katerem živi.
19.10. petek
19.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Klasike I
Privid (Fantasmagorie)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 2'
Pajacova nočna mora (Le Cauchemar du Fantoche)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 3'
Srčne težave (Affaires de cœur)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'36''
Čarobni obroč (Le Cerceau magique)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 5'
Gledališče čudežev (Le Théâtre des phénomènes)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 3'
Sproščena generacija (Génération spontanée)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'30''
Muhave vžigalice (Les Allumettes fantaisistes)
Émile Cohl, Francija, 1912, 35mm, 1.33, čb, 4'
Petelinček (Le Petit Chanteclerc)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 7'
Plamenčkovi podvigi (Les Exploits de Feu Follet)
Émile Cohl, Francija, 1911, 35mm, 1.33, čb, 2'
Pustolovščine nepridipravov (Les Aventures des Pieds Nickelés)
Émile Cohl, Francija, 1917, 35mm, 1.33, čb, 23'
Program bo uvodoma predstavil kustos retrospektive Jean-Baptiste Garnero iz Nacionalnega centra za kinematografijo (CNC) v Parizu.
21.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Klasike II
Škratovi podvigi (Les Exploits de Farfadet)
Émile Cohl, Francija, 1916, 35mm, 1.33, čb, 3'
Oskrunil je dobro družinsko ime (He Ruins His Family's Reputation)
Émile Cohl, Francija, 1913, 35mm, 1.33, čb, 6'
Prihodnost v stopalih (L'Avenir dévoilé par les lignes du pied)
Émile Cohl, Francija, 1917, 35mm, 1.33, čb, 4'
Skrivnostne umetnosti (Les Beaux-Arts mystérieux)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 5'
Ducat Herkulovih del (Les Douze travaux d'Hercule)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 5'
Poročni čeveljci (Les Chaussures matrimoniales)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 7'
Katastrofa pri pajacih (Un Drame chez les Fantoches)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 3'
Živahni mikrobi (Les Joyeux microbes)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'
Vojaček, ki je postal bog (Le Petit soldat qui devient dieu)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 4'30''
Sosedovi najemniki (Les Locataires d'à côté)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'39''
Pajacova hiša (La Maison du Fantoche)
Émile Cohl, Francija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 8'
Program bo uvodoma predstavil Jean-Baptiste Garnero.
20.10. sobota
19.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Predavanje
Osvojitev Anglije (La Conquête de l'Angleterre)
Leontina Indelli, Émile Cohl, Francija, 1937, video, 4:3, 4'
Jean-Baptiste Garnero bo s predavanjem in video projekcijo osvetlil ozadje nastanka Cohlovega nedokončanega filma Osvojitev Anglije, ki je nastajal v sodelovanju s filmsko aktivistko in umetnico Mimmo Indelli. Émile Cohl je v starosti enainosemdeset let umrl 20. januarja 1938 in tako ni uspel postaviti zadnje opeke v filmsko katedralo, ki jo je gradil celih trideset let.
20.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – (Vsi smo) otroci Émila Cohla
Napotki za reševanje filma (Comment on sauve un film)
Philippe Truffault, Francija, 1996, 35mm, čb, 3'35''
Émilovo pohajkovanje (La Balade d'Émile)
Manuel Otéro, Francija, 1967, 35mm, čb, 2'15''
Dinozaver Gertie (Gertie the Dinosaur)
Winsor McCay, ZDA, 1914, 16mm, čb, 8'
Veselje do življenja (La Joie de Vivre)
Hector Hoppin, Anthony Gross, Francija, 1934, 35mm, čb, 9'
Mariusovo čudežno potovanje (Le Voyage fantastique de Marius)
neznani avtor, Francija, 1912, 35mm, čb, 4'
Črta življenja (Ligne de vie)
Peter Kassovitz, Francija, 1985, 35mm, barvni, 5'
Nekaj skic o otrocih (Quelques croquis de gosses)
neznani avtor, Francija, 1923, 35mm, čb, 7'
Črta (La Linea)
Osvaldo Cavandoli, Italija, 1970, 35mm, barvni, 5'
Mož, ki je snedel bika (Un Monsieur qui a mangé du taureau)
Eugène Deslaw, Francija, 1935, 35mm, čb, 7'
Gospodinjski aparat Indesit (Indesit – electromenager)
Peter Foldes, Francija, 1972, video, 1'
Inukshuk
Théry Camillelvis, Francija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 8'45''
Program bo uvodoma predstavil Jean-Baptiste Garnero.
21.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.10. ponedeljek
19.00
Ivan Marinček: 90 let!
Deveti krog (Deveti krug)
France Štiglic, Hrvaška, 1960, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
Zagreb, 1941. Da bi pred taboriščem rešil mlado Ruth, hčerko židovskih sosedov, stari Vojnović privoli v formalno poroko med dekletom in svojim sinom Ivom. Čeprav se Ivo upira, saj že ima izvoljenko Magdo, se med njim in Ruth počasi razvije iskrena in silna ljubezen. Nekega dne ustaši dekle vendarle ujamejo in Ruth pristane v t.i. devetem krogu koncentracijskega taborišča. Pretresljiva vojna melodrama; zgodba o ljubezni, ki se poraja v najtežjih okoliščinah. Zagreb, kot ga je ujel Marinčkov objektiv, je na filmu redko kdaj deloval tako vzdušno. Projekciji sledi pogovor z Ivanom Marinčkom, ki ga vodi Karpo Godina.
21.30
Ivan Marinček: 90 let!
Trenutki odločitve
František Čap, Slovenija, 1955, 35mm, 1.37, čb, 98'
V času nemške okupacije domobranci pripeljejo v mestno bolnišnico ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kot ga vsi kličejo, zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano predrami. Vojna drama o etičnih dilemah.
23.10. torek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Jela Krečič, Ivana Novak: Uvodni nagovor.
Mladen Dolar: Biti ali ne biti? Da, prosim.
Trditev, da je Lubitschev Biti ali ne biti nemara najboljši film celotne zgodovine filma, je lahko videti pretirana, in prispevek bo skušal podati nekaj razlogov zanjo. Ob kratkem orisu okoliščin nastanka tega filma se bo prispevek osredotočil na tri vprašanja. 1. Kako je mogoče napraviti komedijo o fašizmu, in to sredi najhujšega vzpona fašizma? Zakaj je komedija najboljši način spoprijema s fašizmom? Kako se situira v razmerju do svojega historičnega trenutka, enega najbolj mračnih v vsej zgodovini? 2. Kakšen je status naslovnega vprašanja "biti ali ne biti", najslavnejšega iz vse zgodovine? Kako komedija obravnava to tragično vprašanje par excellence in kaj se lahko iz tega naučimo? Zakaj je na to vprašanje nemogoče odgovoriti? 3. Zakaj je ponavljanje ključni mehanizem komičnega? Ta film ga uporablja kar najbolj virtuozno, pri čemer se postavljajo daljnosežna vprašanja, ki zadevajo samo bistvo teatra, filma in komedije. Jela Krečič in Ivana Novak sta kustosinji letošnje Jesenske filmske šole. Mladen Dolar je filozof in izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Gregor Moder: Vprašanje brade.
V Lubitschevem filmu Biti ali ne biti najdemo dolgo sekvenco prizorov, kjer ima glavno vlogo – brada. Natančneje, gre za lažno brado, s katero se junak odporniškega gibanja v okupirani Varšavi maskira v nemškega vohuna in povzroča zmedo v štabu Gestapa. Komične učinke, ki spremljajo vrtinec razkrinkanj in ponovnih razkrinkanj, narekuje posebna logika, ki jo lahko poimenujemo tudi falična, saj jo določa snemljivost njenega privilegiranega objekta. Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Biti ali ne biti (To Be or Not to Be)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Ena največjih filmskih komedij vseh časov je umeščena v čas druge svetovne vojne. Varšavski gledališki ansambel leta 1940 pripravlja dramo o Hitlerju. Ko Hitlerjeva vojska zavzame Poljsko, so igralci primorani prekiniti z vajami. Vendar jim to ne prepreči, da ne bi vendarle odigrali svojih življenjskih vlog. Igralci si nadenejo sovražnikove uniforme in prodrejo v nacistični štab z ambicioznim namenom prispevati k zmagi zaveznikov. Biti ali ne biti je brezhiben spoj resne zgodovinske tematike z umetnostjo komedije. Prinaša zmešnjave identitet, živahne pripovedne zaplete, neverjetno komične dialoge, večne pasice in nepozabne prizore, zaradi katerih je Lubitschev film v horizontu umetnosti po svoje zmagal v vojni, še preden se je to zgodilo na ravni Zgodovine.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (koloriran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, sam pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Prva ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
24.10. sreda
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Robert Pfaller: Kaj je tako zelo smešno pri multipli ljubezni? Poligamni Lubitschev dotik.
