1.5. četrtek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. petek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. sobota
19.00
Klasiki
Svetla pot (Svetlij put)
Grigorij Aleksandrov, SZ, 1940, 35mm, 1.37, čb, 98', svp
Tatjana Ivanovna Orlova si z marljivim delom v tekstilni tovarni prisluži naziv udarnice in medaljo Leninovega reda. Vendar se Tanjina zgodba o uspehu tu še ne zaključi. Romantično komični stahanovski muzikal sovjetskega prvaka tega žlahtnega žanra.
21.00
Klasiki
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
»Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« - John Steinbeck
»Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« - Woodie Guthrie
4.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
5.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki in animirani film
Kratka himna domovini
Boris Palčič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 20'
En prišparan tolar
Eka Vogelnik in Borko Radešček, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 5'
Hop, Skip & Jump
Srdjan Vuletić, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 17'
Kako se znebiš Mačota
Marjan Manček in Marta Manček, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 10'
Križišče 2
Miloš Radosavljević in Franci Slak, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 6'
21.00
Večer SFA: 25-letnica slovenskega celovečernega filma
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
6.5. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bela ladja (La nave bianca)
Roberto Rossellini, Italija, 1941, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Celovečerni prvenec Roberta Rossellinija sodi v njegovo tako imenovano »fašistično obdobje«, ki se ga je Rossellini kasneje nerad spominjal in o njem prvič javno spregovoril šele leta 1955. Svojo vlogo v fašistični filmski produkciji je opravičeval z dejstvom, da je bil v času Mussolinijevega vzpona na oblast zgolj naiven, golobrad najstnik, ki mu je isti režim radodarno omogočil vstop v svet filma. Ohlapna filmska zgodba je razdeljena na dva dela: v prvem delu spremljamo vsakdan mornarjev na bojni ladji, ki se spopade z zavezniško mornarico in utrpi hude poškodbe, v drugem delu pa okrevanje ranjenih mornarjev na ladji bolnišnici, ki jo upravljajo nune. Navzlic določenim prav nič subtilnim političnim konotacijam se Bela ladja s svojim za tisti čas revolucionarnim križanjem igranega in dokumentarnega dispozitiva v formalnem smislu kaže kot pionirsko in fascinantno delo. Pod odlično opravljeno delo direktorja fotografije je podpisan mladi Mario Bava.
»Če se je neorealizem na najbolj prepričljiv način razkril svetu skozi Rim, odprto mesto, naj presodijo drugi. Jaz vidim rojstvo neorealizma veliko prej: predvsem v nekaterih romansiranih dokumentarcih o vojni, med katerimi je tudi moja Bela ladja.« - Roberto Rossellini
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Noč in megla (Nuit et brouillard)
Alain Resnais, Francija, 1955, 35mm, 1.37, čb/barvni, 30', ap, svp
»Naslov je podoben mnogim drugim filmom petdesetih in šestdesetih let, pa vendar je to morda najstrahotnejši dokument o koncentracijskih taboriščih druge svetovne vojne. V spominu mi zvenijo besede sijajnega komentarja Jeana Cayrola, ki jih govori ledeno hladni glas Michela Bouqueta. Glasba Hansa Eislerja predstavlja enega osupljivih dokumentov o glasbi, ki neobremenjena teče v nekakšnem vzporednem toku: druži se s strahotami dokumentov na povsem nov, vznemirljiv in sijajen način kontrapunkta, vendar ne poudarja dramatičnosti prizorov, ki jih pred gledalca siplje dokumentarec Alaina Resnaisa.« Matjaž Klopčič
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Alain Resnais, Francija/Japonska, 1959, 35mm, 1.37, čb, 90', ap, svp
Večna klasika na temo spomina in pozabe, posneta po scenariju Marguerite Duras. Francoska igralka (Emmanuelle Riva) po drugi svetovni vojni v Hirošimi snema protivojni film. Zaplete se v strastno afero s poročenim japonskim arhitektom (Eiji Okada). Pripovedujeta si zgodbe.
»Na prehodu šestdesetih let je bil Resnais več kot cineast: bil je seizmograf. Zgodila se mu je ta strašna stvar, da je ujel temeljni dogodek sodobnega časa: ko je bilo tako v filmski umetnosti kot drugje treba računati z enim likom več – s človeško vrsto. A ta lik je bil pravkar negiran (koncentracijska taborišča), atomiziran (bomba) in ponižan (mučenje) in tradicionalni film tega ni bil sposoben 'prikazati'. Treba je bilo najti formo. To je storil Resnais.« Serge Daney
»Hirošima, ljubezen moja = Faulkner + Stravinsky.« Jean-Luc Godard
7.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Pilot se vrača (Un pilota ritorna)
Roberto Rossellini, Italija, 1942, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Rossellinijev drugi celovečerec je še vedno čvrsto zasidran v avtorjevo »fašistično obdobje«, obenem pa spet naznanja določen izrazito samosvoj način snemanja filmov, ki bo zelo kmalu svetovno zaslovel pod nazivom neorealizem. Izvirno zgodbo o italijanskem pilotu, ki ga nad Grčijo sestrelijo, nato pa se v britanskem taborišču za vojne ujetnike zaljubi in skuša pobegniti, sta Rosselliniju med drugim pomagala pisati Michelangelo Antonioni in Mussolinijev sin Vittore.
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Lani v Marienbadu (L'année dernière à Marienbad)
Alain Resnais, Francija/Italija, 1961, 35mm, 2.35, čb, 94', ap, svp
V razkošnem baročnem hotelu se srečujejo, izgubljajo, prepletajo in zapletajo trije ljudje, dva moška in ženska. Prepletata in zapletata se tudi čas in prostor, preteklost in prihodnost, sanje in fantazija, oprijemljiva je samo negotova, porozna, romantična narava spomina. Definitivno, prelomno, kultno delo francoskega novega vala, ki vse do danes ni izgubilo niti trohice svojega modernističnega šarma in skrivnostne dvoumnosti. Izvirni scenarij je napisal Alain Robbe-Grillet.
8.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Človek s križem (L'uomo dalla croce)
Roberto Rossellini, Italija, 1943, 35mm, 1.37, čb, 88', svp
Še ena fascinantna rariteta iz fašističnega obdobja, v kateri Rossellini politično propagando pomeša s religiozno. Zgodba se vrti okrog dobrohotnega fašističnega vojaškega kaplana na ruski fronti, ki se pusti ujeti Sovjetom, saj noče zapustiti nemobilnega ranjenca iz njune čete, ki ji je zaukazan hiter umik. Sovjeti kaplana najprej ozmerjajo z nekromantom, naposled pa eden za drugim podležejo njegovi neomajni veri v boga in se pustijo krstiti. Film je posvečen vsem (ne samo italijanskim) padlim vojakom v tako imenovani »sveti vojni proti brezbožnežem«, kot je fašistična propaganda doma označevala rusko fronto.
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Muriel ali čas vrnitve (Muriel ou Le temps d'un retour)
Alain Resnais, Francija/Italija, 1963, 35mm, 1.66, barvni, 115', ap, svp
Naslovna Muriel je alžirska deklica, ki so jo francoski okupacijski vojaki mučili v Alžiriji, zdaj pa, nevidna in vseprisotna, nažira vest nekdanjega vojaka Bernarda in spokojni vsakdan majhnega francoskega obalnega mesteca. Eden prvih francoskih filmov na temo alžirske osamosvojitvene vojne, ki je v Franciji dolgo časa veljala za tabu, obenem tudi tipično resnaisovska, modernistična dekonstrukcija klasične narativne forme.
»Muriel predstavlja začetek filmske dodekafonije, Resnais pa je Schoenberg te komorne drame.« Henri Langlois
9.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Želja (Desiderio)
Roberto Rossellini, Marcello Pagliero, 1943-1946, 35mm, 1.37, čb, 73', svp
Četrti celovečerec Roberta Rossellinija, ki ga je avtor leta 1943 zavoljo vojnega stanja pustil nedokončanega, nato pa ga je tri leta kasneje zaključil Marcello Pagliero. Čeprav posnet v času fašizma, se film povsem odreče političnim aluzijam na svoj čas. Gre za preprosto, realistično, tragično melodramo o nekdanji prostitutki, ki se iz velemesta Rima vrne v rodno mestece in skuša tam zaživeti novo življenje, vendar ji opravljivi jeziki nenehno mečejo polena pod noge.
21.00
In memoriam: Vera Chytilová
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
10.5. sobota
19.00
Klasiki
Chungking ekspres (Chung Hing sam lam)
Wong Kar-wai, Hong Kong, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Eksplozivno, impresivno, impresionistično posvetilo filmu noir, umeščeno v neonsko hongkonško noč: tu je mladi, naivni, entuziastični policist, ki ga je ravnokar zapustila punca, zdaj pa se melanholično baše z ananasovim kompotom; tu je fatalka, ubežna prekupčevalka s heroinom, ki skuša dočakati naslednji dan; tu je evforična prodajalka v lokalu s hitro hrano, ki sanjari o Kaliforniji, in tu je še en mladi policist, tudi ta brez punce, ki skuša priti na zmenek z evforično prodajalko. Zgodnja mojstrovina danes proslavljenega kitajskega avtorja, znanega po svoji pikolovski obsedenosti s formo, zlasti barvami.
21.00
Klasiki
Alphaville (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution)
Jean-Luc Godard, Francija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 100', ap
Zasebni detektiv Lemmy Caution (Eddie Constantine) prispe v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu, ki ga nadzoruje tiranski računalnik Alpha 60. Detektivov ameriški značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo ljubezen in izražanje mnenj. Zaljubi se v lepo, vendar čustveno otopelo dekle (Anna Karina) in z njo poskuša pobegniti iz mesta. Godardovsko razigrana zmes znanstvene fantastike, filma noir in usodne romance.
