Program Slovenske kinoteke – maj 2011

1.5. nedelja
Kinoteka je zaprta: Praznik dela.

2.5. ponedeljek
Kinoteka je zaprta: Praznik dela.

3.5. torek
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega »vagabundskega« življenja ter vseskozi sanja magično mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana. Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev – otvoritev!
W.R. - Misterij organizma (W.R. - Misterije organizma)
Dušan Makavejev, Jugoslavija/ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 86', svp
Črnohumorna komedija ali znanstvenofantastična groteska ali pop-kviz ali filozofski esej ali politični cirkus ali Makavejeveva zasebna zbirka seksualnih in političnih travm. Lepa kozmetičarka je zaljubljena v svetovnega prvaka v umetnostnem drsanju na ledu in v tej ljubezni je ob glavo – v prenesenem in dobesednem smislu. Zagotovo najznamenitejši film Dušana Makavejeva in bržkone tudi mednarodno najbolj slovit produkt jugoslovanske kinematografije, ki se je tega kataloga vseh možnih in nemožnih filmskih subverzij spočetka na vso moč sramovala. Nagrada Luis Buñuel v Cannesu.

»V Jugoslaviji prepovedana, a na mednarodnih filmskih festivalih slavljena, nedvomno ena najpomembnejših subverzivnih mojstrovin sedemdesetih let: zelo smešna, močno erotična, politična komedija, ki precej resno predlaga spolnost kot ideološki imperativ revolucije in poziva k erotičnemu socializmu. Samo revolucionarni kubist Makavejev – očitno eden izmed najpomembnejših novih režiserjev, ki dandanes ustvarjajo svetovni film – je lahko sestavil ta halucinatorni mélange Wilhelma Reicha; odlomkov iz pošastnega sovjetskega filma Prisega (Pitsi, 1946), v katerem nastopa lik Stalina; transvestita Warholove Tovarne; A. S. Neilla iz Summerhilla; več prelepih mladih Jugoslovanov, ki vseskozi veselo fukajo; urednika ameriške revije o spolnosti Screw, ki da svoj najpomembnejši privatni ud v erekciji ljubeče vliti v mavec; in ne nazadnje sovjetskega šampiona v umetnostnem drsanju, Častnega umetnika ljudstva (z imenom Vladimir Iljič!), ki svojemu dekletu z drsalko odreže glavo po še posebej obilni ejakulaciji, da bi svoje komunistično devištvo rešil pred revizionistično jugoslovansko kontaminacijo. Gre za nezaslišano, razposajeno, čudovito delo nove vrste mednarodnega revolucionarja, za nenavadno navzkrižno oploditev izvirnih radikalnih ideologij Vzhoda, Zavesti III v Ameriki in seksualno-političnega radikalizma zgodnjega Wilhelma Reicha, ki je seksualno osvoboditev izenačil s politično in zanikal možnost obstoja ene brez druge.« Amos Vogel

V prisotnosti avtorja! Število vstopnic v prodaji je omejeno!

4.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
- Pečat
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1955, Beta (posneto na 16mm), 1.37, čb, 17', bp
Satirična pripoved o umrlem, ki se spominja svojega življenja, medtem ko čaka, da mu mrliška komisija zapečati krsto. Razosebljanje človeka skozi birokracijo, katere glavno vrednostno merilo je uradni pečat.
- Antonijevo razbito ogledalo (Antonijevo razbijeno ogledalo)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1957, Beta (posneto na 16mm), 1.37, čb, 11', bp
Potepuh Antonij je nesrečno zaljubljen v krojaško lutko. V njegovi domišljiji mu ta vrača ljubezen, vse dokler se njegove iluzije ne razblinijo.
- Spomenikom ni treba verjeti (Spomenicima ne treba verovati)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1958, Beta (posneto na 16mm), 1.37, čb, 5', bp
Muke osamljenega dekleta, ki se zaljubi v bronastega mladeniča. Kljub njenim nežnostim ostaja spomenik hladen in pahne dekle v obup.
- Prekleti praznik (Prokleti praznik)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 9', bp
Dela ljudskih umetnikov na vaških nagrobnih spomenikih. Oživljanje motivike in simbolov na podobah, ki so posvečene posmrtnemu življenju pokojnika.
- Panjska končnica (Slikovnica pčelara)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 8', bp
Ljudsko rokodelstvo: poslikave na panjih, ki na duhovit način govorijo o možu, ženi, otrocih in njihovih nasprotnikih.
- Barve sanjajo (Boje sanjaju)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 7', bp
Oživljanje simbolov, motivov in detajlov na preprogah ljudske obrti.
- Kaj je to delavski svet? (Što je to radnički savjet?)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 13', bp
Deček in deklica si ogledujeta obrate tovarne Josip Kraš, kjer nastajajo keksi in čokolade. Poleg proizvodnje in raznovrstnih poslastic se otroka spoznata tudi z delavskim svetom tovarne.
- Eci, peci, pec (Eci, pec, pec)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 9', bp
Skušnjave malega blagajnika, zaslepljenega s sladkostmi življenja. Rezultat: kraja, poneverba in življenje za rešetkami. V prisotnosti avtorja!
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev: Večer knjige in filma v Kinodvoru
Okrogla miza: Razpad Jugoslavije na filmu: Estetika in ideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu
Gost večera bo Dušan Makavejev, pogovoru pa se bodo pridružili še: Lana Zdravković (raziskovalka, publicistka, aktivistka in umetnica), Nikolai Jeffs (esejist, predavatelj, umetnik) in Nil Baskar (urednik knjige). Pogovor bo vodil filmski kritik in publicist Denis Valič. Nova knjižna izdaja Slovenske kinoteke v zbirki Imago prinaša prodorno študijo avtorja Pavla Levija z naslovom Razpad Jugoslavije na filmu (Disintegration in Frames, 2007). Knjiga je v mednarodnem kontekstu eno redkih del, ki se podrobno posveča kompleksnemu razmerju med estetiko in ideologijo v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu, zlasti v njegovih obravnavah in prikazih posameznih nacionalnih identitet ter medetničnih odnosov. Znotraj tega okvira ponuja Levijeva študija kritično in metodološko raznorodno branje izbranih primerov, ki segajo vse od klasičnih (avtorjev, kot so Dušan Makavejev, Želimir Žilnik, Živojin Pavlović, Lazar Stojanović), pa tudi kontroverznih (Emir Kusturica, Srđan Dragojević) filmskih del pretekle in polpretekle zgodovine, subkulturnih stvaritev bosanskega pop-art gibanja novi primitivizem, amaterskih video posnetkov hrvaških vojnih veteranov, dokumentarcev, ki orisujejo psihološke učinke socialistične države, do medvojnih produkcij, ki so neposredno služile podžiganju etnonacionalističnih strasti in šovinističnih politik v prostorih nekdanje Jugoslavije. Slovenska izdaja Razpada Jugoslavije na filmu prinaša tudi novejše zapise avtorja, ki dopolnjujejo in razširjajo polje obravnave.