Lubitscheve komedije niso zgolj naklonjene temi erotičnih težav, odvodom in triangulacijam, kot to velja za ostale komedije. Lubitscheva dela za razliko od večine ostalih komedij erotično pluralnost celo predstavijo kot možni srečni konec. To, kar se je uveljavilo pod pojmom Lubitschev prijem ali pridih, izvira – in to ne v majhni meri – iz te poligamne pozicije do komedije. To sproža vrsto vprašanj. Na primer vprašanje, kakšna poligamija sploh je v igri. Mar gre za "vlačugarsko etiko" popolne iskrenosti in odkritosti, ki jo oznanjajo ideologije po letu 1968 in današnje manjšinske utopije? Ali pa je tu še vedno potrebna skrivnost? Toda čigava skrivnost je to? Pred kom mora ostati skrita? In še, ali lahko politične etike izvirajo iz uspešne estetike? Z drugimi besedami: Ali resnično življenje sledi zakonom komedije? Je resnično življenje prijetno (za udeležence), kadar je komedija smešna (za opazovalce)? Ali obstaja kaj takšnega kot resnično življenje z Lubitschevim pridihom?
Robert Pfaller je avstrijski filozof in predavatelj na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Aaron Schuster: Težave z rajem. Teorija elegance.
Človeško bitje je tista žival, ki stremi k sabotaži svojega lastnega uspeha, pri čemer je tako nesrečna, da ji ne uspe niti to. Temu dvojnemu neuspehu se reče sreča in Lubitschevi filmi bolje kot katerikoli drugi demonstrirajo, da je to v osnovi komične narave. Predavanje bo na podlagi Težav v raju in Načrta za življenje orisalo "Lubitschev prijem" kot teorijo elegance, ki pokaže, kako naj bi bila videti sodobna etika "onstran dobrega in zlega" potem, ko je modernost dodobra uničila Aristotelovo predstavo človeškega bitja. Gre za etiko, kjer duhovitost, gesta, elipsa, izpustitev in tisti negotovi občutek povzdigujejo nemožnost in antagonizem na višjo raven nerazrešljivosti. To nato vodi v diskusijo o tem, ali jedro moderne etike zadeva univerzalne dolžnosti (Kant), skrb za drugega (Levinas) ali dobro govorjenje (l’éthique du bien dire, Lacan). Vsaka opredelitev ima svojo perverzno hrbtno plat in eleganca ni izjema – tudi eleganca ima svojo nečloveško razsežnost. Aaron Schuster je filozof, kulturni kritik in sodelavec na berlinskem Inštitutu za raziskovanje kulture.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Težave v raju (Trouble in Paradise)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1932, 16mm, 1.37, čb, 83', bp
Medtem ko ugledni gost prisotnim v loži prestižnega hotela v šoku opisuje, kako so ga v hotelu nedavno okradli, spremljamo tudi vzvišeno srečanje barona in plemkinje nekaj nadstropij višje. Med večerjo se izkaže, da sta domnevna aristokrata Gaston in Lily v resnici tat ter tatica na roparskem pohodu, usodno spoznanje pa samo še dodatno podžge njune vzajemne strasti. Tandem načrtuje pomemben projekt, ki bo mlado bogato vdovo prikrajšal za njeno premoženje. Ko se Gaston pri bogatašinji zaposli kot pomočnik, se mora kriminalni par soočiti z opreznimi sodelavci mlade vdove in ljubezenskimi težavami – na primer z ljubosumjem. Vzorčni primer nezgrešljivega režiserjevega prijema: medtem ko film kipi od navihanih replik, elegantnih namigovanj in mojstrske rabe elips, naslovi še nepravično porazdelitev premoženja.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Načrt za življenje (Design for Living)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1933, 16mm, 1.37, čb, 91', bp
Mlada, obubožana umetnika (Gary Cooper in Fredric March), ki še kujeta pot do uspeha, in karikaturistka (Miriam Hopkins) se srečajo v kupeju na vlaku proti Parizu. Dekle se v hipu zaljubi v oba mladeniča; oba mladeniča v dekle. V izogib tragičnim posledicam sklenejo gentlemanski dogovor o razmerju brez seksa in se spustijo v platonski ménage à trois. Dekle obenem nastopi kot muza in dežurni kritik njunih del, toda ko uspe enemu od mladeničev prodreti v svet uspešnih, se prekine tudi idila. Pod Lubitschevo taktirko drzne obravnave spolnega razmerja v komični vlogi zablesti Gary Cooper.
25.10. četrtek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Alenka Zupančič Žerdin: Začetek dober, vse dobro.
Lubitsch je upravičeno zaslovel kot mojster začetkov – uvodnih sekvenc, ki ne le učinkovito podajo kontekst filma brez običajnega zatekanja h kadrom Eifflovega stolpa ali beneških kanalov, pač pa ga tudi opremijo z izhodiščnim komičnim spinom, na katerem film dobesedno poleti. In ob katerem v hipu zbledijo modrosti tipa "ne hvali dneva pred večerom" ali "konec dober, vse dobro". Komedijo navadno povezujemo s srečnim koncem, s tem pa zgrešimo njeno bistvo, namreč dober, zasoljen, presežni začetek. Začetek Cluny Brown je le eden izmed številnih primerov iz Lubitschevega opusa, a nanj se bomo osredotočili še iz drugih razlogov. Cluny Brown je pravzaprav zelo edinstven, nenavaden film. Posnet je s perspektive naslovne junakinje – ženske, ki morda res ne ve čisto dobro, kaj hoče, zato pa zelo dobro ve, v čem uživa. Iz dogmatičnega sna, v katerem se mešata razredna in spolna diskriminacija, in v katerem sicer deluje kot vselej nasmejani in z vsem zadovoljni avtomat, jo lahko zdrami samo eno: zvok motnje v vodovodni inštalaciji, zvok zamašenih odtokov, ki jih bo odmašila, pa naj (jo) stane, kar hoče …
Alenka Zupančič Žerdin je filozofinja in sodelavka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Russell Grigg: Dama in njen dvorljivec.
Mar izraza "romantična" ali "screwball komedija" ne zgrešita bistva Lubitschevih filmov? Če izvor žanra iščemo v Lubitschevih filmih, ne dobimo nič drugega kot zgodovino vplivov, kar pa ne pojasni niti šarma niti edinstvenosti njegovih del. Ne bom skušal pojasniti šarma, bom pa govoril o njihovi edinstvenosti. Onstran Lubitschevega prijema in standardov, ki so postavili temelje žanra, opazimo, da se vsaka komedija vrti okoli zapeljevanja; toda zapeljevanja, ki je posledica zamenjave mest moškega in ženske. Moško zapeljevanje ženske sčasoma postane moško zapeljevanje – in nič drugega kot to. Pozicije se zamenjajo in erastes (tisti, ki ljubi) postane eromenos (tisti, ki je ljubljen). Moški je prvotno formulaičen, celo univerzalen, in zapeljevanje se vrti okoli partikularnosti vsake ženske. Šele ko se ta vda, spoznamo, da je bila ženska vseskozi njegov simptom. Vsaka ženska za vsakega moškega, na njegov ali njen način. Russell Grigg je filozof in profesor na Deakin University v Melbournu.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Cluny Brown
Ernst Lubitsch, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 100', bp
Zgodba romantične komedije je umeščena v leto 1939, ko se Evropa nahaja tik pred usodnim viharjem 2. svetovne vojne, in pripoveduje o ljubezni med nečakinjo inštalaterja vodovodnih cevi in šarmantnim češkim emigrantom v Angliji. Zadnji film, ki ga Ernst Lubitsch tudi sam dokonča; ganljiva, globoko humanistična in v svojem smislu za humor revolucionarna pripoved o odrešilni moči ljubezni v kriznih časih.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnali lakoto iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi petletkami. Za dragulji se peha tudi grof, ljubček nekdanje lastnice nakita. Grofu v kratkem času uspe trojko revolucionarjev preobraziti v krvoločne kapitaliste, ki mislijo le še na lasten dobiček. Iz Moskve zato pripotuje še posebna odposlanka, smrtno resna in ledeno hladna politkomisarka Ninočka (Greta Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja z zadrtim prepričanjem, da ni ljubezen nič drugega kot kemična reakcija. Film je v času nastanka oglaševan s hudomušnim vabilom: Garbo se smeji!
26.10. petek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Elisabeth Bronfen: Lubitscheva vojna.
