V sklopu retrospektive bomo zavrteli skoraj vse Klopčičeve celovečerne in kratke filme, za nameček pa še izbor svetovnih filmskih klasik, ki jih je imel najraje, in venček filmov njegovih študentov. Ob tej priložnosti je pri Kinoteki izšel tudi Matjažu Klopčiču posvečen zbornik izvirnih esejev. Retrospektivo smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Slovenskim filmskim centrom, RTV Slovenija in AGRFT.
Program Slovenske kinoteke – maj 2012
1.5. torek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. sreda
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. četrtek
18.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Lola Montes (Lola Montès)
Max Ophüls, ZR Nemčija/Francija, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 116' , svp
»Desetletja po neuspeli premieri – z vsemi škandali in krivičnimi očitki – spoznavamo, da gre tu za visoko dovršen avantgardni film. /.../ ... za film, ki ga Evropa v tem času ni hotela sprejeti z odprtimi rokami. Še več: bojkotirala ga je, razrezala, razmontirala. Film je bil v pravem smislu preklet – 'maudit', kot bi rekli Francozi. /.../ Lola Montes je pravzaprav vrtoglava animacija vseh elementov filmske estetike in njenih dosežkov v petdesetih letih. Film, ki tu in tam dosega četrto dimenzijo, ostaja ena velikih, večnih umetnin filmske umetnosti. Obenem tudi domišljena meditacija o varljivosti 'našega' – najboljšega vseh svetov!« Matjaž Klopčič
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: otvoritev!
Romanca o solzi
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Deček in deklica se srečata sredi karnevalskega direndaja in skupaj veselita, vse dokler ju množica ne loči. Njuno ponovno srečanje ni mogoče, saj sta nosila maski.
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Film sistematično sledi Agati (Nataša Barbara Gračner), na videz običajni tajnici, skozi tri poglavja njene vsakdanje rutine: od jutra v pisarni, prek prostega popoldneva do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret neke mlade ženske, razpete med svoje predstave možnih (moških) svetov, ki jih naseljuje, in predstavo, ki si jo ti svetovi ustvarjajo o njej. Fragmentaren, hipnotičen, nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb; spregledana pozna mojstrovina in pravi film maudit velikega slovenskega filmarja. Po istoimenski literarni predlogi Rudija Šelige.
Kinematografska premiera nove, prve 35mm kopije filma!
4.5. petek
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le chaland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
»Trenutki 'realizma' v filmu Atalanta predstavljajo vizionarske dosežke oblikovanja filmske poetike tridesetih let. Jean Vigo je z njimi dosegel odlike, ki jih v tistem času nismo niti slutili, ne poznali ...« Matjaž Klopčič
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Zgodba, ki je
Zoran Živulović, Slovenija, 1993, 16mm, 1.37, barvni, 16'
Poetičen in obenem duhovit portret režiserja in profesorja Matjaža Klopčiča, kot ga vidi njegov študent.
Zgodba, ki je ni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, čb, 98'
Sezonski delavec (Lojze Rozman) se znajde v baraki sam z bolnim tovarišem. Vstopi bolniška sestra (Stanislava Pešić) in delavca nekaj sprašuje, on pa ji molče nasloni glavo na ramo. Ležeta v posteljo in se ljubita, nato pa ženska negibna obleži. Delavec se ustraši, da je mrtva. Odnese jo ven, položi v travo in zbeži. Ko teče skozi gozd, srečuje najrazličnejše ljudi. Modernistična pripoved o eksistenčnih stiskah in bleščeč celovečerni prvenec Matjaža Klopčiča.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.85, čb, 75'
Moški (Polde Bibič) se na pragu zrelega življenjskega obdobja zave, da je bilo njegovo življenje do tistega trenutka jalovo. Analiza vzrokov in posledic ter iskanje rešitve v poroki z mladim dekletom (Snežana Nikšić) predstavljajo samo beg pred povprečnostjo. Zakonsko življenje jima ne prinese sreče, ravno obratno. Pretresljivo lepa ljubezenska zgodba, manifest Klopčičevega modernizma.