»S to knjigo je sodobni film nedvomno izgubil svojo politično nedolžnost. Še bolj kot tistim, ki jih zanima film danes, je knjiga namenjena vsem, ki želijo razumeti izbruhe etničnega nasilja – in našo soodgovornost zanje. V Levijevi knjigi ni nedolžnih očividcev!«
Slavoj Žižek

21.00
In memoriam: Elizabeth Taylor: 1932-2011
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?)
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste. Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.

»Film Kdo se boji Virginie Woolf?, posnet leta 1966, je bil paša za vse čute, tudi za spolni čut, za katerega se je do tedaj zdelo, da ne obstaja. Seks in film? Ne moreš imeti obojega, je rekla cenzura. In seks so potem vedno raje izrezali. Tokrat je bilo drugače. Seks je ostal. Zelo seksualen film pravzaprav: in sledi seksualnosti so bile povsod, v vsakem gibu, v vsaki situaciji, v vsaki besedi, v vsakem dialogu, v vsaki repliki. Človeška govorica ni bila še nikoli tako seksualna. Vsaj ne v mainstream filmih. A da ne bo pomote: ves seks je bil v besedah.« Marcel Štefančič, jr.

5.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
- Pedagoška bajka
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 10', bp
Posodobljena pravljica o Sneguljčici in parodija konferenčnega slovarja po besedilu humoreske Vlade Bulatovića.
- Nasmeh 61 (Osmjeh '61)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 14', bp
Delovni dan graditelja avtoceste »Bratstva in enotnosti«. Detajli iz življenja mladine v naselju, tipični za katerikoli gradbeniški dan in katerokoli gradbeniško izmeno.
- Film o knjigi (Film o knjizi A.B.C….)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 13', bp
Zgodovina knjige, načini njenega nastajanja, knjižne kuriozitete in institucije, posvečene knjigi.
- Parada
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 10', bp
Drugo obličje najbolj svečane prvomajske demonstracije. Obrazi in koraki udeležencev pred začetkom parade.
- Dol s plotovi (Dole plotovi)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 11', bp
Eden izmed problemov velikih mest je prostor za otroško igro. Da bi uresničili svoje želje, otroci porušijo plotove na dvorišču in si zgradijo igrišče.
- Lepotica 62 (Ljepotica)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 13', bp
Izbor »Lepotice leta '62« na natečaju časopisa Sport i svet v Beogradu. Veliki spektakel končnega izbora, priprave deklet na nastop, razglasitve lepotice in razočaranja drugih finalistk.
- Nova domača žival (Nova domaća životinja)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1964, 35mm, 1.66, čb, 8', bp
Urbanizacija neizogibno privede do velikih sprememb v življenju bližnje in daljne okolice nekega mesta. Eden od vidikov teh sprememb je motorizacija oskrbovalcev mesta iz okoliških vasi, ki v avtomobilu prepoznajo novo domačo žival. V prisotnosti avtorja!
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
- Človek ni ptica (Čovek nije tica)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1965, 35mm, 1.66, čb, 78', ap
Celovečerni prvenec Dušana Makavejeva pripoveduje o romanci med starejšim, cenjenim strokovnjakom, ki na kratkem obisku v industrijskem mestu montira stroje, in mlado frizerko, pri kateri se nastani. Eden ključnih, pionirskih filmov jugoslovanskega novega vala; srebrna arena za glavno moško vlogo (Janez Vrhovec) v Puli.

»Začetek filma Človek ni ptica je temeljil pri Vertovu. Makavejev je, sledeč zahtevi ustvarjalca kino-očesa o neogibnosti neposrednega prodiranja v življenje gole resnice, zapisal navadno zgodbo o ljubezni frizerke in monterja v industrijskem mestu vzhodne Srbije: razvojni lok je dobil silo pravega življenja šele s povezovanjem vrste avtentičnih in reprezentativnih detajlov iz vsakodnevnega bitja izbranega in prikazanega družbenega okolja. Zagovarjajoč tezo o neizogibni povezanosti človekovega intimnega življenja in njegovega življenja v sklopu angažirane družbene enote, se pravi njegovega političnega življenja, je Makavejev s tem filmom zadostil svoji stari strasti do Eisensteinove teorije ideogramov in končno utelesil željo, vidno že v njegovih zapisih delovnih akcij, prikazati, kako spoj avtentičnih detajlov različne kvalitete ne daje samo nevezanega seštevka vizualnih privlačnosti posameznih življenjskih situacij, ampak več vredno predstavo o bistvu časa in družbe.« Bogdan Tirnanić, Ekran
Projekciji sledi pogovor z avtorjem!

6.5. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Janeza Burgerja
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da sta ji starša bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo njenega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, oba sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki ga je proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najbolj pomembnih stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku katerega koli sedanjika.
20.30
Večer Društva slovenskih režiserjev
V leru
Janez Burger, Slovenija, 1999, 35mm, 1.66, čb, 90', ap
Dizi (Jan Cvitkovič) je že zdavnaj pozabil na študij, a po desetih letih še vedno živi v ljubljanskem študentskem naselju, prepuščen brezdelju, poležavanju pred televizorjem in popivanju s prijatelji. Ko se nekega dne prebudi z mačkom, se v njegovi sobi pojavi bruc Marko, preprost in nadvse marljiv podeželski fant, ki postane njegov sostanovalec, kar Dizija prisili v razmislek o svojem upočasnjenem življenju.
Filmu sledi pogovor z ustvarjalci, ki ga vodi Boris Petkovič. Gostje: Janez Burger, Simon Tanšek, Jan Cvitkovič.

7.5. sobota
11.00
Matineja
Pepelka (Cinderella)
Clyde Geronimi, Wilfred Jackson, Hamilton Luske, ZDA, 35mm, 1.37, barvni, 74', sp
Klasična Disneyjeva risanka o revni pastorki, ki ji kruta mačeha prepove, da bi se udeležila kraljevskega plesa, vendar se iznajdljivo dekletce vseeno izmuzne na zabavo, kjer trči v ljubezen svojega življenja.
»Medtem ko je Sneguljčičina spolna (ne)izkušenost obarvana s skoraj nevrotično željo, da že v mladosti pokaže vso svojo uporabnost kot gospodinja/soproga, pa Pepelka, ki jo je Disney posnel po drugi svetovni vojni – mlada ženska v raztrganih oblačilih, ki pričajo, da je doma veliko delala –, mirno čaka, da njene zasluge za fronto prizna in odkrije Princ (v uniformi!), ki se je, kot dokazujejo trofeje na dvoru, ravnokar vrnil iz neke pomembne bitke. Pepelke ni strah spolnosti, to kaže raba znanega seksualnega fetiša – čevlja. Svobodno spolnost te bajke, ki jo poznajo skoraj vse kulture sveta, je Disney prevzel brez večjih inhibicij, vendar gre tukaj že za povojno različico, v kateri je vseh užitkov zasluženo deležen zmagovalec.«
Svetlana Slapšak
18.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Človek ni ptica (Čovek nije tica)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1965, 35mm, 1.66, čb, 78', ap
Glej četrtek 5.5. ob 21.00.
20.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Ljubezenski primer ali tragedija poštne uslužbenke (Ljubavni slučaj ili tragedija službenice P.T.T.)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 68', svp
Po številnih avanturah se mlada poštna uslužbenka spusti v razmerje z resnim mladeničem. Vendar pa v osamljenosti med njegovo daljšo službeno odsotnostjo podleže dvorjenju njegovega vztrajnega prijatelja. Ko se prevarani mladenič vrne, se med njim in mladenko, ki je vmes zanosila, vname spor z tragičnimi posledicami.