Je v vojni mogoče zmagati s humorjem? Mar ni žanr hollywoodske sofisticirane komedije neprimeren za to, da naslovi politično tiranijo? Kako se lahko igranje z diktaturo pretvori v politično zvijačo? Predavanje bo premislilo Lubitschev Biti ali ne biti v kontekstu vojnih prizadevanj zgodnjega Hollywooda v 40. letih. Iztočnica je lik Greenberga, ki ga igra srednjeevropski izgnanec Felix Bressart. Njegovo vztrajanje, da lahko geste slabega okusa – če ne drugega – spravijo v smeh, vedno znova trči ob vzvišeno resnobnost režiserja gledališča Polski v Varšavi. Greenberg se vpričo katastrofe zavzema za komično, za refleksijo in korekcijo. Je pa to tudi lik, ki si prisvoji Shylockov znameniti monolog in s tem izostri etično razsežnost retorike ponovitve, ki v temelju določa komedijo. Gre za tistega brezskrbnega duha Lubitscheve dramaturgije, ki najbolj bridko ubesedi politični antagonizem.
Elisabeth Bronfen je filozofinja in profesorica angleške ter nemške literature na Univerzi v Zürichu.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Tatjana Jukić: Gonja za nesrečo kot politična ekonomija: Lubitscheva vojna trilogija.
Predavanje izhaja iz Ninočke, kjer Lubitsch organizira svojo politično pozicijo okrog lika Grete Garbo, in postavi tezo, da Trgovina za vogalom in Biti ali ne biti učinkujeta kot filmski predelavi političnih implikacij Ninočke. Zato bo avtorica tri filme naslovila kot trilogijo. V slednjo je všita nenavadna politična ekonomija, ki seveda zadeva Marxa, pa vendar je simptomatična tudi za razmere filma kot takšnega. Ta politična ekonomija terja, da se zatečemo k psihoanalizi (kot tudi Lubitsch prikliče psihoanalizo v Negotovem čustvu, filmu, ki se v zgoraj omenjeno trilogijo umešča kot nekakšna sinkopa), pri tem pa vzpostavi mesto, od koder je mogoče nasloviti še problem ekonomije same psihoanalize. Tatjana Jukić je filozofinja in profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Trgovina za vogalom (The Shop Around the Corner)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Uslužbenca v majhni srednjeevropski trgovinici za vogalom, Klara (Margaret Sullavan) in Alfred (James Stewart), se v resničnem življenju ne prenašata, obenem pa drug drugemu pisarita skrivna pisma, v katerih si izpovedujeta vedno bolj žgočo naklonjenost. Problem je samo v tem, da Klara in Alfred ne vesta, da si dopisujeta drug z drugim. Tipična Lubitscheva komedija, obenem bistroumna in lahkoživa, zadržana in objestna, začinjena s pikantnim humorjem in brezhibnim tempiranjem.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Biti ali ne biti (To Be or Not to Be)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Glej torek 23.10. ob 20.00
27.10. sobota
19.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Negotovo čustvo (That Uncertain Feeling)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 84', bp
Jill Baker je srečno poročena, vendar idilo moti malce neobičajen simptom: vsake toliko časa nenadzorovano kolca. Prijateljica jo prepriča, naj se oglasi pri psihoanalitiku. Jill po prvi seansi ugotovi, da je kolcanje povezano z njenimi dvomi v zakon. Kmalu začne afero z enim od psihoanalitikovih pacientov, nevrotičnim pianistom. V času nastanka spregledana romantična komedija z značilno lubitschevsko tematiko: film premelje zakonski odnos, varanje, razpetost med srečo in nesrečo.
21.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Glej torek 9.10. ob 19.00
28.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Selekcija
Dušan Povh, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Električna orodja za domačo uporabo
neznani avtor, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Defenzivno je varno
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Tu so, naši so
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 11'
Jeklo, beton, človek
Jane Kavčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Partizanski pevski zbor
Dušan Prebil, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Učna leta izumitelja Polža
Jane Kavčič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 89'
Jani (Miha Petrovčič), ki ga vrstniki kličejo Polž, je zvedav in iskren osnovnošolec. Všeč mu je sošolka Hojka, še posebno pa ga privlači izumiteljstvo. Ko je že videti, da je Polž na pragu prvega uspeha, njegova naprava eksplodira in tako je v družinskem stanovanju poskusov konec. V očeh odraslih ostaja zgolj nekakšen upornik in zanesenjak, a njegov mlajši brat se že odpravlja po njegovi poti. Socialna komedija o mladem geniju.
30.10 torek
19.00
Klasiki
Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour)
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', sp
Štirje ključni trenutki ljubezenskega razmerja: srečanje, fizična strast, prepir in ločitev, pobotanje; štirje trenutki, ki naj bi služili za osnovo umetniškega dela, katerega forma ostaja skrivnost. Film v dveh delih. Jean-Luc Godard: "Prvega sem posnel s kamero, drugega brez kamere."
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Maske (Masky)
Olmo Omerzu, Češka, 2005, video (posneto na 16mm), 10', bd
Intimna maškarada z volkom in družino. Nema etuda prvega letnika praške FAMU; edina omejitev te vaje je, da se v njej ne sme spregovoriti. Dobitnik nagrade za najboljši film prvih letnikov na festivalu študentskega filma Famu Fest.
Drugo dejanje (Druhé dějství)
Olmo Omerzu, Češka/Slovenija, 2008, 35mm, barvni, 1.37, 45', sp
Cilie in Martin sta glavna protagonista ljubezenske zgodbe o zapoznelem poročnem potovanju, ki nastopi v trenutku, ko je v resnici že vse izgubljeno. Potovanje se kmalu izkaže za alibi Martinovega pobega. Zgodba se začne v Pragi, izgubi pa v italijanskem Trstu. Posebno priznanje za režijo na Festivalu slovenskega filma 2009.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
31.10 sreda
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
opozorilo
Vsa predavanja v sklopu Jesenske filmske šole, mednarodnega simpozija filmske teorije, bodo potekala v angleščini. Za vstop na predavanja si pravočasno zagotovite brezplačne vstopnice na blagajni Kinoteke.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
1.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Objektivne nevarnosti
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 4'
Pred izpitom
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 5'
Promiskuiteta
Mako Sajko, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 7'
Kobilica (Skakavac)
Dušan Vukotić, Slovenija/Hrvaška, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 15'
Kranjska Gora FIS 78
Jane Kavčič, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Mesto Kamnik in njegova stara industrija
Dušan Povh, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 16'
Mi med seboj
neznani avtor, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, čb, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Razseljena oseba
Marjan Ciglič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 92'
Sin nekdanjega slovenskega domobranca in kasnejšega političnega emigranta, Peter Dolenc (Matjaž Višnar), rojen v Argentini, obišče domovino svojih staršev, ki jo pozna le po pripovedovanju. Spozna arhitekta Gorazda, s katerim se spoprijatelji, a njun odnos ni brez konfliktov. Gorazd je namreč sin partizana, oče pa ga je naučil zagovarjati revolucijo in socializem. Politična drama o tretji generaciji slovenskih izseljencev.
2.10. torek
17.00
50 let revije Ekran
50 let revije Ekran – filmska kritika nekoč in danes
Okrogla miza z glavnimi/odgovornimi uredniki revije Ekran. Moderator: aktualni urednik Gorazd Trušnovec. Vstop prost.
19.00
50 let revije Ekran
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 125', svp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkla iz Ptomanije. Edinstvena zmes tragedije, satire in predvsem komedije, ki si je v temačni duh svojega časa upala zarezati najgloblje.
"Resnično veličasten dosežek velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za najpomembnejši film vseh časov." Bosley Crowther, The New York Times, 1940
21.30
50 let revije Ekran
Državljan Kane (Citizen Kane)
Orson Welles, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 119', sp
Biografija denarnega mogotca Charlesa Fosterja Kana. Njegov meteorski vzpon kralja medijev in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja ter tragičen razkroj njegovega osebnega življenja skušajo najprej posneti kot novico, spraviti v reportažo, toda izkaže se, da je za Kana dovolj velik le film. Prvenec čudežnega dečka Orsona Wellesa, dolgo časa hvaljen kot najboljši film vseh časov.
3.10. sreda
18.00
50 let revije Ekran
Otroci raja (Les enfants du paradis)
Marcel Carné, Francija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 190', ap
Pretanjena upodobitev pariškega gledališkega podzemlja 20-ih in 30-ih let 19. stoletja, posneta med nacistično okupacijo Francije, pripoveduje zgodbo o skrivnostni kurtizani (Arletty) in štirih moških, ki jo ljubijo, igralcu, zločincu, aristokratu in pantomimiku (Jean-Louis Barrault). Sublimni vrhunec francoskega poetičnega realizma in dolgoletnega sodelovanja režijsko-scenarističnega tandema Carné-Prévert.
21.30
50 let revije Ekran
Sever-severozahod (North by Northwest)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 136', sp
Zapletena variacija na temo Hitchcockovega priljubljenega zapleta: nedolžen moški, po krivem obtožen zločina, na begu pred zakonom in zločinci, v primežu okoliščin, ki jih ne obvladuje. Ko uspešnega newyorškega reklamnega agenta (Cary Grant) po spletu naključij zamenjajo za tajnega agenta Georga Kaplana, se zaplete v mrežo intrig in umorov, ki ga žene od ene do druge obale ZDA v poskusu, da bi policiji dokazal svojo nedolžnost in se izmuznil zločinski združbi na lovu za izgubljenim mikrofilmom. Kronski dragulj v skupni karieri Hitchcocka in Granta.