11.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
12.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Se©kret
Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 16'
Piščalka
Naško Križnar, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 20'
Lesi se vrača
Jan Zakonjšek, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 24'
21.00
Večer SFA: 25-letnica slovenskega celovečernega filma
Veter v mreži
Filip Robar-Dorin, Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 109'
Danijel Bohorič (Milan Štefe) po daljšem času spet obišče Novo mesto, v katerem je preživljal dijaška leta. Dolenjski visokošolci ga kot priznanega pesnika modernega izraza povabijo, naj se udeleži prireditev in nastopov v Novem mestu, ki postanejo kasneje znani kot novomeška pomlad. Skladatelj Marij Kogoj, slikar Božidar Jakac in drugi umetniki prvič nastopijo skupaj v javnosti. Poema o avantgardnem umetniškem gibanju.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
13.5. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Rim, odprto mesto (Roma, città aperta)
Roberto Rossellini, Italija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Prva velika Rossellinijeva mojstrovina, ki avtorjevo ime hipoma ponese v svet, se dogaja v Rimu med nemško okupacijo. Je živa in dramatična podoba življenja preprostih ljudi v tistih težkih letih italijanske zgodovine: pomanjkanje, črna borza, policijska ura, zverinstvo okupatorjev in vztrajnost domoljubov, ki ne dajo miru nacistom. Na ozadju te dokumentarne freske se prepleteta tragični usodi kljubovalne ženske (veličastna Anna Magnani) in uporniškega duhovnika (Aldo Fabrizi), ki predstavljata zdravo tkivo takrat ponižane in demoralizirane italijanske družbe.
»V mojih filmih je veliko avtobiografskega. Rim, odprto mesto, je film 'strahu': strahu vseh, predvsem pa mojega. Tudi jaz sem se moral skrivati, tudi jaz sem bežal, tudi jaz sem imel prijatelje, ki so jih ujeli ali ubili. Pravi strah: s štiriintridesetimi kilogrami manj, morda zaradi lakote, morda zaradi terorja, ki sem ga opisal v Odprtem mestu.« - Roberto Rossellini
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček), mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner), glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote vojne.
14.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Dolina miru
France Štiglic, Slovenija, 1956, 35mm, 1.37, čb, 88'
Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za katero je slišala od babice, »dolini miru«, opis te doline pa dečka spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati to dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi, ju odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo, medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz katerih izskočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller), najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, zasliši jok in najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti otroka v njuno »dolino miru«. Poetična vojna drama.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Paisà
Roberto Rossellini, Italija, 1946, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Druga velika Rossellinijeva mojstrovina opisuje različne vidike življenja v Italiji za časa prodora zaveznikov, s posebnim ozirom na odnose med domačim prebivalstvom in ameriškimi vojaki, od prvih izkrcavanj na obali Sicilije do zmagoslavnega pohoda proti severu in partizanskega boja, ki doseže vrhunec z osvoboditvijo dežele. Ena največjih klasik neorealizma je sestavljena iz šestih epizod, med seboj povezanih z dokumentarnimi odlomki o vojni v Italiji.
»Nekdo je dejal, da je zadnja epizoda najlepša: tista z ustjem Pada, z vodo, s trsjem. In čudili so se, da sem tako dobro doumel tisti predel Italije. Toda v teh krajih sem prebil mnoga leta svojega otroštva. Moja mati je bila iz njih. Tja sem hodil lovit in ribarit.« - Roberto Rossellini
»Zgodovinski pomen Rossellinijevega filma Paisà upravičeno primerjajo s pomenom nekaterih klasičnih filmskih mojstrovin. Georges Sadoul ga je brez zadržkov postavil ob bok Nosferatuju, Nibelungom in Pohlepu. Tej pohvali se tudi sam v celoti pridružujem, pa čeprav se navezava na nemški ekspresionizem seveda nanaša samo na njegovo veličino in ne na globljo naravo njegove estetike. Veliko ustrezneje bi bilo spomniti na prihod Oklepnice Potemkin leta 1925.« - André Bazin
15.5. četrtek
18.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stroj, ki ubija hudobne (La macchina ammazzacattivi)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Majhno, starodavno mestece na globokem jugu Italije s procesijo obhaja praznik lokalnega svetnika. Fotograf Celestino bi rad napravil nekaj posnetkov, toda redar Agostino mu to na grob način prepreči. Ponoči na Celestinova vrata potrka ostarel popotnik. Prosi ga za gostoljubje in ga vpraša, zakaj se je redar tako obnašal do njega. Fotograf mu pove, da je redar nadutež, ki zlorablja uniformo, ki jo nosi. »Hudobne je treba uničiti«, pravi popotnik in vpraša, če lahko dobi redarjevo fotografijo. Celestino mu jo izroči in starec mu naroči, naj fotografira fotografijo. Celestino se loti dela, zasliši krik z ulice, steče ven in najde Agostinovo truplo. Prestrašen se vrne v hišo, da bi poiskal starca, toda ta je izginil. Celestino naredi poskus na nekem oslu in tudi tokrat žrtev umre. Fotograf se odloči, da bo s svojim aparatom uničil vse zlobneže v vasi. Toda med pravičnim in krivičnim ni natančne meje in nekega dne se Celestino zave strašne odgovornosti, ki jo je prevzel, ko se je postavil v vlogo sodnika in izvrševalca pravice. Povsem unikatna mešanica komedije zmešnjav, neorealistične drame in religiozne pravljice.
»V Stroju, ki ubija hudobne so moja romanja po obali Amalfija: kraji, kjer sem se počutil dobro in ki jih imam rad, kjer so ubogi vragi, ki mislijo, da so videli pekel; kjer mi je nekdo nekega dne dejal: 'Da, srečal sem ga, volkodlaka. Sinoči sem ga povozil z biciklom'. To so norci, pijani od sonca. A znajo živeti, ohrabreni z močjo, ki jo imamo le redki od nas: z močjo domišljije.« - Roberto Rossellini
20.00
Spremembe socialne države med teorijo in vsakdanjim življenjem
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Starejša zakonca, Lucy (Beulah Bondi) in Barkley (Victor Moore), zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni, staranja in ekonomske krize. Posebna projekcija ob izidu treh novosti Založbe Sophia – Vesna Leskošek et al., Revščina zaposlenih, Michael Heinrich, Kritika politične ekonomije, in Dick Bryan in Michael Rafferty, Kapitalizem z derivati. Projekciji bo sledila okrogla miza o aktualnih družbenih tematikah: Spremembe socialne države med teorijo in vsakdanjim življenjem. Sociolog in član uredniškega odbora Založbe Sophia Marko Kržan se bo pogovarjal s soavtoricama knjige Revščina zaposlenih, sociologinjo in raziskovalko Majo Breznik in profesorico na Fakulteti za socialno delo Vesno Leskošek; z ekonomistom in filozofom in avtorjem spremne besede v knjigi Kapitalizem z derivati Brankom Bembičem; in s sociologom in članom uredniškega odbora Založbe Sophia Primožem Krašovcem.
Vstop prost.
16.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Pod udarom zakona (Down by Law)
Jim Jarmusch, ZDA, 1986, 35mm, 1.66, čb, 107', sp
Trije čudaki – zapit radijski napovedovalec (Tom Waits), nepomemben zvodnik (John Lurie) in izgubljen priseljenec iz Italije (Roberto Benigni) – se znajdejo v isti zaporniški celici. Kako jim uspe pobegniti, ni jasno niti Jarmuschu. Blodijo po močvirjih Lousiane in si vsak po svoje predstavljajo svobodo. Instanten kult.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Kje je svoboda? (Dov'è la libertà...?)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Vročekrvni in naivni Salvatore (Totò) je prebil petindvajset let v ječi, ker je v mladosti prerezal vrat nekemu gizdalinu, ki je dvoril njegovi ženi. Vsa ta leta je izpopolnjeval sijajen načrt pobega, ko pa ga skuša uresničiti, ga prav na ta dan zavoljo lepega obnašanja predčasno izpustijo iz zapora. Na prostosti ugotovi, da se je njegov ljubi, rodni Rim popolnoma spremenil, poln je zlobe, spletk, nizkotnosti in pehanja za hitrim denarjem. Nesrečni Salvatore se spomni svojega sijajnega načrta pobega in se odloči, da ga bo izpeljal v obratni smeri. Za svoj čas preroška in tudi precej radikalna komedija velja med številnimi oboževalci Rossellinija za avtorjevo najboljše delo.
17.5. sobota
19.00
Klasiki
Tropski vihar (Tropic Thunder)
Ben Stiller, ZDA/VB/Nemčija, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 107', sp
Hollywoodska filmska ekipa globoko v pragozdu jugovzhodne Azije snema vojni spektakel, ko jih nenadoma naskoči do zob oborožena tolpa lokalnih preprodajalcev mamil. Misleč, da se še vedno nahajajo sredi snemanja filma, se jim zvezdniška ekipa razvajenih idiotov pogumno upre. Ob nastanku pretežno močno podcenjena, anarhična parodija raznih hollywoodskih apokalips in ostalih poskusov osmišljanja ameriške okupatorske vloge v tropih »tretjega sveta«.
21.00
Klasiki
Tropska bolezen (Sud pralad)
Apichatpong Weerasethakul, Tajska/Francija/Nemčija/Italija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 118', sp
Film se poetično ukvarja z obstojem paralelnih svetov, duha-mesa, civilizacije-džungle, in se razcepi na enakovredna dela: prvi prikazuje zgodbo srečne ljubezni med mladim vojakom in vaškim fantom, drugi se začne z zatemnitvijo, izginotjem fanta in strašljivo ljudsko pripovedko o duhu vrača, ki prihaja ujet v telesu tigra v vas pobirat krvni davek. Vojak v džungli vročično išče svojo izgubljeno ljubezen. Velika nagrada žirije v Cannesu 2004.