»Moji prvi spomini na film? Prevzela me je mala Dorothy, Judy Garland iz filma Čarovnik iz Oza Victorja Fleminga, ki sem ga gledal v kinu Matica, sedanji dvorani Filharmonije. Ne bom pozabil, kako so me starši z bratom in Grego Košakom tedaj peljali iz kina. Rahlo je snežilo. Pravljična moč obetov, ki jih je sprožalo belo sneženje: vse je ostajalo odprto, novo ‘der Tag ist in der Nacht verliebt’ – tako nekako je zapisal Heine. Morda se mi je to delno posrečilo ponazoriti v filmu Na papirnatih avionih.« Matjaž Klopčič
23.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»Videl sem projekcijo Renoirjevega Izleta, ki ga je ljubljanski publiki prikazoval France Brenk (in jo navduševal s svojim grlenim glasom lepega odtenka). V njegovem izboru sem videl tudi Eisensteinovo Oklepnico Potemkin, ki me je seveda prevzela, vendar je zame najmočnejši vzgib tiste dobe predstavljal Renoirjev Izlet, ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! /.../ Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
5.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
»Do danes ne poznam niti približno tiste omotične osuplosti, ki jo je sprožil ta film. /.../ Eden največjih dosežkov filmske umetnosti, kar jih poznam.« Matjaž Klopčič
Klopčič je leta 1995, ob praznovanju 100-letnice filma, Vrtoglavico proglasil za svoj najljubši film vseh časov.
19.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
Ljubljana spomladi 1941. Srednješolca Niko (Rade Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Po mnenju številnih ključni film Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Oxygen
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1970, 35mm, 1.66, čb, 91'
Na osamljeni zeleni Otok prodira pohlepna velesila s svojo tehnizacijo, ki grozi, da bo uničila samostojnost tega raja. Mladina na Otoku se zbira v protestne skupine hipijev, ki skušajo na političnem prizorišču zamenjati oblast in preprečiti priključitev Otoka velikemu Kontinentu. Fantastična drama o mladostnem uporništvu danes velja za kurioziteto v opusu Matjaža Klopčiča in se v ogled ponuja tudi kot nenavaden scenaristični dosežek Dimitrija Rupla.
6.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: 100-letnica rojstva Zvoneta Sintiča
Vse za otroka
Zvone Sintič, Slovenija, 1946, 35mm, čb, 15'
Dinar na dinar
Zvone Sintič, Slovenija, 1957, 35mm, barvni, 10'
Pesem borb in zmag
Zvone Sintič, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Prebrisani Jurček
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 9'
Slike z Loškega pogorja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 15'
Ti si kriv
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 9'
21.00
Večer SFA: 100-letnica rojstva Zvoneta Sintiča
Partizanske bolnice na Slovenskem
Zvone Sintič, Slovenija, 1948, 35mm, čb, 17'
Kurentovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1949, 35mm, čb, 18'
Lepote podzemlja
Zvone Sintič, Slovenija, 1952, 35mm, čb, 12'
Uporabno in lepo
Zvone Sintič, Slovenija, 1958, 35mm, barvni, 10'
Skrivnost
Zvone Sintič, Slovenija, 1959, 35mm, barvni, 16'
Don Pedro
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 8'
8.5. torek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 123'
Doktor Janez (Polde Bibič), že nekoliko prileten in mestnega življenja naveličan odvetnik, se za nekaj tednov odpravi na obisk k svojemu sorodniku Presečniku (Bert Sotlar), bogatemu kmetu v hribovskem zaselku. Med njim in Presečnikovo hčerko Meto (Milena Zupančič) vzklije ljubezen. Vrne se v mesto, toda Mete ne more pozabiti.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Strah
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100'
Ob koncu 19. stoletja se Franc (Ljuba Tadić) s skupino lahkih žensk vrne v domačo Ljubljano, majhno mesto v avstro-ogrski monarhiji. Kupi si patricijsko poslopje in odpre javno hišo. Ta kmalu postane priljubljeno shajališče mestne gospode in tujcev, ki v pustem provincialnem mestu iščejo zabave in užitkov. Franc se ljubosumno naveže na mlado in nedolžno hišno pomočnico s podeželja (Milena Zupančič). Mesto prizadene močan potres, ki povzroči številne žrtve. Portret izprijene meščanske družbe.