4.10. četrtek
19.00
50 let revije Ekran
Do zadnjega diha (À bout de souffle)
Jean-Luc Godard, Francija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 90', sp
Belmondo ukrade avto, ubije policista in potem po Parizu lovi svoje dolžnike. Vmes se skriva pri Jean Seberg, ameriški študentki v Parizu, ki leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se, ampak vse naokoli se začenjajo šestdeseta, preveč divja za prave počasne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega diha. Manifest francoskega novega vala.
21.00
50 let revije Ekran
Rdeči krog (Le cercle rouge)
Jean-Pierre Melville, Francija, 1970, 35mm, 1.85, barvni, 140', ap
Alain Delon je zloglasni tat, ki so ga pravkar izpustili iz zapora. Namesto da bi zaživel pošteno življenje, ga hitro spet zanese v zločinsko podzemlje. Ko mu pot prekrižata zloglasni pobegli kaznjenec (Gian Maria Volonté) in zapiti bivši policist (Yves Montand), začne nenavadna trojka plemenitih zlikovcev načrtovati domala nemogoč rop. Melville na vrhuncu svojega kliničnega minimalizma.
5.10. petek
19.00
50 let revije Ekran
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega "žanra" filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
21.30
50 let revije Ekran
Zrcalo (Zerkalo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1975, 35mm, 1.37, čb/barvni, 106', sp
Avtobiografska zgodba pripovedovalca (režiserja), ki se spominja preteklega življenja in v navideznem neredu podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj. Glavnega junaka in njegovo mamo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih, med njimi hiša na robu gozda, zasneženo strelišče, meščansko stanovanje, so dopolnjeni z dokumentarnimi posnetki. Impresivna freska filmskih podob, ki s svojo neposredno, natančno čutnostjo zahtevajo popolno odprtost dojemanja.
6.10. sobota
19.00
50 let revije Ekran
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran (De Niro) se zaposli kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi. Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane psihične kondicije v ameriških sedemdesetih.
21.15
50 let revije Ekran
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t.i. replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
7.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
8.10. ponedeljek
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Zajčja luknja (Rabbit Hole)
John Cameron Mitchell, ZDA, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Nekoč srečen zakonski par (Nicole Kidman in Aaron Eckhart) se na različne načine sooča s tragično smrtjo mladoletnega sina. Filmu bo sledil kratek komentar klinične psihologinje dr. Onje Tekavčič Grad, strokovnjakinje za področje žalovanja. Vstop prost.
19.00
50 let revije Ekran
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.85, čb, 75'
Moški (Polde Bibič) se zaljubi v žensko (Snežana Nikšić). Okrog njiju sneži. Manifest Klopčičevega modernizma.
"Moji prvi spomini na film? Prevzela me je mala Dorothy, Judy Garland iz filma Čarovnik iz Oza Victorja Fleminga, ki sem ga gledal v kinu Matica, sedanji dvorani Filharmonije. Ne bom pozabil, kako so me starši z bratom in Grego Košakom tedaj peljali iz kina. Rahlo je snežilo. Pravljična moč obetov, ki jih je sprožalo belo sneženje: vse je ostajalo odprto, novo. ‘Der Tag ist in der Nacht verliebt’ – tako nekako je zapisal Heine. Morda se mi je to delno posrečilo ponazoriti v filmu Na papirnatih avionih." Matjaž Klopčič
21.00
50 let revije Ekran
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
9.10. torek
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Bližnji odnosi (Closer)
Mike Nichols, ZDA/VB, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp
Dan (Jude Law) je novinar, ki piše osmrtnice in živi z mlado striptizeto Alice (Natalie Portman). Zaljubi se v fotografinjo Anno (Julia Roberts), ki pa je poročena z zdravnikom Larryjem (Clive Owen). Po odrski uspešnici Patricka Marberja posneta melodrama o tragikomičnem ljubezenskem
štirikotniku. Filmu bo sledil kratek komentar zakonske in družinske terapevtke dr. Veronike Sales, ki bo spregovorila o ljubosumju v medosebnih odnosih. Vstop prost.
19.00
Nov nakup slovenske kinoteke – premiera!
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
"Lady Mary Baker je v Angelu žena vladnega predsednika, ki se posveča delu za domovino in precej manj svoji lepi ženi; tudi to vlogo je Lubitsch zaupal Marleni Dietrich. Ko je nekoč na obisku pri ruski nadvojvodinji-emigrantki, se slučajno umakne v sosednjo sobo, v kateri čaka (na sprejem pri njeni prijateljici) mlad, prikupen moški. V razgovoru, ki se razvija med obema, spozna Lady Baker, da jo njen novi znanec zamenjuje za nadvojvodinjo, ko jo zaprosi, da bi ga spoznala z mestom, v katerem je popoln tujec. Spoprijateljita se in prebijeta skupaj velik del prihodnjih dni, ne da bi se dodobra spoznala. Vznemirjena počasi odkrivata, da sta drug drugemu všeč, da izda Lady Baker svojemu prijatelju, da ni nadvojvodinja in da ostaja zanj raje še naprej samo lepa neznanka. Zdaj se oba predajata ti rahločutni in cinični igri zasledovanja, sprenevedanja in lovljenja." Matjaž Klopčič
21.00
Retrospektiva makedonskega filma – otvoritev!
Izbor kratkih filmov bratov Manaki
Janaki in Milton Manaki, Makedonija, 1905-1925, 35mm, 1.33, čb, 15', nemi
Dragoceno zgodovinsko pričevanje in dokumentarni zapis življenja v Makedoniji v začetku 20. stoletja, kot sta ga s svojo kamero Bioscope št. 300 beležila pionirja makedonske kinematografije, slovita brata Manaki. Od posnetkov 114-letne babice Despine pri tkanju in obiska sultana Mehmeda Rašida V. do filmov, narejenih po prvi svetovni vojni.
Punk ni mrtev (Pankot ne e mrtov)
Vladimir Blaževski, Makedonija/Srbija, 2011, 35mm, 1.85, barvni, 104', svp
Mirsa je frontman nekoč najpopularnejšega, a že davno razpadlega makedonskega punk benda. Pri štiridesetih še vedno živi z mamo in preprodaja mamila za Albanca Gzima. Na pobudo slednjega se pevcu po sedemnajstih letih ponudi priložnost, da spet obudi staro slavo. Na kup mora zbrati nekdanje člane skupine, ki so po razpadu Jugoslavije bodisi zapustili Makedonijo ali pa se jim angažma na dobrodelnem koncertu zdi vse prej kot zlata priložnost. Film bodo predstavili režiser Vladimir Blaževski, producent Darko Popov in predstavnik Makedonske kinoteke Vladimir Angelov.
10.10. sreda
17.00
Društvo študentov psihologije Slovenije: Projekt Kako si? 2012
Nora ljubezen (Mad Love)
Antonia Bird, ZDA, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 96', sp
Zgodba o mladih zaljubljencih (Drew Barrymore in Chris O'Donnell) na begu pred prisilno hospitalizacijo. Filmu bo sledil kratek komentar psihiatra dr. Petra Preglja o bipolarni motnji. Vstop prost.
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Bolečine (Jad)
Kiril Cenevski, Makedonija, 1975, 35mm, 2.35, barvni, 119', sp
Konec 11. stoletja, Ohrid, Bizantinsko cesarstvo. Čas preganjanj, umorov, katastrof in kug. Odpor slovanskega prebivalstva zoper krščansko cerkveno dogmo se na Balkanu krepi v heretičnem bogomilskem gibanju, ki počasi izpodriva stare poganske tradicije. Kuga mori po Avramovi vasici, plemenski poglavar pa je še vedno brez naslednika. Neke noči se mu med vaškim obredom ponudi priložnost v podobi lepe mladenke Dalie. Medtem tudi Avramova žena zaklinja poganska božanstva, da bi možu lahko spočela otroka. Rodita se sinova, nezakonski Vardan, izgnan v samostansko življenje, in Gavril, poglavarjev legitimni naslednik.
21.30
Retrospektiva makedonskega filma
Srečno novo leto '49 (Srekna nova '49)
Stole Popov, Makedonija, 1986, 35mm, barvni, 125', sp
Kritiško priznana povojna drama se odvija v mračni atmosferi napetosti in strahu v mesecih po razdoru med Titom in Stalinom. Zgodba pripoveduje o dveh bratih različnih življenjskih prepričanj. Starejšega brata Dragoslava, povratnika iz Rusije, po krivem obtožijo vohunstva in aretirajo. Mlajšega Koste ne zanima politika, privlačita ga bratova mlada žena in mafijsko podzemlje. A izkaže se, da je sovjetska vohunka prav bratova žena.