18.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
19.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Kratki filmi po izboru Ivana Nedoha
Filmski obzornik september 1946
Dušan Povh (redaktor), Slovenija, 1946, 35mm, čb, 15'
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 11'
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, barvni, 11'
Sonce, vsesplošno sonce
Karpo Godina, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 14'
Nocturno
Vasko Pregelj, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Romanca ali anatomija sanj
Vasko Pregelj, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
21.00
Večer SFA: Celovečerni film po izboru Ivana Nedoha
Felix
Božo Šprajc, Slovenija, 1996, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Dan po razglasitvi slovenske samostojnosti pripadniki Teritorialne obrambe zaradi zaostritve varnostnih razmer kolono vozil preusmerijo z magistralne ceste na osamljeno pot prek kraške planote. Toda to pot so nekje že blokirali pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki vozilom ne dovolijo naprej, ko pa se prevrne zadnje vozilo, cisterna, je zaprta tudi pot nazaj. V koloni, ukleščeni med dvema vojskama, je pisana druščina, ki se na vsiljeno situacijo različno odziva. Drama o skupini ljudi, ujeti med dva ognja desetdnevne vojne.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenija.
20.5. torek
19.00
Klasiki
Igra solz (The Crying Game)
Neil Jordan, VB/Japonska, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 112', sp
Irska republikanska armada ugrabi britanskega vojaka Jodyja (Forrest Whitaker), ki se v ujetništvu spoprijatelji z ječarjem Fergusom (Stephen Rea). Pred smrtjo Jody prepriča Fergusa, naj v Londonu poišče njegovo punco in ji pove, da jo je imel rad. Ker Fergusa preganja občutek krivde, to tudi stori, vendar se v dekle kmalu zaljubi še sam. Kulten psihološki triler na temo identitete in pripadnosti. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Strah (La paura)
Roberto Rossellini, Italija/ZRN, 1954, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Zgodba o Irene (Ingrid Bergman), ženi bogatega nemškega profesorja, ki brez pravega navdušenja vzdržuje tako zakonsko kot tudi zunajzakonsko zvezo. Nekega dne jo na ulici ustavi ženska, ljubosumna nekdanja ljubica Ireninega ljubimca, in zagrozi, da bo o aferi obvestila Ireninega moža, če ji Irene ne plača podkupnine. Irene ji ustreže, vendar se ženska vrača in terja vedno več denarja. Irene popade strah, celo panika, ko se izkaže, da je spletka mnogo bolj zapletena in nemoralna, kot je kazalo na začetku. Po zgodbi Stefana Zweiga posneta in za Rossellinija netipična mešanica izrazito psihološke drame in estetike nemškega ekspresionizma.
21.5. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Dogma 95
Praznovanje (Festen)
Thomas Vinterberg, Danska, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 105', sp
Oče številčne in dobro situirane družine praznuje 60-letnico in v ta namen na odročnem posestvu organizira praznovanje, na katerega je vabljeno vse sorodstvo. Vse se odvija po pričakovanjih, dokler najstarejši sin v slavnostnem nagovoru ne razgali temačnih družinskih skrivnosti. Prvi projekt danske Dogme 95. Velika nagrada žirije v Cannesu 1998. Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Klasiki
Ponudba (The Proposition)
John Hillcoat, Avstralija/VB, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 104', sp
Avstralska divjina, devetnajsto stoletje. Lokalni šerif, kapitan Stanley (Ray Winstone), v strelskem obračunu zajame zloglasna brata Burns, Charlieja (Guy Pearce) in mladoletnega Mikea (Richard Wilson). Stanley Charlieju ponudi kupčijo: če v štirinajstih dneh ne izsledi in roki pravice ne preda najstarejšega brata Burns, psihotičnega Arthurja (Danny Huston), bo Mike končal na vešalih. Charlie se poda na odisejado prek surove avstralske pušče, razcepljen med zvestobo starejšemu bratu in ljubezen do mlajšega. Brutalen vestern bibličnih razsežnosti, posnet po izvirnem scenariju Nicka Cavea, ki je za film prispeval tudi glasbo.
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
22.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Indija (India: Matri Bhumi)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 90', svp
Prelomno delo Roberta Rossellinija o neki drugi civilizaciji morda na najbolj nazoren način uteleša znamenito Godardovo maksimo, da vsi najboljši dokumentarni filmi težijo k fikciji, vsi najboljši igrani filmi pa k dokumentarcu. Indija je hkrati »čisti« dokument in »čista« fikcija, predvsem pa »čista« demonstracija znamenitega rossellinijevskega humanizma, ki se na suveren način lahko manifestira tako v ruševinah Rima kot tudi v bengalskem pragozdu.
»Med filmom-resnico in mojimi dokumentarci je ogromna razlika. Indija je opredelitev. Je poskus biti čim bolj pošten, a z zelo jasnim stališčem. Ali vsaj, če že gre za stališče, z zelo določeno ljubeznijo. Skratka, nobene indiferentnosti. Lahko čutim, da me stvari privlačijo, da me odbijajo, a ne morem reči: ni me zraven. To je nemogoče. Ne sprejemam načela filma-intervjuja. Mislim, da je lahko zelo zanimiv za nekoga, ki hoče zbrati znanstveno dokumentacijo. Ne sprejemam ga od trenutka, ko sem se odločil za umetnost. Če hočeš ustvariti umetniško delo, moraš spoštovati pravila. Če se nekdo ukvarja s kolesarstvom, mora znati voziti kolo.« - Roberto Rossellini
»Indija nasprotuje običajni ideji filma: podoba je tukaj zgolj dopolnilo ideji, ki je porodila taisto podobo. Indija je film absolutne logike, bolj sokratovske od samega Sokrata. Vsaka podoba ni lepa zato, ker bi bila lepa sama po sebi, marveč zato, ker predstavlja razkošje resnice, in zato, ker Rossellini že začne z resnico. Rossellini je šel že naprej od točke, do katere bodo drugi režiserji morda dospeli čez kakšnih dvajset let.« - Jean-Luc Godard
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Mlada, neuveljavljena, pa zato nadvse nadarjena balerina Victoria Page (Moira Shearer) se pridruži znamenitemu baletnemu ansamblu, kjer si kmalu izbori glavno vlogo v novi baletni predstavi Rdeči čeveljci, zasnovani po istoimenski pripovedki Hansa Christiana Andersena. Idilično zgodbo o uspehu zagreni in naposled usodno popači dilema med romantično ljubeznijo in trdim kariernim delom. Victoria se namreč na vso moč zaljubi v briljantnega mladega skladatelja Juliana Crasterja (Marius Goring), avtorja glasbe za baletno predstavo, kar pa nikakor ni po godu ravnatelju baletne skupine Borisu Lermontovu (Anton Walbrook), ki je obsedeno prepričan, da je življenje majhna cena, ki jo je potrebno plačati za umetnost. Ultimativna tragedija in obenem eden najlepših filmov vseh časov. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
23.5. petek
19.00
Klasiki
Praznični dan (Jour de fête)
Jacques Tati, Francija, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 84', sp
Zaspano francosko mestece se pripravlja na praznični dan. Nerodni, a iznajdljivi poštar pomaga pri pripravah, njegovo pravo delo pa čaka. Po ogledu filma o učinkovitosti ameriških poštarjev v sejemskem kinu, ga vaščani spodbodejo, da bi se pri ameriških kolegih lahko zgledoval. Odloči se postati najhitrejši poštar na svetu.
»Vsak Tatijev film obenem zaznamuje: [a] trenutek v ustvarjanju Jacquesa Tatija; [b] trenutek v zgodovini francoske družbe in francoske kinematografije; [c] trenutek v zgodovini filma.« - Serge Daney
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Evropa 51 (Europa '51)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Mlada in lahkomiselna bogatašinja (Ingrid Bergman) nekega večera izgubi edinega sina: deček naredi samomor, potem ko ga mati pošlje spat, da bi se lahko v miru posvetila svojemu družabnemu življenju. Moralni šok je tako močan, da ubogo žensko pahne v krizo vesti. Sprva, po nasvetu bratranca, ki je intelektualec in komunist, išče rešitev v humanitarnem delovanju. Toda zlagoma dobi občutek, da je to le vmesna stopnja, ki jo mora preseči na poti do intimnega mističnega življenja, posvečenega dobroti onkraj kategorij politike in celo družbene ali verske morale. Tako se znajde ob neki prostitutki, ki jo neguje do smrti, nato nekemu mlademu kriminalcu pomaga pri begu. Njena dejanja povzročijo škandal, in celo njen mož, ki jo vse manj razume, raje vidi, da jo zaprejo v »sanatorij«. Pri tem ga podpira vsa družina, ki je vznemirjena zaradi njene blaznosti.
»Svet se deli na dva dela: na tiste, ki hočejo ubiti domišljijo, in tiste, ki jo hočejo rešiti; na tiste, ki hočejo živeti, in tiste, ki hočejo umreti. Tega problema sem se lotil v filmu Evropa 51. Rekel sem, če pozabimo na drugo nagnjenje, na domišljijo, skušamo v sebi ubiti vsakršen občutek človečnosti, ustvariti človeka-robota, ki naj bi mislil na en sam način in težil h konkretnemu. Tako nečloveško stremljenje sem odkrito, silovito obtožil v Evropi 51. Odkrito sem hotel povedati svoje mnenje, v svojem interesu in interesu svojih otrok. To je bil cilj, ki sem ga hotel doseči v tem filmu.« - Roberto Rossellini
24.5. sobota
19.00
Predvolilna evropska klasika
Moloh (Molokh)
Aleksandr Sokurov, Rusija/Nemčija/Japonska/Italija/Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 108', sp
Pomlad leta 1942. Adolf Hitler pride s številnim spremstvom za štiriindvajset ur na dopust v zloveščo graščino v bavarskih Alpah. Vsem navzočim je zaukazano, da politike med njegovim obiskom ne smejo niti omeniti. Eva Braun, edino bitje, ki si drzne oporekati diktatorju, se veseli prihoda svojega ljubčka Adija, toda ko ta v spremstvu Goebbelsa stopi v grad, ni deležna nikakršnega romantičnega nagovora ali objema. Hitler jo sprejme enako kot druge. Vizualno impresivna freska o stiski ženske, ujete v zapletena protislovja človeka, ki mu je pojem človeške intime povsem tuj.