9.5. sreda
18.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: predstavitev nove knjige!
Vdovstvo Karoline Žašler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 106'
Lepa Karolina (Milena Zupančič) je poročena s priletnim in zapitim Žašlerjem (Polde Bibič), s katerim ne moreta imeti otrok. Karolina moža prevara in ta iz obupa stori konec, vdova pa drsi iz enega moškega objema v drugega - vse do neizbežnega propada. Pretanjena drama o tragični usodi ženske v ruralno industrijskem okolju.
Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne edicije Slovenske kinoteke, obsežnega zbornika izvirnih esejev, posvečenih Matjažu Klopčiču.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Zadnja šolska naloga
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1977, video (16mm), 1.37, barvni, 56'
Po motivih novel Bena Zupančiča posneta partizanska zgodba, posvečena uporu mladine v okupirani Ljubljani.
»Klopčiča je v tej ekranizaciji predvsem zanimal intimni svet junakov v času velikih odločitev: zanimali so ga njihovi dvomi pa tudi njihov strah in pogum in končno potrditev v njihovi odločitvi — vztrajati v boju tudi za ceno smrti. S tem pa je pripeljal svet teh junakov do najvišjega vzpona človeške zavesti.« Stanko Šimenc
10.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Nori malar
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1978, video (16mm), 1.37, barvni, 66'
Igrani portret slikarja Jožefa Petkovška (1861–1898) presega golo biografsko upodobitev. Slikarjeva drama spregovori o socialnih in bivanjskih stiskah ter reflektira bistvene pojave dobe na prelomu stoletja. Nagrada za najboljšo igralsko stvaritev Poldeta Bibiča na festivalu JRT v Portorožu.
»Ena mojih najzahtevnejših in najzanimivejših vlog.« Polde Bibič
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Iskanja
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1979, 35mm, 1.66, barvni, 108'
V letih pred prvo svetovno vojno se umetnostni zgodovinar in duhovnik Ciril (Boris Cavazza)
ter njegov prijatelj Fritz (Boris Juh) odpravita iz Ljubljane na popotovanje po Italiji. Ciril upa, da mu bo doktorska disertacija o italijanski umetnosti prinesla notranji mir in bo tako začel novo življenje. Notranje razrvani Fritz pa skuša ubežati sponam vsakdanjega življenja in še posebej obveznostim do svoje dolgoletne prijateljice ... Findesièclovska pripoved o razklanosti intelektualca, posneta po romanu Izidorja Cankarja.
11.5. petek
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Klopčič kot mentor na AGRFT
Diareja Co.
Varja Močnik, Slovenija, 1996, 16mm, 1.37, barvni, 13'
Pepelca
Martin Srebotnjak, Slovenija, 1996, 16mm, 1.37, barvni, 15'
Brez štroma
Hanna A. W. Slak, Slovenija, 1997, 16mm, 1.37, barvni, 11'
Stan
Arne Brejc, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 9'
Vbod
Blaž Švent, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 7'
Zijalo
Klemen Dvornik, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 12'
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Dediščina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 111'
Film je zgrajen iz treh delov, ki zajemajo tri časovna obdobja, povezana z usodo družine Vrhunc. Leto 1914: Vrhunčeva žena Malka (Milena Zupančič) se vdaja pijači in vedno bolj propada, a Vrhuncu (Polde Bibič) uspeva kljub vsemu skrbeti za obsežno posest, gostilno in številčno družino. Leto 1924: Jugoslovansko državo pretresajo nemiri in socialna kriza se poglablja. Vrhunec se sporeče s hlapcem Andrejem (Boris Juh), ki mu iz maščevanja zažge gospodarsko poslopje. Leto 1944: Vrhunčeva hči Mira (Bernarda Oman) se v trenutku depresije vda skupini nemških vojakov, ujamejo jo partizani in obsodijo na smrt. Saga o dramatičnem razpadu premožne malomeščanske družine.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Tovariš telefon
France Kosmač (scena: Matjaž Klopčič), Slovenija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Pomen telefona v človekovem življenju, njegova vloga, zgode in nezgode.