11.10. četrtek
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Kako sem ubil svetnika (Kako ubiv svetec)
Teona Mitevska Strugar, Makedonija/Francija/Slovenija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 82', svp
Makedonija, 2001. Viola se po treh letih življenja v ZDA vrne v domovino, ki je na robu etnične vojne med Makedonci in albansko manjšino, Natove čete pa skušajo ohranjati red in mir. V razsulu je tudi Violina družina. Mlajši brat Kokan je idealističen anarhist, ki s prijatelji napada Natove konvoje in sodeluje z lokalno mafijo. Mati prosi Violo, naj posreduje pri bratu. Viola je odločena pomagati, hkrati pa najbližjim prikriva pravi vzrok za svojo vrnitev v domovino.
21.00
Retrospektiva makedonskega filma
Velika voda (Golemata voda)
Ivo Trajkov, Makedonija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 93', ap
Tarča atentata, politični veljak Lem Nikodinovski, se v kritičnem stanju med življenjem in smrtjo spominja svojih otroških dni. Druga svetovna vojna se je pravkar končala in ob velikem jezeru so postavili sirotišnico za otroke t. i. sovražnih narodov. Tudi malega Lema so, kot divjo žival, ujeli na riževem polju in pripeljali v sirotišnico. Film, posnet po motivih istoimenskega romana Živka Činga, ni le preprosta zgodba o trpljenju balkanskega Oliverja Twista, pač pa trpek razmislek o ljubezni in prijateljstvu, dvorjenju in izdajstvu.
12.10. petek
17.00
Smrt filma
Paolo Cherchi Usai v Ljubljani
Pogovor s filmskim zgodovinarjem, teoretikom in arhivistom Paolom Cherchijem Usaijem ob priložnosti kinotečne izdaje njegove kultne knjige Smrt filma: zgodovina, spomin in digitalni mračni vek.
"Nad smrtjo filma ne bom prelival solz, saj gre morda za prvo priložnost, da ga vzamemo resno. Po splošnih ocenah je bila leta 01999 proizvedena približno poldruga milijarda ur gibljivih slik, namenjenih gledanju; dvakrat več kot desetletje poprej. Če se ta rast nadaljuje, bodo leta 02006 proizvedene tri milijarde ur gibljivih slik in leta 02011 šest milijard. Do leta 02025 bo tako na ogled približno sto milijard ur gibljivih slik. Leta 01895 je ta številka znašala približno štirideset minut in večina jih je danes ohranjenih." Paolo Cherchi Usai
19.00
Smrt filma/In memoriam: Chris Marker (1921-2012)
Kuba, da! (Cuba sí!)
Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, 1.33, čb, 40' (izvirno 58'), svp
"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato ker bi bil zadnji. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo …), skuša posredovati, če že
ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela sodobne zgodovine." Chris Marker
20.00
Smrt filma/In memoriam: Tony Scott (1944-2012)
Top Gun
Tony Scott, ZDA, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Prva velika uspešnica abstraktnega ekspresionista, akcijskega slikarja v Hollywoodu, prezgodaj umrlega Tonyja Scotta, ki ga bo zgodovina (sčasoma) zabeležila kot zadnjega velikega, klasičnega ustvarjalca neosebnega avtorskega filma.
13.10. sobota
19.00
Retrospektiva makedonskega filma
Iluzija
Svetozar Ristovski, Makedonija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 103', ap
Najstnik Marko odrašča v skrajno nezdravem okolju. Oče je alkoholik, mati je že zdavnaj izgubila stik s svetom okrog sebe, sestri pa gre le za lastne interese. Edina oseba, ki Marku še vliva kaj upanja v prihodnost, je učitelj makedonščine, ki ga spodbuja k pisanju poezije. Ko trud ne izpolni mladeničevih pričakovanj, se seznani s plačancem, ki ga nauči, kako vzeti zakon v svoje roke. Film o razgradnji družine kot posledici tranzicije.
21.00
Retrospektiva makedonskega filma
Vojna je končana (Vojnata završi)
Mitko Panov, Makedonija/Švica, 2010, video, barvni, 108', ap
Družina kosovskih Albancev leta 1999 med Natovim bombardiranjem Beograda emigrira v Švico, kjer ji po vrsti let bivanja zdaj grozi izgon. Oče Rasim, nekdanji učitelj glasbe, ustanovi zdomsko albansko kulturno-umetniško društvo in zbira podpise v podporo izseljenski skupnosti. Intimna drama preraste v univerzalno fresko kleči kulturne asimilacije.
14.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
15.10. ponedeljek
18.00
Premiera slovenskega dokumentarnega filma
Čas za sprehod
Marija Mojca Pungerčar, Slovenija, 2012, video, 4:3, barvni, 45'
"Ali pes potrebuje verigo, če nima lastnika? Ali lahko pes živi brez lastnika? Ali lahko živi svobodno, ne da bi imel lastnika? Ali lahko zanj skrbi množica ljudi, ne da bi bil kdorkoli izmed njih njegov lastnik? Ali pes potrebuje lastnika? Ali mora biti človek lastnik psa, da skrbi zanj? Ta vprašanja naj vas nikar ne zavedejo: Čas za sprehod ni doku o psu, ampak doku o Sloveniji in njenem odnosu do socialne države v času, ko socialno državo obsojajo na smrt, ali bolje rečeno – na evtanazijo. Čas za sprehod je doku o dveh psih, ki sta pomagala redefinirati in revitalizirati socialno državo. Ne od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor." Marcel Štefančič, jr.
Vstop prost.
19.00
Večer SFA: Filmi po izboru Nerine Kocjančič
Steklarski blues
Harry Rag, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 13'
Zadnja želja
Petar Pašić, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 10'
Staro in novo
Neven Korda, Zemira Alajbegović, Slovenija, 1997, video, barvni, 66'
Rekonstrukcija živahnega vrveža na ljubljanski subkultumi sceni v 80-ih letih, ki sta ji pripadala tudi avtorja. Množica dokumentov in video posnetkov, nastalih od 1982 do 1986, se zliva v dinamično zgodbo, preplet družbenega in osebnega.
21.00
Večer SFA: Filmi po izboru Nerine Kocjančič
Abesinija
Karpo Godina, Slovenija, 1999, 16mm, barvni, 17'
Obrazi iz Marijanišča
Helena Koder, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 55'
Nekdaj se je internat imenoval Marijanišče. Šele leta 1946 je ustanova, ki jo je v 19. stoletju ustanovila Družba svetega Vincencija, dobila novo vodstvo, novo ime, nov cilj sodobne internatske vzgoje: "Naša mladina naj bi poleg sovjetske postala najsvobodnejša na svetu." Med gojenci so tudi Janez Menart, Ciril Zlobec, Dane Zajc, Saša Vuga in Lojze Kovačič. Njihovo literarno glasilo je bilo po nekaj številkah ukinjeno, a njihov vstop v literaturo ostaja tesno povezan z internatskim obdobjem.
16.10. torek
18.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma – prolog
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
N. J., njegova žena Min-Min in njuna otroka, srednješolka Ting-Ting in osemletni Yang-Yang, so navadna družina iz Tajpeja. Po poroki Min-Mininega brata in babičini kapi se vsak družinski član znajde na svojem razpotju, ki utegne korenito spremeniti ustaljeni tok njihovega življenja. En, dva je film, ki se po mnenju vrste filmskih profesionalcev (zgodovinarjev, režiserjev, kritikov) uveljavlja kot prva velika mojstrovina in eden ključnih filmov novega tisočletja.
21.15
Pregled sodobnega tajvanskega filma
10 + 10 (Shi jia shi)
Hou Hsiao-hsien, Wang Toon, Wu Nien-jen, Wei Te-sheng, Cheng Wen-tang, Shen Ko-shang, Wang Shaudi, Chen Yu-hsun, Sylvia Chang, Kevin Chu Yen-ping, Chen Kuo-fu, Chang Tso-chi, Cheng Yu-chieh, Ho Wi-ding, Rendy Hou Chi-jan, Leon Dai, Chung Mong-hong, Yang Ya-che, Hsiao Ya-chuan, Arvin Chen, Tajvan, 2011, video, 4:3, barvni, 114', ap
Antologija petminutnih vinjet desetih mladih in desetih uveljavljenih tajvanskih režiserjev, vključno z idejnim očetom projekta, Hou Hsiao-hsienom, predstavlja pogled dvajsetih avtorjev na tisto, kar naj bi njihovo otoško domovino napravljalo za posebno. Pester kolaž fikcije in dokumenta, poetičnosti in humorja, satire in ponosa.