»Makavejev je na mednarodno filmsko prizorišče planil s to nepredvidljivo, ironično in erotično 'ljubezensko zgodbo', ki v svojem portretiranju humanističnih, osebnih vrednot naproti uradniški, okosteneli ideologiji predstavlja nove vrednote mladine z Vzhoda. Z izmenjavanjem med bistroumno komedijo in občasno tragedijo Makavejev izriše nežen, a krut pogled na bizarno ljubezensko razmerje med telefonistko in iztrebljevalcem podgan, ki razglaša, da najvišje vrednote ležijo v fascinantnih trivialnostih in nesmiselnih trenutkih življenja: 'Ljudje živijo svoje prelepa, divja življenja precej blizu veličastnim idejam in naprednim resnicam. Moj film je posvečen tistim zanimivim in nejasnim vmesnim prostorom.'« Amos Vogel

21.30
Retrospektiva: Dušan Makavejev
W.R. - Misterij organizma (W.R. - Misterije organizma)
Dušan Makavejev, Jugoslavija/ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 86', svp
Glej torek 3.5. ob 21.00

8.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.

9.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA
Ljubezen
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan brezskrbno življenje s svojo druščino v Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna, Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko, njegov brat Berti in drugi starejši vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen …
Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama o dozorevajočem najstniku.
21.00
Praznik Ljubljane: Ljubljana pozdravlja osvoboditelje
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje
Mario Foerster, Slovenija, 1945, 35mm, čb, 10'
O, Vrba
Mario Foerster, Slovenija, 1940, 35mm, čb, 8'
Veseli veter
Milan Ljubić, Slovenija, 1972, 35mm, čb/barvni, 12'
Maršal Tito v Ljubljani (Filmske novice št. 2, maj 1945)
M. Badjura, J. Balantič, R. Omota, Slovenija, 1945, 35mm, čb, 10'
Otvoritveni govor bo prispeval župan Ljubljane, g. Zoran Janković.
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Slovenskim filmskim arhivom in g. Milanom Ljubićem.

10.5. torek
19.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Ljubezenski primer ali tragedija poštne uslužbenke (Ljubavni slučaj ili tragedija službenice P.T.T.)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 68', svp
Glej sobota 7.5. ob 20.00.
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, barvni in čb, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Puli.

»Režiser filma W.R. – Misterij organizma v svojem zgodnejšem filmu ustvari izviren in provokativen kolaž, v katerem s prefinjeno ironijo združi prvi srbski zvočni film ('Nezaslišano naivno melodramo o spopadu pohote in resnične ljubezni.'), nacistične filmske obzornike in intervjuje s sodelujočimi v izvirnem filmu, posnete leta 1968. Izvirnik je leta 1942 režiral zvezdnik filma, Dragoljub Aleksić, v resničnem življenju slavni akrobat, katerega akrobacije – ki jih vidimo v filmu – vključujejo visenje (za zobe) z letal v letu, prevažanje beograjskih gospodičen po žicah s strehe na streho in ustavljanje avtomobilov pri polni hitrosti z golimi rokami. Film prikazuje njegove pustolovščine, ob katerih se nam pokonci postavijo lasje, in drzne podvige pri reševanju junakinje – sirote iz krempljev brezsramnih in odvratnih likov. Prebrisan in ljubeč film nas prisili, da vzamemo tega vztrajnega moža in njegove vrednote skoraj tako resno, kakor jih jemlje on sam, in nas tako naredi bolj ponižne do naših lastnih vrednot. Konvencionalni koncept časa in realnega uspešno uniči z mešanjem dveh filmov iz različnih obdobij – enega fikcijskega in drugega nefikcijskega – saj igralci iz prvega nenehno rušijo njegovo iluzijo, tako da se v slednjem pojavljajo v portretih iz resničnega življenja dvajset let pozneje.«
Amos Vogel

11.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, barvni in čb, 79', ap
Glej torek 10.5. ob 21.00
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Sladki film (Sweet Movie)
Dušan Makavejev, Francija/ZRN/Kanada, 1974, 35mm, 1.66, barvni, 99', svp
Prvi film, ki ga Makavejev v celoti posname na tujem in s tujim denarjem, predstavlja, podobno kot njegova prejšnja uspešnica W.R. – Misterij organizma, nekakšen katalog avtorjevih razigranih obsesij in še bolj razigranih stilističnih prijemov. Zgodba – v kolikor o slednji sploh lahko govorimo – beleži zgode in nezgode dveh nadvse raznolikih ženskih figur. Seksualno osvobajanje kanadske lepotne kraljice, ki simbolizira ideologijo potrošništva, se prepleta z izobraževalnimi prijemi vzhodnoevropske popotnice na Zahodu, metafori za revolucijo, ki (tudi dobesedno) pobija svoje otroke. Nekje vmes se zgodita še orgija dunajskih akcionistov na čelu z zloglasnim Ottom Mühlom in masaker v poljskem Katinu ... Mimogrede tudi vizualno najbolj impozanten film Dušana Makavejeva.

12.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
W.R. - Misterij organizma (W.R. - Misterije organizma)
Dušan Makavejev, Jugoslavija/ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 86', svp
Glej torek 3.5. ob 21.00
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Mister Montenegro (Montenegro, or Pigs and Pearls)
Dušan Makavejev, Švedska/VB, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 96', svp
Čeravno je Sladki film le še utrdil status Dušana Makavejeva kot enega najbolj prodornih svetovnih avtorjev, je ta vseeno potreboval debelih sedem let, preden je luč sveta ugledal njegov naslednji celovečerec; (pre)drzne vizije jugoslovanskega vizionarja so očitno v isti meri plašile tako socialistične cenzorje kot tudi zahodne financerje. Mister Montenegro, kjer se je opogumila švedska filmska industrija, se zato, vsaj na prvi pogled, zdi korak nazaj, koketiranje z bolj konvencionalnimi filmskimi strukturami, vendar Makavejev film še vedno uspe prežeti z dovolj svojega tipično ludističnega humorja, da je avtorska pisava jasno prepoznavna in na mestu. Spremljamo zgodbo o sila premožni in sila zdolgočaseni ameriški gospodinji, omoženi s švedskim poslovnežem. Naključno srečanje s črnogorskim mladeničem jo zanese v sproščeno okolje »južnih« migrantov na Švedskem, ki mu seveda sledi avtorjev konstanten motiv seksualnega osvobajanja.