Moj ata, socialistični kulak
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 122'
Leto 1945, svetovna vojna je končana. V vas se vračajo vojaki, Jožeta Maleka (Polde Bibič) pa najdlje ni. Žena Mimika (Milena Zupančič) in otroka Tinček in Olga vedo le, da je pobegnil iz nemške vojske v sovjetsko Rdečo armado. Ko se oče vrne, življenje na vasi steče dalje. Toda nad zemljo se zgrinjajo temni oblaki. Naenkrat ni več dobro, če si bil Stalinov vojak. Maleka sumijo, da je informbirojevec. vzamejo mu tudi kmetijsko posestvo, saj bodo ustanovili kolektivne zadruge. Sanje o socialističnem kulaku so bile pač le sanje. Politična farsa o zapletih s kolektivizacijo.
12.5. sobota
17.45
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Črna orhideja
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1989, video (16mm), 1.37, barvni, 53'
Prva ekranizacija literarnega dela Edvarda Kocbeka, novele Črna orhideja, objavljene v znameniti in politično obsojani zbirki Strah in pogum (1951). Scenarist Andrej Hieng in režiser Matjaž Klopčič luščita iz širokega problemskega sveta Kocbekove literature temo žrtve in kaznovanja. Filmska zgodba sooči moški princip boja z ženskim principom ljubezni, v ospredje pa postavlja odnos med partizanom Gregorjem (Matjaž Tribušon) in izdajalko Katarino (Mirjam Korbar). Film je strukturiran kot smrtni lov, v katerem tako Gregorjeva kot Katarinina usoda vodita v krivdo in smrt, odpirata pa vprašanje očiščenja kot ene bistvenih tem Kocbekove novele.
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Gospodična Mary
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1992, video (16mm), 1.37, barvni/čb, 96'
Intimna zgodba o ljubezenskem odnosu med gospodično Mary (Maruša Oblak), mlado igralko iz premožne družine, in študentom arhitekture Petrom, o ljubezenski igri, trikotniku in drami; skica družbenega prostora, izris intimnega sveta junakov, film o (samo)destruktivni človeški biti. Po noveli Filipa Kumbatovića Kalana.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1966, 35mm, 1.37, čb, 26'
Sprehod mladega para po ljubljanskih parkih. V notranjem dialogu mladeniča se soočita Ljubljana in njegova ljubljena.
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček), mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner), glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote vojne.
13.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.5. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Dan za dokumentarec
Na sončni strani ceste
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 17'
Zgodba o umetniku, ki za majhno nadomestilo izrezuje silhuete iz kartona na ljubljanskem Tromostovju. Kratki avtorski prvenec Matjaža Klopčiča.
Vzpon na Trisul
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 19'
Priprave, potovanje in naporen vzpon jugoslovanskih alpinistov na Himalajo ter osvojitev dotlej nedotaknjenega vrha Trisul.
Zadnja šolska naloga
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 19'
Vtisi in doživetja z izleta v Grčijo, prikazani v šolski nalogi dijakov maturantov. Njihove želje in pričakovanja, misli in sanjarjenja o prihodnosti.
Podobe neke mladosti
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 16'
Proslavitev 20-letnice rojstva in razvoja filmske umetnosti v Sloveniji, spomini na njeno mladost in mladost njenih ustvarjalcev.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Dan za dokumentarec
Kras – pravljični svet
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Prikaz izrednih naravnih lepot slovenskega Krasa.
Portret Bena Zupančiča
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 21'
Značilen izsek iz življenja Bena Zupančiča, enega najzanimivejših slovenskih kulturnih delavcev, pisateljev in politikov, zrcali njegovo osebnost.
Portret Janeza Vipotnika
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 25'
Spomin na življenjsko pot in ustvarjanje znanega družbenopolitičnega delavca in pisca Janeza Vipotnika.