21.00
Predvolilna evropska klasika
Evropa (Europa)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Francija/Nemčija/Švica, 1991, 35mm, 2.35, čb/barvni, 112', sp
Američan nemškega porekla (Jean-Marc Barr) takoj po drugi svetovni vojni prispe v okupirano Nemčijo. Stric (Ernst-Hugo Järegård) mu priskrbi službo ščipalca kart na nočnem vlaku. Po opustošeni deželi še vedno razsajajo ostanki nacističnih sil, ki jih zavezniki neusmiljeno preganjajo in iztrebljajo. V vrtincu spletk bi mladenič rad ostal nevtralen, vendar ga sveža zaljubljenost postavi pred težke odločitve. Metafizična pravljica o starem kontinentu.
25.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
26.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski plesni igrani film
Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?
Sašo Podgoršek, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 53'
Film večkrat nagrajenega ustvarjalnega tandema Kovač - Podgoršek je kompleksna pokrajina improviziranih situacij, potopljenih v brezčasnost mreže rudniških rovov, prepredenih pod Trbovljami. Realistični imaginarij tega postsocialističnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja nekako zunaj časa, je v ekipi priznanih plesnih in filmskih ustvarjalcev sprožil impulz intimnega pogleda vase. V prostovoljno izbrano zaprto situacijo, obdano s toploto in vlažnostjo temnega podzemeljskega sveta, zareže sedem teles protagonistov, ki v fizičnem naporu in ludističnih prebliskih naseljujejo in kreirajo poetično, med Tarkovskim in Beckettom pozvanjajoče razpoloženje filma.
21.00
Večer SFA: 20-letnica slovenskega celovečernega filma
Halgato
Andrej Mlakar, Slovenija, 1994, 35mm, 1.66, barvni, 105'
V romsko naselje se zateče ranjeni Mariška (Vlado Kreslin) in pove, da je ubil »žandarja«; zvečer ob tabornem ognju svojega malega sina krsti za Halgata in mu podari belo violino. Mariškova žena Tereza (Mirjam Korbar) je ostala brez moža in jo v romski skupnosti dajo snubcu Bumbašu (Jože Kramberger). Ta s svojim sinom Pištijem in Halgatom potuje po deželi in brusi nože, zasluženi denar pa sproti zapije. Poetična romska pripoved o ljubezni in maščevanju, posneta po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
27.5. torek
18.30
Retrospektiva: Roberto Rossellini
General Rovere (Il generale Della Rovere)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1959, 35mm, 1.66, čb, 130', svp
Film, posnet po istoimenski povesti Indra Montanellija, pripoveduje zgodbo malega, brezobzirnega, sebičnega goljufa Bertoneja (sijajno ga odigra Vittorio de Sica), ki ga Nemci med drugo svetovno vojno aretirajo in vtaknejo v vojaški zapor. V zameno za prostost Bertone pristane na umazan dogovor z Nemci. V zaporu se izdaja za slovitega partizanskega generala po imenu Fortebraccio Della Rovere. Njegova naloga je vzpostaviti stik s Fabriziom, enim od vodij odporniškega gibanja, in ga nato prijaviti nacistom. A v trenutku, ko bi moral do konca izpeljati svojo izdajalsko vlogo, se Bertone raje odloči za junaško smrt skupaj z nekaterimi obsojenimi pripadniki odporniškega gibanja.
»Da bi posnel film, se mi ni treba naslanjati na sheme oziroma veljavne navade. Pri pripravi scenarija za film General Rovere sem se na primer posvetil zarisu glavnih črt zgodbe in temeljiti predstavitvi značaja glavne osebe. Pred začetkom snemanja nimam vnaprej izpiljenih idej in prvi kader filma določi celotno stvaritev. Šele tedaj zares občutim ritem, ki mu ga moram dati in ki me vodi pri zamišljanju tisočerih stvari, ki so v filmu bistvene. Na kraj snemanja hočem priti z nekim novim občutjem. Zelo natančno se zavedam, kaj hočem povedati, a nikoli ne vem, kako bom ravnal, dokler ne začnem snemati. V vsakem svojem filmu hočem ujeti resničnost. A resničnosti ni, je vedno subjektivna. Zato je treba trenutku ukrasti občutja, čustva, ki potem ustvarijo videz resničnosti. Zaradi tega se skušam izogniti vsakršni dramatizaciji.« - Roberto Rossellini
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Dvojna igra (The Departed)
Martin Scorsese, ZDA/Hong Kong, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 149', sp
Zgodba o policistu pod krinko (Leonardo DiCaprio), ki rovari znotraj irske mafije, in v policijske vrste podtaknjenem kriminalcu (Matt Damon), pravem članu iste mafije. Zgodba o dvojni igri, dvojnih življenjih, etiki in morali. Oskar za najboljši prirejeni scenarij (izvirna zgodba je azijska), film in režijo.
28.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način. Žogo med drugim brcajo Michael Caine, Sylvester Stallone, Max von Sydow in Pelé!
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 150', svp
Trije zavezniški begunci, Američan, Anglež in Rus, ki so pobegnili iz koncentracijskega taborišča, najdejo zadnje mesece nemške okupacije zatočišče v Rimu, na podstrešju pri mladi črnoborzijanki Esperiji. Ko se povežejo z odporniškim gibanjem, jih nacisti odkrijejo in ruski vojak je med poskusom bega ubit. Angleški oficir, ki se je najprej zatekel v neko plemiško palačo, nato pa v samostan, se naposled spet znajde pri Esperiji, kjer ju preseneti Tarcisio, bivši duhovnik, sedaj nemški vohun, kriv za smrt dekletovega zaročenca. Primorana sta ga ubiti. Prav tedaj pridejo v Rim zavezniške čete.
29.5. četrtek
18.30
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Naj živi Italija (Viva l'Italia)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, barvni, 138', svp
Razkošen, epski zgodovinski portret italijanskega narodnega heroja Giuseppeja Garibaldija.
»Med vsemi filmi, ki sem jih posnel, sem najbolj ponosen na tega. Film se mi zdi pomemben kot raziskovalno delo in kot najskrbneje napravljen izmed vseh mojih filmov. Pa tudi zato, ker se mi zdi intimno resničen. Čeprav bom morda izpadel smešno, moram vseeno priznati naslednje. Ko gledam Naj živi Italija – in to je edini izmed mojih filmov, ki sem ga videl že dvakrat ali trikrat – se mi dlake postavijo pokonci in v oči mi stopijo solze.« Roberto Rossellini
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72'
Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov.
Projekciji sledi pogovor z avtorico in nastopajočimi v filmu.
30.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Angel maščevanja (Ms. 45)
Abel Ferrara, ZDA, 1980, 35mm, 1.37, barvni, 84', sp
Mlado, naivno, zadržano, nemo šiviljo (Zoë Tamerlis) v istem dnevu dvakrat posilijo. Dekle zblazni, si omisli pištolo, in po ulica New Yorka se začnejo kopičiti moška trupla. Kontroverzen, psihotičen, halucinanten, mestoma skoraj nadrealen kult, ki je hkrati najavil in zakoličil kariero danes legendarnega Abela Ferrare kot večnega provokatorja.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Črna duša (Anima nera)
Roberto Rossellini, Italija, 1962, 35mm, 1.85, čb, 97', svp
Adriano (Vittorio Gassman) se poroči z mlado in naivno Marcello, ki dobesedno nekaj ur po poroki izve za dvomljivo, burno preteklost svojega moža in pobegne nazaj k staršem. Nesrečni Adriano se po tolažbo zateče k Mimosi, stari prijateljici, ki sicer ve vse o Adrianovi preteklosti, vendar ga še vedno ljubi. Pretresljiva, moderna pripoved o (možnosti) ljubezni, maskah in lažni morali.
31.5. sobota
19.00
Klasiki
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Marlene Dietrich, srečno poročena žena vladnega predsednika, se zaplete v takisto srečno romanco s prikupnim neznancem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je odličen in star prijatelj njenega moža. Tenkočutna komedija zmešnjav in prvovrstna ljubezenska zgodba v isti sapi, velika in po krivici nekoliko prezrta mojstrovina velikega Lubitscha.
21.00
Klasiki
Ljubimki (Two Lovers)
James Gray, ZDA, 2008, barvni, 35mm, 2.35, 110', sp
Mladi Leonard (Joaquin Phoenix) se po boleči razvezi in krajšem postanku v psihiatrični bolnišnici vrne v rodni Brooklyn, kjer ga zaskrbljena starša v upanju, da bo prebolel staro in našel novo ljubezen, predstavita simpatični družinski prijateljici Sandri (Vinessa Shaw). Leonard se medtem seznani in zagleda v zapeljivo sosedo Michelle (Gwyneth Paltrow), ki pa tudi sama trpi za posledicami neuslišanega ljubezenskega hrepenenja. Tako vznikne dramatičen ljubezenski trikotnik, v katerem trčijo, se premešajo in znova razločijo zaljubljenost, ljubezen, tradicija in modernost. Nova filmska priredba Belih noči Dostojevskega, v kateri se James Gray mirno kosa z obema evropskima velemojstroma, Viscontijem in Bressonom, ki sta se lotila iste literarne predloge.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. petek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. sobota
19.00
Klasiki
Svetla pot (Svetlij put)
Grigorij Aleksandrov, SZ, 1940, 35mm, 1.37, čb, 98', svp
Tatjana Ivanovna Orlova si z marljivim delom v tekstilni tovarni prisluži naziv udarnice in medaljo Leninovega reda. Vendar se Tanjina zgodba o uspehu tu še ne zaključi. Romantično komični stahanovski muzikal sovjetskega prvaka tega žlahtnega žanra.