13.5. petek
18.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Sladki film (Sweet Movie)
Dušan Makavejev, Francija/ZRN/ Kanada, 1974, 35mm, 1.66, barvni, 99', svp
Glej sreda 11.5. ob 21.00.
20.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Coca Cola Kid (The Coca-Cola Kid)
Dušan Makavejev, Avstralija, 1985, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Po Švedih se opogumijo Avstralci in Makavejevu odobrijo snemanje romantične komedije o mladem, zagrizenem japiju (Eric Roberts), predstavniku Coca Cole, ki ga korporacija pošlje na izredno misijo v ruralno Avstralijo. Tam naj bi ugotovil, kako je mogoče, da lokalni živelj rajši sreba nek domači gaziran produkt kot pa njihovo globalno blagovno znamko. Z izvirnimi vizualnimi rešitvami in duhovitostjo nastlana satirična miniatura se norčuje iz korporativne pogoltnosti in ozkosti.
22.00
In memoriam: Sidney Lumet: 1924-2011
Od tod do raja (A Stranger Among Us)
Sidney Lumet, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
9. aprila 2011 je v častitljivi starosti in po skorajda šestdesetletni, neprekinjeni karieri potihoma umrl Sidney Lumet, eden zadnjih velikih hollywoodskih klasicistov, avtor več kot štiridesetih filmov (med njimi 12 jeznih mož, Serpico, Pasje popoldne, TV mreža), ki je po zaslugi svojega neumornega levičarskega prepričanja in zagrizenega humanizma nenehno ostajal v senci slavnejših sodobnikov. Kinoteka se mu poklanja s projekcijo manj znanega bisera Od tod do raja, ki mu je Lumet v svojem avtobiografskem učbeniku Making Movies (1996) ljubeče odmeril velik del pozornosti. Gledamo napeto kriminalko, umeščeno v Lumetov standardni milje, domači New York, kjer mlada policistka pod krinko (Melanie Griffith) raziskuje umor v zaprti, nezaupljivi, ortodoksni skupnosti Hasidijskih Judov.

14.5. sobota
11.00
Matineja
Trnuljčica (Sleeping Beauty)
Clyde Geronimi, ZDA, 1959, 35mm, 2.35, barvni, 75', sp
Disneyjeva klasična risanka o uročeni speči princeski, ki jo lahko odreši in v življenje prebudi samo poljub pogumnega princa, da bi naposled zaživela srečno in zadovoljno do konca svojih dni.
17.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Mister Montenegro (Montenegro, or Pigs and Pearls)
Dušan Makavejev, Švedska/VB, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 96', svp
Glej četrtek 12.5. ob 21.00.
19.00
Nov nakup slovenske kinoteke/Silvanovih 10
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki slabih petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.

»Fellinijev film je zaokrožen, preprost, prelep, iskren … prav takšen, kakršnega hoče posneti njegov junak Guido.« François Truffaut

22.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Manifest (Manifesto)
Dušan Makavejev, ZDA, 1988, 35mm, barvni, 96', sp
V izmišljeno vzhodnoevropsko mestece Waldheim, kjer nič ni tako, kot se zdi, na obisk prispe kralj in med meščani povzroči precejšnje razburjanje. Iz takih ali drugačnih razlogov se okrog njega začne vrteti množica ljudi; enim po glavi roji atentat, drugi sledijo svojim strastem, tretji koristoljubju … Tipično makavejevska mešanica črne komedije in ostre politične satire, posneta za hollywoodskega kralja B-produkcij osemdesetih Menahema Golana, znanega tudi po občasnem koketiranju z »resnejšimi« avtorji (približno takrat Golan sponzorira tudi Godardovega Kralja Leara).

15.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.

16.5. ponedeljek
17.00
Odprto platno
Program bo objavljen na www.kinoteka.si.
19.00
Večer SFA: Filmi po izboru Žara Tušarja
Mlaj
Jože Bevc, Slovenija, 1960, 35mm, čb, 11'
Jesenska noč med slovenskimi polharji
Dušan Povh, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Barve v prosekturi
France Kosmač, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 13'
Bizoviške perice
Jože Bevc, Slovenija, 1959, 35mm, čb, 9'
Barva spomina
Jože Babič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 13'
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
21.00
Večer SFA
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 117'
Doktor Janez (Polde Bibič), že nekoliko prileten in mestnega življenja naveličan odvetnik, se za nekaj tednov odpravi na obisk k svojemu sorodniku Presečniku, bogatemu kmetu v hribovskem zaselku. Kmečko življenje ga silno pritegne, še posebej ker med njim in Presečnikovo hčerko Meto (Milena Zupančič) vzklije tiha ljubezen. Po sproščenih in vedrih dnevih na kmetiji, polnih kmečkih opravil in skupnih sprehodov z Meto v naravi, se mora vrniti v Ljubljano, kjer ga čaka delo v pisarni. Toda na Meto ne more pozabiti …
Melanholična pripoved o tragični ljubezni. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

17.5. torek
19.00
D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva: Dušan Makavejev
One Sister and Many Brothers
Dušan Makavejev, Chris Marker, 1994, video, barvni, 4', bp
Marker snema Makavejeva. Makavejev se trudi ukaniti Markerja, da bi se posnel v ogledalu. Markerjevi mački se to ne zdi zabavno.
Luknja v duši (Rupa u duši)
Dušan Makavejev, VB, 1994, Beta (posneto na 16mm), barvni, 52', bp
Za BBC posnet esejističen avtobiografski dokumentarec, v katerem poskuša Dušan Makavejev s pomočjo prijateljev in spominov osmisliti zapletene nove čase in nove geografije, po katerih naenkrat pluje in se izgublja njegov splav.
21.00
Retrospektiva: Dušan Makavejev
Gorila se kopa opoldne (Gorila se kupa u podne)
Dušan Makavejev, Jugoslavija/Nemčija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 83', svp
S svojim trenutno zadnjim celovečercem Gorila se kopa opoldne se Makavejev vrne v zavetje »domače« filmske produkcije in se na svoj tipičen način sooči s družbenopolitičnimi pretresi, ki so v zadnjih nekaj letih preoblikovali zemljevid vzhodne in jugovzhodne Evrope. Trpko komedijo posname v Berlinu; glavni junak je major Rdeče armade, ki je zamudil zadnji vlak, s katerim je sovjetska vojska po padcu berlinskega zidu zapustila zdaj neobstoječo Vzhodno Nemčijo. Ko osamljeni vojščak po telefonu izve, da je njegova moskovska družina razpadla, se odloči ostati v Berlinu, kjer poskuša zaživeti novo življenje v povsem novem okolju ...