17.10. sreda
19.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Z roko v roki (Khan gun e chiu)
Yen Lan-chuan, Juang Yi-tzeng, Tajvan, 2010, video, 4:3, barvni, 124', ap
Dobitnik glavne nagrade Tajvanskega mednarodnega festivala dokumentarnega filma 2010 prikaže razvoj demokratičnega gibanja v povojnem Tajvanu skozi epsko ljubezensko zgodbo med aktivističnima zakoncema Tian. Razkrije se izjemna življenjska zgodba ženske v konservativni družbi, ki je prehodila dolgo pot od uporniške mladenke do tovariške soproge, vselej pa ostajala neumorna borka za tajvansko avtonomijo.
21.30
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Din-tao
Fan Kai, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 114', ap
Tai in Xian sta naslednika dolge tradicije igralcev starodavnega verskega obredja Din-tao, a njuna očeta sta smrtna sovražnika. Tai prevzame vodstvo očetove skupine in jo popelje na potovanje po tajvanski obali. Peš in z oprtanimi bobni širijo duh Din-taa s takšno strastjo, da se jim pridruži tudi Xian.
18.10. četrtek
19.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma: Kratki igrani, dokumentarni in animirani filmi
Darilo (Li Wu)
Joe Hsieh, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 15', ap
G. 3 (A San zong yi tuan)
Huang Hongzhi, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 15', ap
Na drugi strani (Bi an)
Chen Chou-lin, Tajvan, 2012, video, 4:3, barvni, 23', ap
Leteča riba (Fei yu)
Tseng Chia-chi, Tajvan/ZDA, 2010, video, 4:3, barvni, 5', ap
Maček Barkley (Ba ke li xiao mao)
Chiu Li-wei, Tajvan, 2010, video, 4:3, barvni, 5', ap
G. Štirikolesnik (Si lun po de country road)
Stan Chiou, Tajvan, video, 4:3, barvni, 15', ap
21.00
Pregled sodobnega tajvanskega filma
Muhasti oblak (Tian bian yi duo yun)
Tsai Ming-liang, Tajska/Francija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Dekle Shiang-chyi se po mesecih bivanja v Parizu vrne v Taipei, kjer to poletje vlada suša. Ves čas omejujejo vodo, ljudje hirajo v pregreti betonski džungli, vremenske napovedi ne prinašajo ničesar dobrega. Dekle kmalu spozna Hsiao-kanga in z njim začne prijateljevati; ne zaveda pa se, da fant nastopa v pornografskih filmih, ki jih snemajo v stanovanjih blokovskega naselja, v katerem živi.
19.10. petek
19.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Klasike I
Privid (Fantasmagorie)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 2'
Pajacova nočna mora (Le Cauchemar du Fantoche)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 3'
Srčne težave (Affaires de cœur)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'36''
Čarobni obroč (Le Cerceau magique)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 5'
Gledališče čudežev (Le Théâtre des phénomènes)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 3'
Sproščena generacija (Génération spontanée)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'30''
Muhave vžigalice (Les Allumettes fantaisistes)
Émile Cohl, Francija, 1912, 35mm, 1.33, čb, 4'
Petelinček (Le Petit Chanteclerc)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 7'
Plamenčkovi podvigi (Les Exploits de Feu Follet)
Émile Cohl, Francija, 1911, 35mm, 1.33, čb, 2'
Pustolovščine nepridipravov (Les Aventures des Pieds Nickelés)
Émile Cohl, Francija, 1917, 35mm, 1.33, čb, 23'
Program bo uvodoma predstavil kustos retrospektive Jean-Baptiste Garnero iz Nacionalnega centra za kinematografijo (CNC) v Parizu.
21.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Klasike II
Škratovi podvigi (Les Exploits de Farfadet)
Émile Cohl, Francija, 1916, 35mm, 1.33, čb, 3'
Oskrunil je dobro družinsko ime (He Ruins His Family's Reputation)
Émile Cohl, Francija, 1913, 35mm, 1.33, čb, 6'
Prihodnost v stopalih (L'Avenir dévoilé par les lignes du pied)
Émile Cohl, Francija, 1917, 35mm, 1.33, čb, 4'
Skrivnostne umetnosti (Les Beaux-Arts mystérieux)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 5'
Ducat Herkulovih del (Les Douze travaux d'Hercule)
Émile Cohl, Francija, 1910, 35mm, 1.33, čb, 5'
Poročni čeveljci (Les Chaussures matrimoniales)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 7'
Katastrofa pri pajacih (Un Drame chez les Fantoches)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 3'
Živahni mikrobi (Les Joyeux microbes)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'
Vojaček, ki je postal bog (Le Petit soldat qui devient dieu)
Émile Cohl, Francija, 1908, 35mm, 1.33, čb, 4'30''
Sosedovi najemniki (Les Locataires d'à côté)
Émile Cohl, Francija, 1909, 35mm, 1.33, čb, 4'39''
Pajacova hiša (La Maison du Fantoche)
Émile Cohl, Francija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 8'
Program bo uvodoma predstavil Jean-Baptiste Garnero.
20.10. sobota
19.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – Predavanje
Osvojitev Anglije (La Conquête de l'Angleterre)
Leontina Indelli, Émile Cohl, Francija, 1937, video, 4:3, 4'
Jean-Baptiste Garnero bo s predavanjem in video projekcijo osvetlil ozadje nastanka Cohlovega nedokončanega filma Osvojitev Anglije, ki je nastajal v sodelovanju s filmsko aktivistko in umetnico Mimmo Indelli. Émile Cohl je v starosti enainosemdeset let umrl 20. januarja 1938 in tako ni uspel postaviti zadnje opeke v filmsko katedralo, ki jo je gradil celih trideset let.
20.00
Animateka/Retrospektiva: Émile Cohl – (Vsi smo) otroci Émila Cohla
Napotki za reševanje filma (Comment on sauve un film)
Philippe Truffault, Francija, 1996, 35mm, čb, 3'35''
Émilovo pohajkovanje (La Balade d'Émile)
Manuel Otéro, Francija, 1967, 35mm, čb, 2'15''
Dinozaver Gertie (Gertie the Dinosaur)
Winsor McCay, ZDA, 1914, 16mm, čb, 8'
Veselje do življenja (La Joie de Vivre)
Hector Hoppin, Anthony Gross, Francija, 1934, 35mm, čb, 9'
Mariusovo čudežno potovanje (Le Voyage fantastique de Marius)
neznani avtor, Francija, 1912, 35mm, čb, 4'
Črta življenja (Ligne de vie)
Peter Kassovitz, Francija, 1985, 35mm, barvni, 5'
Nekaj skic o otrocih (Quelques croquis de gosses)
neznani avtor, Francija, 1923, 35mm, čb, 7'
Črta (La Linea)
Osvaldo Cavandoli, Italija, 1970, 35mm, barvni, 5'
Mož, ki je snedel bika (Un Monsieur qui a mangé du taureau)
Eugène Deslaw, Francija, 1935, 35mm, čb, 7'
Gospodinjski aparat Indesit (Indesit – electromenager)
Peter Foldes, Francija, 1972, video, 1'
Inukshuk
Théry Camillelvis, Francija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 8'45''
Program bo uvodoma predstavil Jean-Baptiste Garnero.
21.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
22.10. ponedeljek
19.00
Ivan Marinček: 90 let!
Deveti krog (Deveti krug)
France Štiglic, Hrvaška, 1960, 35mm, 2.35, čb, 107', svp
Zagreb, 1941. Da bi pred taboriščem rešil mlado Ruth, hčerko židovskih sosedov, stari Vojnović privoli v formalno poroko med dekletom in svojim sinom Ivom. Čeprav se Ivo upira, saj že ima izvoljenko Magdo, se med njim in Ruth počasi razvije iskrena in silna ljubezen. Nekega dne ustaši dekle vendarle ujamejo in Ruth pristane v t.i. devetem krogu koncentracijskega taborišča. Pretresljiva vojna melodrama; zgodba o ljubezni, ki se poraja v najtežjih okoliščinah. Zagreb, kot ga je ujel Marinčkov objektiv, je na filmu redko kdaj deloval tako vzdušno. Projekciji sledi pogovor z Ivanom Marinčkom, ki ga vodi Karpo Godina.
21.30
Ivan Marinček: 90 let!
Trenutki odločitve
František Čap, Slovenija, 1955, 35mm, 1.37, čb, 98'
V času nemške okupacije domobranci pripeljejo v mestno bolnišnico ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kot ga vsi kličejo, zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano predrami. Vojna drama o etičnih dilemah.
23.10. torek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Jela Krečič, Ivana Novak: Uvodni nagovor.
Mladen Dolar: Biti ali ne biti? Da, prosim.