21.00
Klasiki
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
»Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« - John Steinbeck
»Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« - Woodie Guthrie
4.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
5.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki in animirani film
Kratka himna domovini
Boris Palčič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 20'
En prišparan tolar
Eka Vogelnik in Borko Radešček, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 5'
Hop, Skip & Jump
Srdjan Vuletić, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 17'
Kako se znebiš Mačota
Marjan Manček in Marta Manček, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 10'
Križišče 2
Miloš Radosavljević in Franci Slak, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 6'
21.00
Večer SFA: 25-letnica slovenskega celovečernega filma
Nekdo drug
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 76'
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je oprijelo ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njegovo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški izgine, Damjan, ki skuša opozoriti žensko, pa jo po nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna drama o domnevnem množičnem morilcu.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
6.5. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bela ladja (La nave bianca)
Roberto Rossellini, Italija, 1941, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Celovečerni prvenec Roberta Rossellinija sodi v njegovo tako imenovano »fašistično obdobje«, ki se ga je Rossellini kasneje nerad spominjal in o njem prvič javno spregovoril šele leta 1955. Svojo vlogo v fašistični filmski produkciji je opravičeval z dejstvom, da je bil v času Mussolinijevega vzpona na oblast zgolj naiven, golobrad najstnik, ki mu je isti režim radodarno omogočil vstop v svet filma. Ohlapna filmska zgodba je razdeljena na dva dela: v prvem delu spremljamo vsakdan mornarjev na bojni ladji, ki se spopade z zavezniško mornarico in utrpi hude poškodbe, v drugem delu pa okrevanje ranjenih mornarjev na ladji bolnišnici, ki jo upravljajo nune. Navzlic določenim prav nič subtilnim političnim konotacijam se Bela ladja s svojim za tisti čas revolucionarnim križanjem igranega in dokumentarnega dispozitiva v formalnem smislu kaže kot pionirsko in fascinantno delo. Pod odlično opravljeno delo direktorja fotografije je podpisan mladi Mario Bava.
»Če se je neorealizem na najbolj prepričljiv način razkril svetu skozi Rim, odprto mesto, naj presodijo drugi. Jaz vidim rojstvo neorealizma veliko prej: predvsem v nekaterih romansiranih dokumentarcih o vojni, med katerimi je tudi moja Bela ladja.« - Roberto Rossellini
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Noč in megla (Nuit et brouillard)
Alain Resnais, Francija, 1955, 35mm, 1.37, čb/barvni, 30', ap, svp
»Naslov je podoben mnogim drugim filmom petdesetih in šestdesetih let, pa vendar je to morda najstrahotnejši dokument o koncentracijskih taboriščih druge svetovne vojne. V spominu mi zvenijo besede sijajnega komentarja Jeana Cayrola, ki jih govori ledeno hladni glas Michela Bouqueta. Glasba Hansa Eislerja predstavlja enega osupljivih dokumentov o glasbi, ki neobremenjena teče v nekakšnem vzporednem toku: druži se s strahotami dokumentov na povsem nov, vznemirljiv in sijajen način kontrapunkta, vendar ne poudarja dramatičnosti prizorov, ki jih pred gledalca siplje dokumentarec Alaina Resnaisa.« Matjaž Klopčič
Hirošima, ljubezen moja (Hiroshima mon amour)
Alain Resnais, Francija/Japonska, 1959, 35mm, 1.37, čb, 90', ap, svp
Večna klasika na temo spomina in pozabe, posneta po scenariju Marguerite Duras. Francoska igralka (Emmanuelle Riva) po drugi svetovni vojni v Hirošimi snema protivojni film. Zaplete se v strastno afero s poročenim japonskim arhitektom (Eiji Okada). Pripovedujeta si zgodbe.
»Na prehodu šestdesetih let je bil Resnais več kot cineast: bil je seizmograf. Zgodila se mu je ta strašna stvar, da je ujel temeljni dogodek sodobnega časa: ko je bilo tako v filmski umetnosti kot drugje treba računati z enim likom več – s človeško vrsto. A ta lik je bil pravkar negiran (koncentracijska taborišča), atomiziran (bomba) in ponižan (mučenje) in tradicionalni film tega ni bil sposoben 'prikazati'. Treba je bilo najti formo. To je storil Resnais.« Serge Daney
»Hirošima, ljubezen moja = Faulkner + Stravinsky.« Jean-Luc Godard
7.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Pilot se vrača (Un pilota ritorna)
Roberto Rossellini, Italija, 1942, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Rossellinijev drugi celovečerec je še vedno čvrsto zasidran v avtorjevo »fašistično obdobje«, obenem pa spet naznanja določen izrazito samosvoj način snemanja filmov, ki bo zelo kmalu svetovno zaslovel pod nazivom neorealizem. Izvirno zgodbo o italijanskem pilotu, ki ga nad Grčijo sestrelijo, nato pa se v britanskem taborišču za vojne ujetnike zaljubi in skuša pobegniti, sta Rosselliniju med drugim pomagala pisati Michelangelo Antonioni in Mussolinijev sin Vittore.
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Lani v Marienbadu (L'année dernière à Marienbad)
Alain Resnais, Francija/Italija, 1961, 35mm, 2.35, čb, 94', ap, svp
V razkošnem baročnem hotelu se srečujejo, izgubljajo, prepletajo in zapletajo trije ljudje, dva moška in ženska. Prepletata in zapletata se tudi čas in prostor, preteklost in prihodnost, sanje in fantazija, oprijemljiva je samo negotova, porozna, romantična narava spomina. Definitivno, prelomno, kultno delo francoskega novega vala, ki vse do danes ni izgubilo niti trohice svojega modernističnega šarma in skrivnostne dvoumnosti. Izvirni scenarij je napisal Alain Robbe-Grillet.
8.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Človek s križem (L'uomo dalla croce)
Roberto Rossellini, Italija, 1943, 35mm, 1.37, čb, 88', svp
Še ena fascinantna rariteta iz fašističnega obdobja, v kateri Rossellini politično propagando pomeša s religiozno. Zgodba se vrti okrog dobrohotnega fašističnega vojaškega kaplana na ruski fronti, ki se pusti ujeti Sovjetom, saj noče zapustiti nemobilnega ranjenca iz njune čete, ki ji je zaukazan hiter umik. Sovjeti kaplana najprej ozmerjajo z nekromantom, naposled pa eden za drugim podležejo njegovi neomajni veri v boga in se pustijo krstiti. Film je posvečen vsem (ne samo italijanskim) padlim vojakom v tako imenovani »sveti vojni proti brezbožnežem«, kot je fašistična propaganda doma označevala rusko fronto.
21.00
In memoriam: Alain Resnais
Muriel ali čas vrnitve (Muriel ou Le temps d'un retour)
Alain Resnais, Francija/Italija, 1963, 35mm, 1.66, barvni, 115', ap, svp
Naslovna Muriel je alžirska deklica, ki so jo francoski okupacijski vojaki mučili v Alžiriji, zdaj pa, nevidna in vseprisotna, nažira vest nekdanjega vojaka Bernarda in spokojni vsakdan majhnega francoskega obalnega mesteca. Eden prvih francoskih filmov na temo alžirske osamosvojitvene vojne, ki je v Franciji dolgo časa veljala za tabu, obenem tudi tipično resnaisovska, modernistična dekonstrukcija klasične narativne forme.
»Muriel predstavlja začetek filmske dodekafonije, Resnais pa je Schoenberg te komorne drame.« Henri Langlois
9.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Želja (Desiderio)
Roberto Rossellini, Marcello Pagliero, 1943-1946, 35mm, 1.37, čb, 73', svp
Četrti celovečerec Roberta Rossellinija, ki ga je avtor leta 1943 zavoljo vojnega stanja pustil nedokončanega, nato pa ga je tri leta kasneje zaključil Marcello Pagliero. Čeprav posnet v času fašizma, se film povsem odreče političnim aluzijam na svoj čas. Gre za preprosto, realistično, tragično melodramo o nekdanji prostitutki, ki se iz velemesta Rima vrne v rodno mestece in skuša tam zaživeti novo življenje, vendar ji opravljivi jeziki nenehno mečejo polena pod noge.
21.00
In memoriam: Vera Chytilová
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
10.5. sobota
19.00
Klasiki
Chungking ekspres (Chung Hing sam lam)
Wong Kar-wai, Hong Kong, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Eksplozivno, impresivno, impresionistično posvetilo filmu noir, umeščeno v neonsko hongkonško noč: tu je mladi, naivni, entuziastični policist, ki ga je ravnokar zapustila punca, zdaj pa se melanholično baše z ananasovim kompotom; tu je fatalka, ubežna prekupčevalka s heroinom, ki skuša dočakati naslednji dan; tu je evforična prodajalka v lokalu s hitro hrano, ki sanjari o Kaliforniji, in tu je še en mladi policist, tudi ta brez punce, ki skuša priti na zmenek z evforično prodajalko. Zgodnja mojstrovina danes proslavljenega kitajskega avtorja, znanega po svoji pikolovski obsedenosti s formo, zlasti barvami.
21.00
Klasiki
Alphaville (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution)
Jean-Luc Godard, Francija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 100', ap
Zasebni detektiv Lemmy Caution (Eddie Constantine) prispe v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu, ki ga nadzoruje tiranski računalnik Alpha 60. Detektivov ameriški značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo ljubezen in izražanje mnenj. Zaljubi se v lepo, vendar čustveno otopelo dekle (Anna Karina) in z njo poskuša pobegniti iz mesta. Godardovsko razigrana zmes znanstvene fantastike, filma noir in usodne romance.