18.5. sreda
19.00
Kino-integral: Karpo v Srbiji
Okvir za nekaj poz (Ram za nekoliko poza) - fragmenti
Karpo Godina, Jugoslavija, 1974, video (posneto na 16mm), 1.37, barvni, 40', bp
Fragmenti nevsakdanje, pozabljene televizijske mini serije v šestih polurnih delih, posnete po naročilu TV Beograd, ki jo Karpu vseeno uspe prežeti z nezamenljivim avtorskim podpisom.
Osnutki za film Zdravi ljudje za razvedrilo
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 16mm), 1.37, barvni, 30', bp
Predprodukcijske skice za Karpov nemara najslavnejši in zagotovo mednarodno najbolj odmeven kratkometražec Zdravi ljudje za razvedrilo.
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14', ap
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se Karpo iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčuje ali ga preprosto slavi.
Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.
21.00
Kino-integral: Karpo in Ivica
Čista voda
Ivica Matić, Jugoslavija, 1976, video (posneto na 16mm), 1.37, 9', bp
Ženska s pokrajino (Žena s krajolikom)
Ivica Matić, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 68', ap
Slikar naivec samouk pridobi pozornost omožene meščanke. Njuno zbliževanje hudo vznemirja okolico, ki se zaradi zaščite pred namišljeno nemoralo odzove represivno. Zgodba o spopadu individuuma nevsakdanje senzibilitete in duhovnega zanosa ter družbe, zvedene na elementarne življenjske interese. Poslednji film veliko prezgodaj umrlega genija bosansko hercegovske kinematografije, ki je v specifično statični stilistiki Karpa Godine kot direktorja fotografije našel popolnega kreativnega partnerja.
Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.

19.5. četrtek
19.00
Kino-integral: Karpo in Bahrudin
Podobe iz življenja udarnikov (Slike iz života udarnika)
Bahrudin (Bato) Čengić, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.66, barvni, 94', bp
Razvpita klasika jugoslovanskega »črnega filma«, močno zaznamovana s pronicljivim, negibnim pogledom Karpa Godine kot direktorja fotografije. Spremljamo usodo Adema, rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterke, ki lahko v eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga. Požrtvovalna ekipa postane peterokraka medijska zvezda; za nagrado odpotujejo najprej na Bled, nato še v Moskvo, spremljajo jih orkestri in ogromne fotografije komunističnih voditeljev. Ostra, ironična socialna kritika se zaključi s tragedijo ...
Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.
21.00
Kino-integral: Karpo in svet
The Making of Sonja Henie
Karpo Godina, Jugoslavija/Slovenija, 1972-2007, video (posneto na 16mm), 1.37, barvni, 91', bp
Svetovna premiera nove, celovečerne verzije kultnega dokumentarca o snemanju kultnega filma Manjka mi Sonja Henie; mala šola sedmih različnih režijsko-scenarističnih pristopov k istemu problemu, tudi nadvse dragocen dokument nekega izgubljenega prostora, časa, vzdušja in mentalitete.
Manjka mi Sonja Henie (Nedostaje mi Sonja Heni)
Karpo Godina, Miloš Forman, Buck Henry, Tinto Brass, Paul Morrissey, Frederick Wiseman, Bogdan Tirnanić, Puriša Ðorđević, Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 14', bp
Na znamenitem beograjskem FESTU leta 1972 Karpo ugledne mednarodne in domače goste sredi noči zvleče v tesno stanovanjce, kjer v kotu ždi 35mm filmska kamera. Vsak gost dobi nalogo posneti kratek, triminutni film pod dvema omejitvama: kamera mora ostati fiksna, eden izmed protagonistov vsakega filmčka mora na neki točki izreči nesmrtni stavek iz risank o psičku Snoopyju: »Manjka mi Sonja Henie«. Nastalo zmešnjavo, enega najlepših filmskih poklonov nebrzdani ustvarjalnosti, Karpo nato v montaži še dodatno premeša.
Brooklyn Academy of Music 2007
Sean Williams, ZDA, 2007, video, 4:3, barvni, 5' (fragment), bp
Leta 2007 se Karpo ob priložnosti retrospektive svojih kratkih filmov v New Yorku po 35 letih prvič ponovno sreča s slavnimi akterji eksperimenta Manjka mi Sonja Henie. Buck Henry (Diplomiranec) je ganjen do solz, Miloš Forman razpreda o domnevnih Stalinovih agentih, ki naj bi takrat nanj prežali za vsakim vogalom, Warholov hišni režiser Paul Morrissey pa se jugoslovanskega podviga spominja zgolj skozi nejasno alkoholno meglico. Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.

20.5. petek
19.00
Kino-integral: Karpo in kratki Slovenci
Program draguljev in raritet iz zakladnice domačega kratkega metra, ki jih povezuje unikaten pogled Karpa Godine kot direktorja fotografije.
Lutka
Franček Rudolf, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.37, čb, 14'
Xenia na gostovanju
Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1974, 35mm, barvni, 12'
Obisk
Boris Jurjaševič, Jugoslavija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 11'
Ameriški sen
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 14'
Križci in krožci
Aleksandra Vokač, Slovenija, 1992, Beta (posneto na 16mm), barvni, 15'
Vse je pod kontrolo
Metod Pevec, Slovenija, 1992, 35mm (posneto na 16mm), 1.37, barvni, 12'
Gostje prihajajo
Jaka Judnič, Jugoslavija, 1986, 35mm, 1.66, 2'
Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.
21.00
Kino-integral: Karpo in mladost
Ekskluzivna projekcija najzgodnejših eksperimentalnih filmov Karpa Godine, zvečine posnetih za ljubljanski kino klub Odsev.
Divjad
Karpo Godina, Jugoslavija, 1965, video (posneto na 8mm), 1.37, čb, 4'
Blues Nº7
Karpo Godina, Jure Pervanje, Jugoslavija, 1965, video (posneto na 8mm), 1.37, čb, 7'
Fobija
Karpo Godina, Jugoslavija, 1965, video (posneto na 8mm), 1.37, čb, 4'
Vprašaj
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, video (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5'
Pes
Karpo Godina, Mario Uršič, Jugoslavija, 1965, video (posneto na 8mm), 1.37, čb, 9'
Beli kroki
Karpo Godina, Jugoslavija, 1967, video (posneto na 16mm), 1.37, čb, 11'
Slovo
Karpo Godina, Jugoslavija, 1969, video (posneto na 16mm), 1.37, čb, 11'
Kaj je to med? (Šta je to med?) – fragment
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 16mm), 1.37, barvni, 17'
Zlata obala – fragment
Karpo Godina, Jugoslavija, 1973, video (posneto na 16mm), barvni, 1.37, 13'
Sonce, vsesplošno sonce
Karpo Godina, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, čb, 14'
Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.

21.5. sobota
11.00
Matineja
Mačke iz visoke družbe (The Aristocats)
Wolfgang Reitherman, ZDA, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 78', sp
Poslednji film iz znamenitih Disneyjevih studiov, za katerega se osebno zavzame in ga pred svojo smrtjo odobri Walt Disney osebno. Danes že klasična risanka o družinici aristokratskih pariških mačk, proti katerim se zaroti potuhnjeni služabnik Edgar, ki si poželi mačjega premoženja. Razvajenkam na pomoč priskoči prebrisan smetiščni muc in zlobnega služabnika družno naposled uženejo v kozji rog.
18.00
Dan Kinopoličana Roka Govednika
Pariz, Teksas (Paris, Texas)
Wim Wenders, ZDA/Francija/ZRN/VB, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 147', sp
Molčečega in povsem nesocialnega moža (Harry Dean Stanton v vlogi svojega življenja), ki se je po ločitvi umaknil v popolno samoto, brat pripelje k svoji družini in njegovemu sinu. Počasi se zbližata in se skupaj odpravita iskat njegovo mater. Wenders na vrhuncu svojih moči; zlata palma za najboljši film v Cannesu '84.
21.00
Dan Kinopoličana Roka Govednika
Stalker
Andrej Tarkovski, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 163', sp
V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Zona, v kateri se je nekoč zgodilo nekaj nenavadnega v zvezi z meteoritom. Od takrat se v Zoni dogajajo nenavadne stvari in oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi v prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj. Po romanu bratov Strugacki posneta mojstrovina o človekovem dostojanstvu.