Trditev, da je Lubitschev Biti ali ne biti nemara najboljši film celotne zgodovine filma, je lahko videti pretirana, in prispevek bo skušal podati nekaj razlogov zanjo. Ob kratkem orisu okoliščin nastanka tega filma se bo prispevek osredotočil na tri vprašanja. 1. Kako je mogoče napraviti komedijo o fašizmu, in to sredi najhujšega vzpona fašizma? Zakaj je komedija najboljši način spoprijema s fašizmom? Kako se situira v razmerju do svojega historičnega trenutka, enega najbolj mračnih v vsej zgodovini? 2. Kakšen je status naslovnega vprašanja "biti ali ne biti", najslavnejšega iz vse zgodovine? Kako komedija obravnava to tragično vprašanje par excellence in kaj se lahko iz tega naučimo? Zakaj je na to vprašanje nemogoče odgovoriti? 3. Zakaj je ponavljanje ključni mehanizem komičnega? Ta film ga uporablja kar najbolj virtuozno, pri čemer se postavljajo daljnosežna vprašanja, ki zadevajo samo bistvo teatra, filma in komedije. Jela Krečič in Ivana Novak sta kustosinji letošnje Jesenske filmske šole. Mladen Dolar je filozof in izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Gregor Moder: Vprašanje brade.
V Lubitschevem filmu Biti ali ne biti najdemo dolgo sekvenco prizorov, kjer ima glavno vlogo – brada. Natančneje, gre za lažno brado, s katero se junak odporniškega gibanja v okupirani Varšavi maskira v nemškega vohuna in povzroča zmedo v štabu Gestapa. Komične učinke, ki spremljajo vrtinec razkrinkanj in ponovnih razkrinkanj, narekuje posebna logika, ki jo lahko poimenujemo tudi falična, saj jo določa snemljivost njenega privilegiranega objekta. Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Biti ali ne biti (To Be or Not to Be)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Ena največjih filmskih komedij vseh časov je umeščena v čas druge svetovne vojne. Varšavski gledališki ansambel leta 1940 pripravlja dramo o Hitlerju. Ko Hitlerjeva vojska zavzame Poljsko, so igralci primorani prekiniti z vajami. Vendar jim to ne prepreči, da ne bi vendarle odigrali svojih življenjskih vlog. Igralci si nadenejo sovražnikove uniforme in prodrejo v nacistični štab z ambicioznim namenom prispevati k zmagi zaveznikov. Biti ali ne biti je brezhiben spoj resne zgodovinske tematike z umetnostjo komedije. Prinaša zmešnjave identitet, živahne pripovedne zaplete, neverjetno komične dialoge, večne pasice in nepozabne prizore, zaradi katerih je Lubitschev film v horizontu umetnosti po svoje zmagal v vojni, še preden se je to zgodilo na ravni Zgodovine.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (koloriran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, sam pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Prva ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
24.10. sreda
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Robert Pfaller: Kaj je tako zelo smešno pri multipli ljubezni? Poligamni Lubitschev dotik.
Lubitscheve komedije niso zgolj naklonjene temi erotičnih težav, odvodom in triangulacijam, kot to velja za ostale komedije. Lubitscheva dela za razliko od večine ostalih komedij erotično pluralnost celo predstavijo kot možni srečni konec. To, kar se je uveljavilo pod pojmom Lubitschev prijem ali pridih, izvira – in to ne v majhni meri – iz te poligamne pozicije do komedije. To sproža vrsto vprašanj. Na primer vprašanje, kakšna poligamija sploh je v igri. Mar gre za "vlačugarsko etiko" popolne iskrenosti in odkritosti, ki jo oznanjajo ideologije po letu 1968 in današnje manjšinske utopije? Ali pa je tu še vedno potrebna skrivnost? Toda čigava skrivnost je to? Pred kom mora ostati skrita? In še, ali lahko politične etike izvirajo iz uspešne estetike? Z drugimi besedami: Ali resnično življenje sledi zakonom komedije? Je resnično življenje prijetno (za udeležence), kadar je komedija smešna (za opazovalce)? Ali obstaja kaj takšnega kot resnično življenje z Lubitschevim pridihom?
Robert Pfaller je avstrijski filozof in predavatelj na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Aaron Schuster: Težave z rajem. Teorija elegance.
Človeško bitje je tista žival, ki stremi k sabotaži svojega lastnega uspeha, pri čemer je tako nesrečna, da ji ne uspe niti to. Temu dvojnemu neuspehu se reče sreča in Lubitschevi filmi bolje kot katerikoli drugi demonstrirajo, da je to v osnovi komične narave. Predavanje bo na podlagi Težav v raju in Načrta za življenje orisalo "Lubitschev prijem" kot teorijo elegance, ki pokaže, kako naj bi bila videti sodobna etika "onstran dobrega in zlega" potem, ko je modernost dodobra uničila Aristotelovo predstavo človeškega bitja. Gre za etiko, kjer duhovitost, gesta, elipsa, izpustitev in tisti negotovi občutek povzdigujejo nemožnost in antagonizem na višjo raven nerazrešljivosti. To nato vodi v diskusijo o tem, ali jedro moderne etike zadeva univerzalne dolžnosti (Kant), skrb za drugega (Levinas) ali dobro govorjenje (l’éthique du bien dire, Lacan). Vsaka opredelitev ima svojo perverzno hrbtno plat in eleganca ni izjema – tudi eleganca ima svojo nečloveško razsežnost. Aaron Schuster je filozof, kulturni kritik in sodelavec na berlinskem Inštitutu za raziskovanje kulture.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Težave v raju (Trouble in Paradise)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1932, 16mm, 1.37, čb, 83', bp
Medtem ko ugledni gost prisotnim v loži prestižnega hotela v šoku opisuje, kako so ga v hotelu nedavno okradli, spremljamo tudi vzvišeno srečanje barona in plemkinje nekaj nadstropij višje. Med večerjo se izkaže, da sta domnevna aristokrata Gaston in Lily v resnici tat ter tatica na roparskem pohodu, usodno spoznanje pa samo še dodatno podžge njune vzajemne strasti. Tandem načrtuje pomemben projekt, ki bo mlado bogato vdovo prikrajšal za njeno premoženje. Ko se Gaston pri bogatašinji zaposli kot pomočnik, se mora kriminalni par soočiti z opreznimi sodelavci mlade vdove in ljubezenskimi težavami – na primer z ljubosumjem. Vzorčni primer nezgrešljivega režiserjevega prijema: medtem ko film kipi od navihanih replik, elegantnih namigovanj in mojstrske rabe elips, naslovi še nepravično porazdelitev premoženja.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Načrt za življenje (Design for Living)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1933, 16mm, 1.37, čb, 91', bp
Mlada, obubožana umetnika (Gary Cooper in Fredric March), ki še kujeta pot do uspeha, in karikaturistka (Miriam Hopkins) se srečajo v kupeju na vlaku proti Parizu. Dekle se v hipu zaljubi v oba mladeniča; oba mladeniča v dekle. V izogib tragičnim posledicam sklenejo gentlemanski dogovor o razmerju brez seksa in se spustijo v platonski ménage à trois. Dekle obenem nastopi kot muza in dežurni kritik njunih del, toda ko uspe enemu od mladeničev prodreti v svet uspešnih, se prekine tudi idila. Pod Lubitschevo taktirko drzne obravnave spolnega razmerja v komični vlogi zablesti Gary Cooper.
25.10. četrtek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Alenka Zupančič Žerdin: Začetek dober, vse dobro.
Lubitsch je upravičeno zaslovel kot mojster začetkov – uvodnih sekvenc, ki ne le učinkovito podajo kontekst filma brez običajnega zatekanja h kadrom Eifflovega stolpa ali beneških kanalov, pač pa ga tudi opremijo z izhodiščnim komičnim spinom, na katerem film dobesedno poleti. In ob katerem v hipu zbledijo modrosti tipa "ne hvali dneva pred večerom" ali "konec dober, vse dobro". Komedijo navadno povezujemo s srečnim koncem, s tem pa zgrešimo njeno bistvo, namreč dober, zasoljen, presežni začetek. Začetek Cluny Brown je le eden izmed številnih primerov iz Lubitschevega opusa, a nanj se bomo osredotočili še iz drugih razlogov. Cluny Brown je pravzaprav zelo edinstven, nenavaden film. Posnet je s perspektive naslovne junakinje – ženske, ki morda res ne ve čisto dobro, kaj hoče, zato pa zelo dobro ve, v čem uživa. Iz dogmatičnega sna, v katerem se mešata razredna in spolna diskriminacija, in v katerem sicer deluje kot vselej nasmejani in z vsem zadovoljni avtomat, jo lahko zdrami samo eno: zvok motnje v vodovodni inštalaciji, zvok zamašenih odtokov, ki jih bo odmašila, pa naj (jo) stane, kar hoče …
Alenka Zupančič Žerdin je filozofinja in sodelavka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Russell Grigg: Dama in njen dvorljivec.