11.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
12.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski kratki igrani in animirani film
Se©kret
Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 16'
Piščalka
Naško Križnar, Slovenija, 2001, 35mm, barvni, 20'
Lesi se vrača
Jan Zakonjšek, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 24'
21.00
Večer SFA: 25-letnica slovenskega celovečernega filma
Veter v mreži
Filip Robar-Dorin, Slovenija, 1989, 35mm, 1.66, barvni, 109'
Danijel Bohorič (Milan Štefe) po daljšem času spet obišče Novo mesto, v katerem je preživljal dijaška leta. Dolenjski visokošolci ga kot priznanega pesnika modernega izraza povabijo, naj se udeleži prireditev in nastopov v Novem mestu, ki postanejo kasneje znani kot novomeška pomlad. Skladatelj Marij Kogoj, slikar Božidar Jakac in drugi umetniki prvič nastopijo skupaj v javnosti. Poema o avantgardnem umetniškem gibanju.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
13.5. torek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Rim, odprto mesto (Roma, città aperta)
Roberto Rossellini, Italija, 1945, 35mm, 1.37, čb, 100', svp
Prva velika Rossellinijeva mojstrovina, ki avtorjevo ime hipoma ponese v svet, se dogaja v Rimu med nemško okupacijo. Je živa in dramatična podoba življenja preprostih ljudi v tistih težkih letih italijanske zgodovine: pomanjkanje, črna borza, policijska ura, zverinstvo okupatorjev in vztrajnost domoljubov, ki ne dajo miru nacistom. Na ozadju te dokumentarne freske se prepleteta tragični usodi kljubovalne ženske (veličastna Anna Magnani) in uporniškega duhovnika (Aldo Fabrizi), ki predstavljata zdravo tkivo takrat ponižane in demoralizirane italijanske družbe.
»V mojih filmih je veliko avtobiografskega. Rim, odprto mesto, je film 'strahu': strahu vseh, predvsem pa mojega. Tudi jaz sem se moral skrivati, tudi jaz sem bežal, tudi jaz sem imel prijatelje, ki so jih ujeli ali ubili. Pravi strah: s štiriintridesetimi kilogrami manj, morda zaradi lakote, morda zaradi terorja, ki sem ga opisal v Odprtem mestu.« - Roberto Rossellini
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček), mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner), glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote vojne.
14.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Dolina miru
France Štiglic, Slovenija, 1956, 35mm, 1.37, čb, 88'
Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za katero je slišala od babice, »dolini miru«, opis te doline pa dečka spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati to dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi, ju odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo, medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz katerih izskočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller), najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, zasliši jok in najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti otroka v njuno »dolino miru«. Poetična vojna drama.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Paisà
Roberto Rossellini, Italija, 1946, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Druga velika Rossellinijeva mojstrovina opisuje različne vidike življenja v Italiji za časa prodora zaveznikov, s posebnim ozirom na odnose med domačim prebivalstvom in ameriškimi vojaki, od prvih izkrcavanj na obali Sicilije do zmagoslavnega pohoda proti severu in partizanskega boja, ki doseže vrhunec z osvoboditvijo dežele. Ena največjih klasik neorealizma je sestavljena iz šestih epizod, med seboj povezanih z dokumentarnimi odlomki o vojni v Italiji.
»Nekdo je dejal, da je zadnja epizoda najlepša: tista z ustjem Pada, z vodo, s trsjem. In čudili so se, da sem tako dobro doumel tisti predel Italije. Toda v teh krajih sem prebil mnoga leta svojega otroštva. Moja mati je bila iz njih. Tja sem hodil lovit in ribarit.« - Roberto Rossellini
»Zgodovinski pomen Rossellinijevega filma Paisà upravičeno primerjajo s pomenom nekaterih klasičnih filmskih mojstrovin. Georges Sadoul ga je brez zadržkov postavil ob bok Nosferatuju, Nibelungom in Pohlepu. Tej pohvali se tudi sam v celoti pridružujem, pa čeprav se navezava na nemški ekspresionizem seveda nanaša samo na njegovo veličino in ne na globljo naravo njegove estetike. Veliko ustrezneje bi bilo spomniti na prihod Oklepnice Potemkin leta 1925.« - André Bazin
15.5. četrtek
18.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stroj, ki ubija hudobne (La macchina ammazzacattivi)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 83', svp
Majhno, starodavno mestece na globokem jugu Italije s procesijo obhaja praznik lokalnega svetnika. Fotograf Celestino bi rad napravil nekaj posnetkov, toda redar Agostino mu to na grob način prepreči. Ponoči na Celestinova vrata potrka ostarel popotnik. Prosi ga za gostoljubje in ga vpraša, zakaj se je redar tako obnašal do njega. Fotograf mu pove, da je redar nadutež, ki zlorablja uniformo, ki jo nosi. »Hudobne je treba uničiti«, pravi popotnik in vpraša, če lahko dobi redarjevo fotografijo. Celestino mu jo izroči in starec mu naroči, naj fotografira fotografijo. Celestino se loti dela, zasliši krik z ulice, steče ven in najde Agostinovo truplo. Prestrašen se vrne v hišo, da bi poiskal starca, toda ta je izginil. Celestino naredi poskus na nekem oslu in tudi tokrat žrtev umre. Fotograf se odloči, da bo s svojim aparatom uničil vse zlobneže v vasi. Toda med pravičnim in krivičnim ni natančne meje in nekega dne se Celestino zave strašne odgovornosti, ki jo je prevzel, ko se je postavil v vlogo sodnika in izvrševalca pravice. Povsem unikatna mešanica komedije zmešnjav, neorealistične drame in religiozne pravljice.
»V Stroju, ki ubija hudobne so moja romanja po obali Amalfija: kraji, kjer sem se počutil dobro in ki jih imam rad, kjer so ubogi vragi, ki mislijo, da so videli pekel; kjer mi je nekdo nekega dne dejal: 'Da, srečal sem ga, volkodlaka. Sinoči sem ga povozil z biciklom'. To so norci, pijani od sonca. A znajo živeti, ohrabreni z močjo, ki jo imamo le redki od nas: z močjo domišljije.« - Roberto Rossellini
20.00
Spremembe socialne države med teorijo in vsakdanjim življenjem
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Starejša zakonca, Lucy (Beulah Bondi) in Barkley (Victor Moore), zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni, staranja in ekonomske krize. Posebna projekcija ob izidu treh novosti Založbe Sophia – Vesna Leskošek et al., Revščina zaposlenih, Michael Heinrich, Kritika politične ekonomije, in Dick Bryan in Michael Rafferty, Kapitalizem z derivati. Projekciji bo sledila okrogla miza o aktualnih družbenih tematikah: Spremembe socialne države med teorijo in vsakdanjim življenjem. Sociolog in član uredniškega odbora Založbe Sophia Marko Kržan se bo pogovarjal s soavtoricama knjige Revščina zaposlenih, sociologinjo in raziskovalko Majo Breznik in profesorico na Fakulteti za socialno delo Vesno Leskošek; z ekonomistom in filozofom in avtorjem spremne besede v knjigi Kapitalizem z derivati Brankom Bembičem; in s sociologom in članom uredniškega odbora Založbe Sophia Primožem Krašovcem.
Vstop prost.
16.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Pod udarom zakona (Down by Law)
Jim Jarmusch, ZDA, 1986, 35mm, 1.66, čb, 107', sp
Trije čudaki – zapit radijski napovedovalec (Tom Waits), nepomemben zvodnik (John Lurie) in izgubljen priseljenec iz Italije (Roberto Benigni) – se znajdejo v isti zaporniški celici. Kako jim uspe pobegniti, ni jasno niti Jarmuschu. Blodijo po močvirjih Lousiane in si vsak po svoje predstavljajo svobodo. Instanten kult.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Kje je svoboda? (Dov'è la libertà...?)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 93', svp
Vročekrvni in naivni Salvatore (Totò) je prebil petindvajset let v ječi, ker je v mladosti prerezal vrat nekemu gizdalinu, ki je dvoril njegovi ženi. Vsa ta leta je izpopolnjeval sijajen načrt pobega, ko pa ga skuša uresničiti, ga prav na ta dan zavoljo lepega obnašanja predčasno izpustijo iz zapora. Na prostosti ugotovi, da se je njegov ljubi, rodni Rim popolnoma spremenil, poln je zlobe, spletk, nizkotnosti in pehanja za hitrim denarjem. Nesrečni Salvatore se spomni svojega sijajnega načrta pobega in se odloči, da ga bo izpeljal v obratni smeri. Za svoj čas preroška in tudi precej radikalna komedija velja med številnimi oboževalci Rossellinija za avtorjevo najboljše delo.
17.5. sobota
19.00
Klasiki
Tropski vihar (Tropic Thunder)
Ben Stiller, ZDA/VB/Nemčija, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 107', sp
Hollywoodska filmska ekipa globoko v pragozdu jugovzhodne Azije snema vojni spektakel, ko jih nenadoma naskoči do zob oborožena tolpa lokalnih preprodajalcev mamil. Misleč, da se še vedno nahajajo sredi snemanja filma, se jim zvezdniška ekipa razvajenih idiotov pogumno upre. Ob nastanku pretežno močno podcenjena, anarhična parodija raznih hollywoodskih apokalips in ostalih poskusov osmišljanja ameriške okupatorske vloge v tropih »tretjega sveta«.
21.00
Klasiki
Tropska bolezen (Sud pralad)
Apichatpong Weerasethakul, Tajska/Francija/Nemčija/Italija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 118', sp
Film se poetično ukvarja z obstojem paralelnih svetov, duha-mesa, civilizacije-džungle, in se razcepi na enakovredna dela: prvi prikazuje zgodbo srečne ljubezni med mladim vojakom in vaškim fantom, drugi se začne z zatemnitvijo, izginotjem fanta in strašljivo ljudsko pripovedko o duhu vrača, ki prihaja ujet v telesu tigra v vas pobirat krvni davek. Vojak v džungli vročično išče svojo izgubljeno ljubezen. Velika nagrada žirije v Cannesu 2004.