»Stalker je metafizična pravljica, tečaj morale, lekcija zaupanja, razmislek o poslednjih smotrih, iskanje, vse, kar hočete. Stalker je tudi film, kjer prvič srečamo telesa in obraze, prihajajoče iz kraja, ki nam je znan le toliko, kolikor se o njem govori ali piše. Kraj, za katerega smo mislili, da sovjetski film o njem ni ohranil nobene sledi. Ta kraj je Gulag. Cona je tudi arhipelag. Stalker je tudi realističen film.«
Serge Daney

22.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.

23.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Posvečeno Tretjemu Zemljinemu polu
Makalu – južna stena, začetek
Matija Malešič (snemalec), Slovenija, 1972, video (posneto na filmski trak), barvni, 20'
Sagarmatha, Everest – zahodni greben
Andrej Štremfelj, Marko Štremfelj, Vanja Matijevec (snemalci), Slovenija 1979, video (posneto na filmski trak), barvni, 60'
Večer je SFA pripravil v sodelovanju s KUD Cineast in RTV Slovenija.
21.00
Večer SFA: Posvečeno Tretjemu Zemljinemu polu
Lhotse 1981 – južna stena
Stipe Božić, Aleš Kunaver, Janez Majdič, Marjan Manfreda, Peter Markič, Vanja Matijevec, Pavel Podgornik, Peter Podgornik, Marko Štremfelj, Miroslav Stanković, Peter Antonijević (snemalci), Slovenija, 1981, video (posneto na filmski trak), barvni, 78'
Večer je SFA pripravil v sodelovanju s KUD Cineast in RTV Slovenija.

24.5. torek
21.00
Kino-uho/Animateka: Pierre Hébert
49 muh (49 Flies) – performans
Stari kinoušesni znanec, quebeški eksperimentalni animator, teoretik in performer Pierre Hébert, se po osmih letih vrača pred in na kinotečno platno s svojim najnovejšim projektom 49 muh. Pri ozvočenju mu bosta pomagala ljubljanski eksperimentator, harfist in elektronik Eduardo Raon, in glasbeni gost presenečenja.

»49 muh je animacija v živo, osnovana na posnetku muh, ujetih med okenski stekli. Brenčanje izčrpanih muh, ki se zaletavajo v steklo in mikrofon, sem zmontiral v dobre pol ure trajajočo zvočno pokrajino. Spočetka intenzivna zvočna konstrukcija se naposled izteče in porazgubi v zvoku dežja. Podobe so spočetka realistične, prikazujejo muhe, da bi naposled postajale vedno bolj abstraktne, morbidne, in se tudi same zlile z mrakobno zvočno noto zaključka.« Pierre Hébert
Cena vstopnice izjemoma 8 evrov.

25.5. sreda
19.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Od klasične do modernistične animacije
Tisoč in ena risba (Tisuću jedan crtež)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 14'15'', bp
Avtobiografski animirano-dokumentarni film o procesu nastanka animiranega filma, ki ga je Vukotić realiziral na prošnjo britanske televizije.
Kako se je rodil Kićo (Kako se rodio Kićo)
Dušan Vukotić, Josip Sudar, Jugoslavija, 1951, 35mm, 1.37, čb, 6'12', bp
Risanka prikazuje junaka z imenom Kićo, ki nastane na risarski plošči, potem pa odide v mesto, da bi rešil svoje stanovanjsko vprašanje. Prvi film edinega hrvaškega oskarjevca v produkciji firme Duga Film; ustvariti je skušal stalen domač lik, ki bi se pojavljal v seriji filmov s satiričnim pristopom k aktualnim družbenim temam.
Reklamni filmi in animirane špice
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1955, 35mm, 1.37, barvni, 9x1', bp
Vukotić je bil eden prvih avtorjev v bivši Jugoslaviji, ki je doumel potencial reklamnega animiranega filma. Z Nikolo Kostelcem sta med letoma 1954 in 1955 ustvarila 13 kratkih animiranih oglasnih filmov, v katerih sta zaradi pomanjkanja denarja uporabila minimalno število folij in tako postavila temelje za nov koncept reducirane animacije, ki je dokončno pretrgal s konceptom »disneyjevske« animacije in postavil produkcijske temelje za izdelavo animiranih filmov v produkciji Zagreb film.
Nagajivi robot (Nestašni robot)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1956, 35mm, 1.37, barvni, 7'36', bd
V produkciji Zagreb filma kot svoj samostojni avtorski prvenec Vukotić posname prvi film v nizu animiranih parodij na žanr v filmski umetnosti. Nagajivi robot je znanstveno-fantastična komedija o robotu, ki se upre svojemu gospodarju in ustvari dva robotka po svojem okusu. Robotka sta glasbeno navdahnjena in s svojo prisotnostjo prineseta tudi znanstveniku svež izumiteljski navdih.
Abra kadabra
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1957, 35mm, 1.37, barvni, 8'48', bd
Animirana revolucionarna pravljica z moralno kritiko verskega misticizma. Zdrav otrok, ki raste v socializmu, se mora zanesti na potencial in razvoj moderne tehnologije in ne sme verjeti čarovniškim nakanam. Pionir na koncu z argumenti prepriča in spreobrne čarovnika v socialističnega občana.
Cowboy Jimmy
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1957, 35mm, 1.37, barvni, 13'48', bd
Genialno zrisana in animirana parodija žanra kavbojke. Kavboj Jimmy zmagovito premaguje vse nevarnosti, da bi na koncu izstopil iz filma v realnost in pokazal vsem, kakšen slabič je. Na prvi pogled se v likovnosti kaže podobnost z disneyjevsko produkcijo, vendar je moč tega filma v eksplicitnem sporočilu in morali antiherojske zgodbe.
Veliki strah
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 13'09', bd
S parodijo srhljivke je Vukotić presegel žanrski okvir risanke za otroke. Trenutki groze se izmenjujejo z odličnimi gagi v živahnem ritmu animacije.
Pot k sosedu (Put k susjedu)
Dušan Vukotić, Jugoslavija/Nemčija, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 1'54'', bd
Namenski animirani film za otvoritev jubilejne izdaje priznanega mednarodnega festivala kratkometražnega filma v Oberhausenu.
Čas (Vrijeme)
Dušan Vukotić, Jugoslavija/Nemčija, 1967, 35mm, 1.37, čb, 1', bd
Drugi namenski animirani film za otvoritev mednarodnega festivala kratkometražnega filma v Oberhausenu.
Animafest Zagreb 1984
Dušan Vukotić. Hrvaška, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 0'36'', bd
Poleg tega, da je bil Vukotić eden ustanoviteljev Mednarodnega festivala animiranega filma v Zagrebu, je zanj leta 1984 ustvaril tudi festivalski napovednik.
21.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Celovečerni igrani film
Akcija stadion
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1977, 35mm, 1.66, barvni, 91'13'', bp
Celovečerni vojni igrani film po scenariju Dušana Vukotića in Slavka Goldsteina pripoveduje resnično zgodbo okupiranega Zagreba leta 1941, ko se skupina srednješolcev upre ustaškemu planu rasne in nacionalne delitve Hrvaške. Ustaši na maksimirskem stadionu demonstrativno ločijo srednješolce srbske narodnosti in judovske veroizpovedi, toda mladi komunistični ilegalci akcijo sabotirajo in zanetijo požar.