Mar izraza "romantična" ali "screwball komedija" ne zgrešita bistva Lubitschevih filmov? Če izvor žanra iščemo v Lubitschevih filmih, ne dobimo nič drugega kot zgodovino vplivov, kar pa ne pojasni niti šarma niti edinstvenosti njegovih del. Ne bom skušal pojasniti šarma, bom pa govoril o njihovi edinstvenosti. Onstran Lubitschevega prijema in standardov, ki so postavili temelje žanra, opazimo, da se vsaka komedija vrti okoli zapeljevanja; toda zapeljevanja, ki je posledica zamenjave mest moškega in ženske. Moško zapeljevanje ženske sčasoma postane moško zapeljevanje – in nič drugega kot to. Pozicije se zamenjajo in erastes (tisti, ki ljubi) postane eromenos (tisti, ki je ljubljen). Moški je prvotno formulaičen, celo univerzalen, in zapeljevanje se vrti okoli partikularnosti vsake ženske. Šele ko se ta vda, spoznamo, da je bila ženska vseskozi njegov simptom. Vsaka ženska za vsakega moškega, na njegov ali njen način. Russell Grigg je filozof in profesor na Deakin University v Melbournu.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Cluny Brown
Ernst Lubitsch, ZDA, 1946, 35mm, 1.37, čb, 100', bp
Zgodba romantične komedije je umeščena v leto 1939, ko se Evropa nahaja tik pred usodnim viharjem 2. svetovne vojne, in pripoveduje o ljubezni med nečakinjo inštalaterja vodovodnih cevi in šarmantnim češkim emigrantom v Angliji. Zadnji film, ki ga Ernst Lubitsch tudi sam dokonča; ganljiva, globoko humanistična in v svojem smislu za humor revolucionarna pripoved o odrešilni moči ljubezni v kriznih časih.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnali lakoto iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi petletkami. Za dragulji se peha tudi grof, ljubček nekdanje lastnice nakita. Grofu v kratkem času uspe trojko revolucionarjev preobraziti v krvoločne kapitaliste, ki mislijo le še na lasten dobiček. Iz Moskve zato pripotuje še posebna odposlanka, smrtno resna in ledeno hladna politkomisarka Ninočka (Greta Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja z zadrtim prepričanjem, da ni ljubezen nič drugega kot kemična reakcija. Film je v času nastanka oglaševan s hudomušnim vabilom: Garbo se smeji!
26.10. petek
16.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Elisabeth Bronfen: Lubitscheva vojna.
Je v vojni mogoče zmagati s humorjem? Mar ni žanr hollywoodske sofisticirane komedije neprimeren za to, da naslovi politično tiranijo? Kako se lahko igranje z diktaturo pretvori v politično zvijačo? Predavanje bo premislilo Lubitschev Biti ali ne biti v kontekstu vojnih prizadevanj zgodnjega Hollywooda v 40. letih. Iztočnica je lik Greenberga, ki ga igra srednjeevropski izgnanec Felix Bressart. Njegovo vztrajanje, da lahko geste slabega okusa – če ne drugega – spravijo v smeh, vedno znova trči ob vzvišeno resnobnost režiserja gledališča Polski v Varšavi. Greenberg se vpričo katastrofe zavzema za komično, za refleksijo in korekcijo. Je pa to tudi lik, ki si prisvoji Shylockov znameniti monolog in s tem izostri etično razsežnost retorike ponovitve, ki v temelju določa komedijo. Gre za tistega brezskrbnega duha Lubitscheve dramaturgije, ki najbolj bridko ubesedi politični antagonizem.
Elisabeth Bronfen je filozofinja in profesorica angleške ter nemške literature na Univerzi v Zürichu.
18.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Tatjana Jukić: Gonja za nesrečo kot politična ekonomija: Lubitscheva vojna trilogija.
Predavanje izhaja iz Ninočke, kjer Lubitsch organizira svojo politično pozicijo okrog lika Grete Garbo, in postavi tezo, da Trgovina za vogalom in Biti ali ne biti učinkujeta kot filmski predelavi političnih implikacij Ninočke. Zato bo avtorica tri filme naslovila kot trilogijo. V slednjo je všita nenavadna politična ekonomija, ki seveda zadeva Marxa, pa vendar je simptomatična tudi za razmere filma kot takšnega. Ta politična ekonomija terja, da se zatečemo k psihoanalizi (kot tudi Lubitsch prikliče psihoanalizo v Negotovem čustvu, filmu, ki se v zgoraj omenjeno trilogijo umešča kot nekakšna sinkopa), pri tem pa vzpostavi mesto, od koder je mogoče nasloviti še problem ekonomije same psihoanalize. Tatjana Jukić je filozofinja in profesorica na Filozofski fakulteti v Zagrebu.
20.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Trgovina za vogalom (The Shop Around the Corner)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Uslužbenca v majhni srednjeevropski trgovinici za vogalom, Klara (Margaret Sullavan) in Alfred (James Stewart), se v resničnem življenju ne prenašata, obenem pa drug drugemu pisarita skrivna pisma, v katerih si izpovedujeta vedno bolj žgočo naklonjenost. Problem je samo v tem, da Klara in Alfred ne vesta, da si dopisujeta drug z drugim. Tipična Lubitscheva komedija, obenem bistroumna in lahkoživa, zadržana in objestna, začinjena s pikantnim humorjem in brezhibnim tempiranjem.
22.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Biti ali ne biti (To Be or Not to Be)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 99', svp
Glej torek 23.10. ob 20.00
27.10. sobota
19.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Negotovo čustvo (That Uncertain Feeling)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 84', bp
Jill Baker je srečno poročena, vendar idilo moti malce neobičajen simptom: vsake toliko časa nenadzorovano kolca. Prijateljica jo prepriča, naj se oglasi pri psihoanalitiku. Jill po prvi seansi ugotovi, da je kolcanje povezano z njenimi dvomi v zakon. Kmalu začne afero z enim od psihoanalitikovih pacientov, nevrotičnim pianistom. V času nastanka spregledana romantična komedija z značilno lubitschevsko tematiko: film premelje zakonski odnos, varanje, razpetost med srečo in nesrečo.
21.00
JFŠ: Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Glej torek 9.10. ob 19.00
28.10. nedelja
Kinoteka je zaprta.
29.10. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Selekcija
Dušan Povh, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Električna orodja za domačo uporabo
neznani avtor, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Defenzivno je varno
Ivo Lehpamer, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Tu so, naši so
Jože Pogačnik, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 11'
Jeklo, beton, človek
Jane Kavčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Partizanski pevski zbor
Dušan Prebil, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 14'
20.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Učna leta izumitelja Polža
Jane Kavčič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 89'
Jani (Miha Petrovčič), ki ga vrstniki kličejo Polž, je zvedav in iskren osnovnošolec. Všeč mu je sošolka Hojka, še posebno pa ga privlači izumiteljstvo. Ko je že videti, da je Polž na pragu prvega uspeha, njegova naprava eksplodira in tako je v družinskem stanovanju poskusov konec. V očeh odraslih ostaja zgolj nekakšen upornik in zanesenjak, a njegov mlajši brat se že odpravlja po njegovi poti. Socialna komedija o mladem geniju.
30.10 torek
19.00
Klasiki
Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour)
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 98', sp
Štirje ključni trenutki ljubezenskega razmerja: srečanje, fizična strast, prepir in ločitev, pobotanje; štirje trenutki, ki naj bi služili za osnovo umetniškega dela, katerega forma ostaja skrivnost. Film v dveh delih. Jean-Luc Godard: "Prvega sem posnel s kamero, drugega brez kamere."
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Maske (Masky)
Olmo Omerzu, Češka, 2005, video (posneto na 16mm), 10', bd
Intimna maškarada z volkom in družino. Nema etuda prvega letnika praške FAMU; edina omejitev te vaje je, da se v njej ne sme spregovoriti. Dobitnik nagrade za najboljši film prvih letnikov na festivalu študentskega filma Famu Fest.
Drugo dejanje (Druhé dějství)
Olmo Omerzu, Češka/Slovenija, 2008, 35mm, barvni, 1.37, 45', sp
Cilie in Martin sta glavna protagonista ljubezenske zgodbe o zapoznelem poročnem potovanju, ki nastopi v trenutku, ko je v resnici že vse izgubljeno. Potovanje se kmalu izkaže za alibi Martinovega pobega. Zgodba se začne v Pragi, izgubi pa v italijanskem Trstu. Posebno priznanje za režijo na Festivalu slovenskega filma 2009.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
31.10 sreda
Dan reformacije. Kinoteka je zaprta.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
opozorilo
Vsa predavanja v sklopu Jesenske filmske šole, mednarodnega simpozija filmske teorije, bodo potekala v angleščini. Za vstop na predavanja si pravočasno zagotovite brezplačne vstopnice na blagajni Kinoteke.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