18.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
19.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Kratki filmi po izboru Ivana Nedoha
Filmski obzornik september 1946
Dušan Povh (redaktor), Slovenija, 1946, 35mm, čb, 15'
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 11'
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, barvni, 11'
Sonce, vsesplošno sonce
Karpo Godina, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 14'
Nocturno
Vasko Pregelj, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Romanca ali anatomija sanj
Vasko Pregelj, Slovenija, 1982, 35mm, barvni, 9'
21.00
Večer SFA: Celovečerni film po izboru Ivana Nedoha
Felix
Božo Šprajc, Slovenija, 1996, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Dan po razglasitvi slovenske samostojnosti pripadniki Teritorialne obrambe zaradi zaostritve varnostnih razmer kolono vozil preusmerijo z magistralne ceste na osamljeno pot prek kraške planote. Toda to pot so nekje že blokirali pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki vozilom ne dovolijo naprej, ko pa se prevrne zadnje vozilo, cisterna, je zaprta tudi pot nazaj. V koloni, ukleščeni med dvema vojskama, je pisana druščina, ki se na vsiljeno situacijo različno odziva. Drama o skupini ljudi, ujeti med dva ognja desetdnevne vojne.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenija.
20.5. torek
19.00
Klasiki
Igra solz (The Crying Game)
Neil Jordan, VB/Japonska, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 112', sp
Irska republikanska armada ugrabi britanskega vojaka Jodyja (Forrest Whitaker), ki se v ujetništvu spoprijatelji z ječarjem Fergusom (Stephen Rea). Pred smrtjo Jody prepriča Fergusa, naj v Londonu poišče njegovo punco in ji pove, da jo je imel rad. Ker Fergusa preganja občutek krivde, to tudi stori, vendar se v dekle kmalu zaljubi še sam. Kulten psihološki triler na temo identitete in pripadnosti. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Strah (La paura)
Roberto Rossellini, Italija/ZRN, 1954, 35mm, 1.37, čb, 81', svp
Zgodba o Irene (Ingrid Bergman), ženi bogatega nemškega profesorja, ki brez pravega navdušenja vzdržuje tako zakonsko kot tudi zunajzakonsko zvezo. Nekega dne jo na ulici ustavi ženska, ljubosumna nekdanja ljubica Ireninega ljubimca, in zagrozi, da bo o aferi obvestila Ireninega moža, če ji Irene ne plača podkupnine. Irene ji ustreže, vendar se ženska vrača in terja vedno več denarja. Irene popade strah, celo panika, ko se izkaže, da je spletka mnogo bolj zapletena in nemoralna, kot je kazalo na začetku. Po zgodbi Stefana Zweiga posneta in za Rossellinija netipična mešanica izrazito psihološke drame in estetike nemškega ekspresionizma.
21.5. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Dogma 95
Praznovanje (Festen)
Thomas Vinterberg, Danska, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 105', sp
Oče številčne in dobro situirane družine praznuje 60-letnico in v ta namen na odročnem posestvu organizira praznovanje, na katerega je vabljeno vse sorodstvo. Vse se odvija po pričakovanjih, dokler najstarejši sin v slavnostnem nagovoru ne razgali temačnih družinskih skrivnosti. Prvi projekt danske Dogme 95. Velika nagrada žirije v Cannesu 1998. Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Klasiki
Ponudba (The Proposition)
John Hillcoat, Avstralija/VB, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 104', sp
Avstralska divjina, devetnajsto stoletje. Lokalni šerif, kapitan Stanley (Ray Winstone), v strelskem obračunu zajame zloglasna brata Burns, Charlieja (Guy Pearce) in mladoletnega Mikea (Richard Wilson). Stanley Charlieju ponudi kupčijo: če v štirinajstih dneh ne izsledi in roki pravice ne preda najstarejšega brata Burns, psihotičnega Arthurja (Danny Huston), bo Mike končal na vešalih. Charlie se poda na odisejado prek surove avstralske pušče, razcepljen med zvestobo starejšemu bratu in ljubezen do mlajšega. Brutalen vestern bibličnih razsežnosti, posnet po izvirnem scenariju Nicka Cavea, ki je za film prispeval tudi glasbo.
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
22.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Indija (India: Matri Bhumi)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 90', svp
Prelomno delo Roberta Rossellinija o neki drugi civilizaciji morda na najbolj nazoren način uteleša znamenito Godardovo maksimo, da vsi najboljši dokumentarni filmi težijo k fikciji, vsi najboljši igrani filmi pa k dokumentarcu. Indija je hkrati »čisti« dokument in »čista« fikcija, predvsem pa »čista« demonstracija znamenitega rossellinijevskega humanizma, ki se na suveren način lahko manifestira tako v ruševinah Rima kot tudi v bengalskem pragozdu.
»Med filmom-resnico in mojimi dokumentarci je ogromna razlika. Indija je opredelitev. Je poskus biti čim bolj pošten, a z zelo jasnim stališčem. Ali vsaj, če že gre za stališče, z zelo določeno ljubeznijo. Skratka, nobene indiferentnosti. Lahko čutim, da me stvari privlačijo, da me odbijajo, a ne morem reči: ni me zraven. To je nemogoče. Ne sprejemam načela filma-intervjuja. Mislim, da je lahko zelo zanimiv za nekoga, ki hoče zbrati znanstveno dokumentacijo. Ne sprejemam ga od trenutka, ko sem se odločil za umetnost. Če hočeš ustvariti umetniško delo, moraš spoštovati pravila. Če se nekdo ukvarja s kolesarstvom, mora znati voziti kolo.« - Roberto Rossellini
»Indija nasprotuje običajni ideji filma: podoba je tukaj zgolj dopolnilo ideji, ki je porodila taisto podobo. Indija je film absolutne logike, bolj sokratovske od samega Sokrata. Vsaka podoba ni lepa zato, ker bi bila lepa sama po sebi, marveč zato, ker predstavlja razkošje resnice, in zato, ker Rossellini že začne z resnico. Rossellini je šel že naprej od točke, do katere bodo drugi režiserji morda dospeli čez kakšnih dvajset let.« - Jean-Luc Godard
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Mlada, neuveljavljena, pa zato nadvse nadarjena balerina Victoria Page (Moira Shearer) se pridruži znamenitemu baletnemu ansamblu, kjer si kmalu izbori glavno vlogo v novi baletni predstavi Rdeči čeveljci, zasnovani po istoimenski pripovedki Hansa Christiana Andersena. Idilično zgodbo o uspehu zagreni in naposled usodno popači dilema med romantično ljubeznijo in trdim kariernim delom. Victoria se namreč na vso moč zaljubi v briljantnega mladega skladatelja Juliana Crasterja (Marius Goring), avtorja glasbe za baletno predstavo, kar pa nikakor ni po godu ravnatelju baletne skupine Borisu Lermontovu (Anton Walbrook), ki je obsedeno prepričan, da je življenje majhna cena, ki jo je potrebno plačati za umetnost. Ultimativna tragedija in obenem eden najlepših filmov vseh časov. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL in sejmom akademske knjige Liber.ac 2014.
23.5. petek
19.00
Klasiki
Praznični dan (Jour de fête)
Jacques Tati, Francija, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 84', sp
Zaspano francosko mestece se pripravlja na praznični dan. Nerodni, a iznajdljivi poštar pomaga pri pripravah, njegovo pravo delo pa čaka. Po ogledu filma o učinkovitosti ameriških poštarjev v sejemskem kinu, ga vaščani spodbodejo, da bi se pri ameriških kolegih lahko zgledoval. Odloči se postati najhitrejši poštar na svetu.
»Vsak Tatijev film obenem zaznamuje: [a] trenutek v ustvarjanju Jacquesa Tatija; [b] trenutek v zgodovini francoske družbe in francoske kinematografije; [c] trenutek v zgodovini filma.« - Serge Daney
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Evropa 51 (Europa '51)
Roberto Rossellini, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
Mlada in lahkomiselna bogatašinja (Ingrid Bergman) nekega večera izgubi edinega sina: deček naredi samomor, potem ko ga mati pošlje spat, da bi se lahko v miru posvetila svojemu družabnemu življenju. Moralni šok je tako močan, da ubogo žensko pahne v krizo vesti. Sprva, po nasvetu bratranca, ki je intelektualec in komunist, išče rešitev v humanitarnem delovanju. Toda zlagoma dobi občutek, da je to le vmesna stopnja, ki jo mora preseči na poti do intimnega mističnega življenja, posvečenega dobroti onkraj kategorij politike in celo družbene ali verske morale. Tako se znajde ob neki prostitutki, ki jo neguje do smrti, nato nekemu mlademu kriminalcu pomaga pri begu. Njena dejanja povzročijo škandal, in celo njen mož, ki jo vse manj razume, raje vidi, da jo zaprejo v »sanatorij«. Pri tem ga podpira vsa družina, ki je vznemirjena zaradi njene blaznosti.
»Svet se deli na dva dela: na tiste, ki hočejo ubiti domišljijo, in tiste, ki jo hočejo rešiti; na tiste, ki hočejo živeti, in tiste, ki hočejo umreti. Tega problema sem se lotil v filmu Evropa 51. Rekel sem, če pozabimo na drugo nagnjenje, na domišljijo, skušamo v sebi ubiti vsakršen občutek človečnosti, ustvariti človeka-robota, ki naj bi mislil na en sam način in težil h konkretnemu. Tako nečloveško stremljenje sem odkrito, silovito obtožil v Evropi 51. Odkrito sem hotel povedati svoje mnenje, v svojem interesu in interesu svojih otrok. To je bil cilj, ki sem ga hotel doseči v tem filmu.« - Roberto Rossellini
24.5. sobota
19.00
Predvolilna evropska klasika
Moloh (Molokh)
Aleksandr Sokurov, Rusija/Nemčija/Japonska/Italija/Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 108', sp
Pomlad leta 1942. Adolf Hitler pride s številnim spremstvom za štiriindvajset ur na dopust v zloveščo graščino v bavarskih Alpah. Vsem navzočim je zaukazano, da politike med njegovim obiskom ne smejo niti omeniti. Eva Braun, edino bitje, ki si drzne oporekati diktatorju, se veseli prihoda svojega ljubčka Adija, toda ko ta v spremstvu Goebbelsa stopi v grad, ni deležna nikakršnega romantičnega nagovora ali objema. Hitler jo sprejme enako kot druge. Vizualno impresivna freska o stiski ženske, ujete v zapletena protislovja človeka, ki mu je pojem človeške intime povsem tuj.