26.5. četrtek
19.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Grafični in animacijski eksperimentator
Maščevalec (Osvetnik)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 14'15', bd
Eden najbolj liričnih in satiričnih Vukotićevih kratkih animiranih filmov je nastal po humoreski ruskega dramatika in pisatelja Čehova. Nostalgični uradnik se v mislih na različne okrutne načine maščuje nezvesti ženi in njenim zapeljivcem v eksistencialni drami z nesrečnim koncem.
Koncert za brzostrelko (Koncert za mašinsku pušku)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 14'19', bd
Duhovita ironija gangsterskega filma in obenem prvi film iz produkcije Zagreb filma, v katerem se dosledno uporablja tehnika reducirane animacije. Zgodba o neverjetnem poskusu bančnega ropa je navdahnjena z mitom o Trojanskem konju. S številnimi mednarodnimi nagradami je Vukotić utišal domače skeptike in nakazal pravilnost usmeritve »zagrebške šole risanega filma«.
Piccolo
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1959, 35mm, 1.37, barvni, 9'23', bd
Človeka vznemiri razglašen zvok ustne harmonike, ki jo igra njegov sosed. Zato tudi sam prinese inštrument in začne se dvoboj do onemoglosti. Prvo delo tretje faze Vukotićevega ustvarjanja, kjer svoje filme tematsko namenja odraslim ter skuša v obliki groteske posredovati moralno-filozofska sporočila o vprašanjih sodobnega sveta. Virtuozen crescendo medsebojnega rivalstva, vse do samouničenja, interpretiran kot metafora hladne vojne.
Surogat
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 9'36'', bd
Na plaži ob morju turist napihuje plastično maso ter iz nje ustvari cel počitniški kamp. V tem pisanem napihnjenem okolju obstaja plastično nadomestilo za vse, celo za čustva. Film na duhovit način prikazuje dehumanizacijo sodobne družbe, v kateri se posameznik poslužuje tako materialnih kot tudi čustvenih nadomestkov. Prvi neameriški film, ki je dobil oskarja za animirani film.
Igra
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.37, barvni, 12'42'', bd
Igrano-animirani film s protivojnim sporočilom, v katerem deček in deklica sedita na tleh in vsak zase rišeta svoje like ter tekmujeta in se postavljata z njimi, dokler naposled med risbami ne izbruhne prava nuklearna vojna.
Ars Gratia Artis
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 9'06'', bd
Filozofska meditacija o umetniku, ki požira britvice, kozarce, gramofonske plošče, žeblje, vilice, dokler naposled ne pogoltne še samega sebe.
Pot k sosedu (Put k susjedu)
Dušan Vukotić, Jugoslavija/Nemčija, 1967, 35mm, 1.37, barvni, 1'18'', bd
Tretji namenski animirani film za otvoritev mednarodnega festivala kratkometražnega filma v Oberhausenu.
21.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Dokumentarni film
Gorila: Porodnišnica (Gorila: Rodilište)
Dušan Vukotić, Milan Blažeković, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 1', bd
Risana satira na človekovo nasilno naravo, s katero je Vukotić kot scenarist in mentor pomagal mlademu avtorju Milanu Blažekoviću k samostojni avtorski karieri.
Karlovac 1579-1979
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 86', bp
Dokumentarni film o hrvaškem mestu Karlovac, posnet ob praznovanju 400 obletnice ustanovitve mesta, prikazuje mestne parke in sotočje štirih rek ter plažo v centru mesta, na kateri so se meščani prepuščali kopalnim užitkom.

27.5. petek
18.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Animirani začetki
Začarani dvorec v Dudincih (Začarani dvorac u Dudincima)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 10'24', bp
Ostra kritika birokratske nemarnosti in lenobe je drugi in obenem poslednji film z junakom Kićom v glavni vlogi ter zadnji film v produkciji firme Duga film. Kićo na službeni poti prenoči v hotelu, v katerem zaposleni ne opravljajo svojega dela.
Reklamni filmi in animirane špice
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1954, 35mm, 1.37, čb/barvni, 4x1', bp
Čarobni zvoki (Čarobni zvuci)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1957, 35mm, 1.37, barvni, 13'07', bd
Poetična pravljica o konfliktu med pravim in lažnim umetnikom, v katerem je negativni šarlatanski lik močno karikiran.
Rep za vstopnico (Rep je ulaznica)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 10'48', bd
Ironična alegorija o tem, da včasih živali živijo bolje od človeka. Dva vesela komedijanta zjutraj zaman iščeta kaj za pod zob. Preoblečeta se v konja, da bi tako lahko vstopila v hišo bogate ženske, ki skrbi za pravice živali.
Krava na luni (Krava na mjesecu)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1959, 35mm, 1.37, barvni, 10'42', bd
Parodija znanstvene fantastike, namenjena otroški publiki, vendar so nekatere aluzije razumljive samo odraslim. Deklica ukani fantka, da ju je raketa, ki jo je sestavila, odpeljala na luno.
Astromati (Astromutts)
Dušan Vukotić, Jugoslavija /ZDA, 1963, 35mm, 1.37, barvni, 26'12'', bp
Svetovni uspeh, ki ga je Vukotić doživel ob prejemu oskarja za Surogat, je Zagreb film postavil na svetovni produkcijski zemljevid. Ameriški producent Cinemagic Production je zagrebškemu studiu ponudil sredstva za realizacijo pilotne epizode za znanstveno-fantastično animirano serijo. V režiji Dušana Vukotića sta animirala Zlatko Grgić in Borivoj Dovniković.
20.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Animirano-igrani filmi
Igra
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.37, barvni, 12'42'', bd
Glej četrtek 26.5. ob 19.00.
Opera Cordis
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 9'48'', bd
Satirični komentar na temo ljubosumnosti. Ko žena spi, ji mož odpre srce, da bi videl, če se v njem skriva še kdo drug.
Kobilica (Skakavac)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 15'12'', bp
Med igro v starem gozdu deček iz papirja izreže možica z dolgimi nogami, ki so ga za časa vojne partizani poimenovali Kobilica zaradi njegove sposobnosti skakanja. Kobilica radovednemu dečku pripoveduje o svojih vojnih doživetjih. Po zgodbi Gregor Kobilica Branke Jurca.
Madež na vesti (Mrlja na savjesti)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb, 14'36'', bd
Igrano animirani film za odrasle, v katerem glavni vlogi igrata mali človek in črni madež, ki neprestano spreminja obliko ter predstavlja človekovo vest.
Dobrodošli na planet Zemlja (Dobro došli na planet Zemlja)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 12'48'', bp
Animirane fotografije igralcev se prepletajo z likovnimi in igrano filmskimi elementi; poslednji film Dušana Vukotića.
22.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Animirano-dokumentarni filmi
Prvi maj 1961. v Zagrebu (Prvi maj 1961. u Zagrebu)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 14'15'', bp
Dokumentarna filmska reportaža o proslavi praznika dela v Zagrebu leta 1961.
Hrani me, mati (Hrani me, majčice)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 15'22'', bp
Animirano-dokumentarni film po naročilu tovarne Pliva.
O.T.C.
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 17'10'', bp
Animirano dokumentarna reklama po naročilu tovarne Pliva.
Raba transplantata (Primjena konzerviranog kutis transplantata)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, bp
Animirano dokumentarni znanstveno izobraževalni film po naročilu tovarne Pliva.
Gubecziana
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 15'42'', bp
Nekonvencionalni animirano-dokumentarni film o naivnem slikarstvu na Hrvaškem.
Toplarna (Toplana)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 22'08'', bp
Dokumentarno izobraževalni film z dodatkom animiranih risanih elementov, ki razlagajo delovanje toplarne.

28.5. sobota
11.00
Matineja: Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić: Otroški filmi
Kako se je rodil Kićo (Kako se rodio Kićo)
Dušan Vukotić, Josip Sudar, Jugoslavija, 1951, 35mm, 1.37, čb, 6'12', svp
Abra kadabra
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1957, 35mm, 1.37, barvni, 8'48', bd
Krava na mesecu (Krava na mjesecu)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1959, 35mm, 1.37, barvni, 10'42', bd
Čarobni zvoki (Čarobni zvuci)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1957, 35mm, 1.37, barvni, 13'07', bd
Kobilica (Skakavac)
Dušan Vukotić, Jugoslavija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 15'12'', svp
Glej program prejšnjih dni za opise filmov.
17.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić
Sedmi kontinent
Dušan Vukotić, Jugoslavija/Češkoslovaška, 1966, 35mm, 1.35, barvni, 85', svp
Celovečerni igrani film v koprodukciji hrvaškega Jadran film in slovaške Koliba film, v katerem nastopa tudi slovenski igralec Demeter Bitenc. Simbolična zgodba o otrocih vseh ras, zbranih na otoku, ki je naenkrat vzniknil iz morja. Zgodba o njihovem srečnem življenju in brezbrižni igri, s katero ustvarjajo svoj svet, boljši in pravičnejši od sveta odraslih. Irealna, a racionalna pravljica o absurdih sodobnega globaliziranega življenja. Film je primeren za otroke.
19.00
Animateka/Retrospektiva: Dušan Vukotić
Gosti iz Galaksije
Dušan Vukotić, Jugoslavija/Češkoslovaška, 1981, 35mm, 1.37, barvni, 86', bp
Robert, pisatelj ZF romanov, v izpovedi psihiatru razrije, da so njegovemu očetu nekoč zrasle dojke, da bi lahko nahranil sina. Doktor postavi diagnozo, da Robert boleha za redko boleznijo, po kateri ima pacient moč materializirati svoje misli in želje. Bizaren, kulten spoj znanstvene fantastike, komedije, grozljivke, parodije, melodrame in družinskega filma, kjer pri izdelavi vizualnih učinkov sodeluje tudi mojster Jan Švankmajer.
21.00
In memoriam: Elizabeth Taylor: 1932-2011
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?)
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
Glej sreda 4.5. ob 21.00.

29.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.

30.5. ponedeljek
17.00
Odprto platno
Program bo objavljen na www.kinoteka.si.
19.00
Večer SFA: Srečanje
Ladko Korošec in njegovi filmski zapisi
Janez Meglič, Slovenija, 2010, video (posneto na filmski trak), barvni, 30'
Srečanja
Janez Meglič, Slovenija, 1968, video (posneto na filmski trak), čb, 18'
Parnas
Janez Meglič, Slovenija, 1965, video (posneto na filmski trak), čb, 14'
Utrinki iz portretno dokumentarnih filmov
Janez Meglič, Slovenija, 2011, video, 10'
21.00
Večer SFA
Jara gospoda
Bojan Stupica, Slovenija, 1953, 35mm, 1.37, čb, 107'
Leta 1908, ko je bila Slovenija še del Avstro-Ogrske, se v avli dunajskega parlamenta po daljšem času srečata »stara prijatelja in sovražnika«, advokat in državni poslanec Andrej Vrbanoj ter sodni svetnik Pavle. V kavarni, v katero sta zahajala kot študenta, naletita na propadlega plemiča Malija, ki prične obujati spomine. Nekoč ju je na graščini Orlovih predstavil kot novopečena, »šolana« gospoda, ki se spreta in stepeta zaradi zapeljive gospodične Julije Orel …
Stilizirana drama o meščanskih povzpetnikih.

31.5. torek
19.00
Jean-Luc Nancy – od telesnega teksta do podobe telesa
Jean-Luc Nancy: Corpus, Noli me tangere, Rojstvo prsi
Predavanje Mladena Dolarja in Mirta Komela ob priložnosti izida prevodov treh del francoskega filozofa Jean-Luca Nancyja (Corpus, Noli me tangere, Rojstvo prsi), zbranih v eni knjigi in izdanih pri zbirki Koda Študentske založbe.
Predavanje je brezplačno.
21.00
Jean-Luc Nancy – od telesnega teksta do podobe telesa
Vsiljivec (L'intrus)
Claire Denis, Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 125', sp
Louis Trebor, skrivnostni moški v poznih šestdesetih letih, robustnega, skoraj mladostnega telesa, a pešajočega srca, v jurskih gozdovih s svojima dvema psoma živi samotno življenje. V dolini s svojo mlado družino živi njegov sin, a Louis je do njega povsem brezbrižen. Stik vzdržuje le z lokalno lekarnarko, s katero imata seksualna srečanja. Toda Louis potrebuje novo srce, saj ga staro, bolno srce vse bolj ogroža. Poda se na dolgo pot, na romanje okrog Zemlje, med katerim išče novo srce in drugega, davno izgubljenega sina. Skrajno intimen, istočasno brutalno mesen in domala do abstraktnosti poetičen film o možnosti novega življenja na ruševinah starega je posnet po istoimenskem filozofskem spisu Jean-Luca Nancyja, ki je tudi sam prestal presaditev srca. »Dotakniti se srca« je metafora, ki jo je Nancy občutil na lastni koži.

legenda
- sp slovenski podnapisi
- svp slovenski video podnapisi
- ap angleški podnapisi
- bp brez podnapisov
- bd brez dialogov

opomba: Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa

junija v kinoteki
- Teden japonskega filma
- Retrospektiva: Eric Rohmer
- Kino-integral: Ivan Martinac
- Nov nakup Slovenske kinoteke: Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
- Gostovanje Festivala migrantskega filma

tekst in foto: Slovenska kinoteka