21.00
Predvolilna evropska klasika
Evropa (Europa)
Lars von Trier, Danska/Švedska/Francija/Nemčija/Švica, 1991, 35mm, 2.35, čb/barvni, 112', sp
Američan nemškega porekla (Jean-Marc Barr) takoj po drugi svetovni vojni prispe v okupirano Nemčijo. Stric (Ernst-Hugo Järegård) mu priskrbi službo ščipalca kart na nočnem vlaku. Po opustošeni deželi še vedno razsajajo ostanki nacističnih sil, ki jih zavezniki neusmiljeno preganjajo in iztrebljajo. V vrtincu spletk bi mladenič rad ostal nevtralen, vendar ga sveža zaljubljenost postavi pred težke odločitve. Metafizična pravljica o starem kontinentu.
25.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
26.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski plesni igrani film
Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?
Sašo Podgoršek, Slovenija, 2003, 35mm, barvni, 53'
Film večkrat nagrajenega ustvarjalnega tandema Kovač - Podgoršek je kompleksna pokrajina improviziranih situacij, potopljenih v brezčasnost mreže rudniških rovov, prepredenih pod Trbovljami. Realistični imaginarij tega postsocialističnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja nekako zunaj časa, je v ekipi priznanih plesnih in filmskih ustvarjalcev sprožil impulz intimnega pogleda vase. V prostovoljno izbrano zaprto situacijo, obdano s toploto in vlažnostjo temnega podzemeljskega sveta, zareže sedem teles protagonistov, ki v fizičnem naporu in ludističnih prebliskih naseljujejo in kreirajo poetično, med Tarkovskim in Beckettom pozvanjajoče razpoloženje filma.
21.00
Večer SFA: 20-letnica slovenskega celovečernega filma
Halgato
Andrej Mlakar, Slovenija, 1994, 35mm, 1.66, barvni, 105'
V romsko naselje se zateče ranjeni Mariška (Vlado Kreslin) in pove, da je ubil »žandarja«; zvečer ob tabornem ognju svojega malega sina krsti za Halgata in mu podari belo violino. Mariškova žena Tereza (Mirjam Korbar) je ostala brez moža in jo v romski skupnosti dajo snubcu Bumbašu (Jože Kramberger). Ta s svojim sinom Pištijem in Halgatom potuje po deželi in brusi nože, zasluženi denar pa sproti zapije. Poetična romska pripoved o ljubezni in maščevanju, posneta po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
27.5. torek
18.30
Retrospektiva: Roberto Rossellini
General Rovere (Il generale Della Rovere)
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1959, 35mm, 1.66, čb, 130', svp
Film, posnet po istoimenski povesti Indra Montanellija, pripoveduje zgodbo malega, brezobzirnega, sebičnega goljufa Bertoneja (sijajno ga odigra Vittorio de Sica), ki ga Nemci med drugo svetovno vojno aretirajo in vtaknejo v vojaški zapor. V zameno za prostost Bertone pristane na umazan dogovor z Nemci. V zaporu se izdaja za slovitega partizanskega generala po imenu Fortebraccio Della Rovere. Njegova naloga je vzpostaviti stik s Fabriziom, enim od vodij odporniškega gibanja, in ga nato prijaviti nacistom. A v trenutku, ko bi moral do konca izpeljati svojo izdajalsko vlogo, se Bertone raje odloči za junaško smrt skupaj z nekaterimi obsojenimi pripadniki odporniškega gibanja.
»Da bi posnel film, se mi ni treba naslanjati na sheme oziroma veljavne navade. Pri pripravi scenarija za film General Rovere sem se na primer posvetil zarisu glavnih črt zgodbe in temeljiti predstavitvi značaja glavne osebe. Pred začetkom snemanja nimam vnaprej izpiljenih idej in prvi kader filma določi celotno stvaritev. Šele tedaj zares občutim ritem, ki mu ga moram dati in ki me vodi pri zamišljanju tisočerih stvari, ki so v filmu bistvene. Na kraj snemanja hočem priti z nekim novim občutjem. Zelo natančno se zavedam, kaj hočem povedati, a nikoli ne vem, kako bom ravnal, dokler ne začnem snemati. V vsakem svojem filmu hočem ujeti resničnost. A resničnosti ni, je vedno subjektivna. Zato je treba trenutku ukrasti občutja, čustva, ki potem ustvarijo videz resničnosti. Zaradi tega se skušam izogniti vsakršni dramatizaciji.« - Roberto Rossellini
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Dvojna igra (The Departed)
Martin Scorsese, ZDA/Hong Kong, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 149', sp
Zgodba o policistu pod krinko (Leonardo DiCaprio), ki rovari znotraj irske mafije, in v policijske vrste podtaknjenem kriminalcu (Matt Damon), pravem članu iste mafije. Zgodba o dvojni igri, dvojnih življenjih, etiki in morali. Oskar za najboljši prirejeni scenarij (izvirna zgodba je azijska), film in režijo.
28.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način. Žogo med drugim brcajo Michael Caine, Sylvester Stallone, Max von Sydow in Pelé!
21.15
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 150', svp
Trije zavezniški begunci, Američan, Anglež in Rus, ki so pobegnili iz koncentracijskega taborišča, najdejo zadnje mesece nemške okupacije zatočišče v Rimu, na podstrešju pri mladi črnoborzijanki Esperiji. Ko se povežejo z odporniškim gibanjem, jih nacisti odkrijejo in ruski vojak je med poskusom bega ubit. Angleški oficir, ki se je najprej zatekel v neko plemiško palačo, nato pa v samostan, se naposled spet znajde pri Esperiji, kjer ju preseneti Tarcisio, bivši duhovnik, sedaj nemški vohun, kriv za smrt dekletovega zaročenca. Primorana sta ga ubiti. Prav tedaj pridejo v Rim zavezniške čete.
29.5. četrtek
18.30
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Naj živi Italija (Viva l'Italia)
Roberto Rossellini, Italija, 1960, 35mm, 1.66, barvni, 138', svp
Razkošen, epski zgodovinski portret italijanskega narodnega heroja Giuseppeja Garibaldija.
»Med vsemi filmi, ki sem jih posnel, sem najbolj ponosen na tega. Film se mi zdi pomemben kot raziskovalno delo in kot najskrbneje napravljen izmed vseh mojih filmov. Pa tudi zato, ker se mi zdi intimno resničen. Čeprav bom morda izpadel smešno, moram vseeno priznati naslednje. Ko gledam Naj živi Italija – in to je edini izmed mojih filmov, ki sem ga videl že dvakrat ali trikrat – se mi dlake postavijo pokonci in v oči mi stopijo solze.« Roberto Rossellini
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72'
Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov.
Projekciji sledi pogovor z avtorico in nastopajočimi v filmu.
30.5. petek
19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Angel maščevanja (Ms. 45)
Abel Ferrara, ZDA, 1980, 35mm, 1.37, barvni, 84', sp
Mlado, naivno, zadržano, nemo šiviljo (Zoë Tamerlis) v istem dnevu dvakrat posilijo. Dekle zblazni, si omisli pištolo, in po ulica New Yorka se začnejo kopičiti moška trupla. Kontroverzen, psihotičen, halucinanten, mestoma skoraj nadrealen kult, ki je hkrati najavil in zakoličil kariero danes legendarnega Abela Ferrare kot večnega provokatorja.
21.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Črna duša (Anima nera)
Roberto Rossellini, Italija, 1962, 35mm, 1.85, čb, 97', svp
Adriano (Vittorio Gassman) se poroči z mlado in naivno Marcello, ki dobesedno nekaj ur po poroki izve za dvomljivo, burno preteklost svojega moža in pobegne nazaj k staršem. Nesrečni Adriano se po tolažbo zateče k Mimosi, stari prijateljici, ki sicer ve vse o Adrianovi preteklosti, vendar ga še vedno ljubi. Pretresljiva, moderna pripoved o (možnosti) ljubezni, maskah in lažni morali.
31.5. sobota
19.00
Klasiki
Angel
Ernst Lubitsch, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 91', svp
Marlene Dietrich, srečno poročena žena vladnega predsednika, se zaplete v takisto srečno romanco s prikupnim neznancem, za katerega pa se kmalu izkaže, da je odličen in star prijatelj njenega moža. Tenkočutna komedija zmešnjav in prvovrstna ljubezenska zgodba v isti sapi, velika in po krivici nekoliko prezrta mojstrovina velikega Lubitscha.
21.00
Klasiki
Ljubimki (Two Lovers)
James Gray, ZDA, 2008, barvni, 35mm, 2.35, 110', sp
Mladi Leonard (Joaquin Phoenix) se po boleči razvezi in krajšem postanku v psihiatrični bolnišnici vrne v rodni Brooklyn, kjer ga zaskrbljena starša v upanju, da bo prebolel staro in našel novo ljubezen, predstavita simpatični družinski prijateljici Sandri (Vinessa Shaw). Leonard se medtem seznani in zagleda v zapeljivo sosedo Michelle (Gwyneth Paltrow), ki pa tudi sama trpi za posledicami neuslišanega ljubezenskega hrepenenja. Tako vznikne dramatičen ljubezenski trikotnik, v katerem trčijo, se premešajo in znova razločijo zaljubljenost, ljubezen, tradicija in modernost. Nova filmska priredba Belih noči Dostojevskega, v kateri se James Gray mirno kosa z obema evropskima velemojstroma, Viscontijem in Bressonom, ki sta se lotila iste literarne predloge.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