Ognjišče molka
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Avtorski prikaz življenja in dela v samostanu Pleterje.
15.5. torek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Glej četrtek 3.5. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki – otvoritev!
Ožigosan za umor (Koroshi no rakuin)
Seijun Suzuki, Japonska, 1967, 35mm, 2.35, čb, 91', ap, svp
Gorō je poklicni morilec, in sicer prvovrsten. Na »uradni« lestvici japonskega podzemlja zaseda tretje mesto. Seveda bi bil Gorō rad prvi, ker pa ne ve, kdo sta bolje uvrščena morilca, za to ne more »poskrbeti«. Na pomoč mu priskoči naključje: drugouvrščenega morilca mu uspe pokončati med varovanjem neke stranke. Prvouvrščeni se mu razkrije pozneje – kot njegov zasledovalec. Po neuspelem atentatu – v odločilnem trenutku na Gorōvi ostrostrelski puški pristane metulj! – ga ima za vratom, ker šef Yabuhara meni, da ga je treba kaznovati. Morilec št. 1 se pri tem izkaže za sadista, ki se rad poigrava s svojimi žrtvami … Po ogledu tega filma človek temeljito premisli, koga bo v prihodnje še označeval za ikonoklasta – ta mojstrovina določa raven, ki jo doseže le malokdo. Film je popolnoma dekonstruiran, nič ne ostane takšno, kot je bilo, temu lahko rečemo le tabula rasa in »za menoj potop«. Pánta rhei.
16.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki: filmski dvojček
Zdravica v pristanišču: Zmaga bo moja! (Minato no kanpai: Shōri o wagate ni)
Seijun Suzuki, Japonska, 1956, 35mm, čb, 65', ap
Shinkichi je bil nekoč mornar – zdaj prodaja ribe, da je vsaj malo v stiku z morjem. Njegov mlajši brat Jirō je slaven džokej, zatrapan v skrivnostno damo Asako, ki obiskuje vse njegove dirke – na veliko žalost Sanae, lepotice iz pristaniškega bara, ki sanjari o Jiru. Že tako zapleteni odnosi se še bolj zapletejo, ko se vmeša stavniški goljuf Osawa, ki trdi, da je Asakojin mož … Pravi biser – Suzukijev celovečerni prvenec še povsem zvesto sledi studijskim načelom z natančno odmerjeno mešanico čustev in suspenza, s katero si je studio Nikkatsu v tistih letih počasi, a zanesljivo prisvajal tržne deleže. Porajajoči se Suzukijev ustvarjalni duh se sem ter tja razkrije v podrobnostih, na primer na začetku filma v prešerni svežini prizora v baru ali v poudarjenem patosu finala. Prvovrstna B-produkcija za prave cinefile!
Ljubezensko pismo (Rabu retā)
Seijun Suzuki, Japonska, 1959, 35mm, 2.35, čb, 40', ap
Masao spozna Kozue. On živi odmaknjeno, v podeželski hiši daleč od hrupa in smradu civilizacije, ona v nočnih klubih igra klavir. Ko se mora Kozue vrniti v Tokio, si ljubezen izpovedujeta le še prek pisem. Kozue jih od svojega Masaa dve leti redno prejema, sčasoma pa postajajo vse krajša in vse redkejša … Čista pogrošna poezija, raztrgana v ritmu Reader's Digesta in zabeljena s kančkom mehke erotike: v manj kot tri četrt ure se nekoliko kaotično odvije zgodba o strasti, ki jo pretresajo silni udarci usode, brez slehernega strahu pred črpanjem iz arzenala melodramskih klišejev – pojavi se celo dvojček! Suzuki kot vedno uporabi gradivo, kakor nanese. Tokrat z njim zaigra potujitveni bluz v mukokuseki-molu: poševne slike; nenavadna umetna prizorišča, ki spominjajo na Zahod, kakršnega poznamo iz revij o življenjskem slogu; mrtvi zimski gozdovi. Prvovrstno besnenje v slogu pogrošnih romanov.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Lepotica iz podzemlja (Ankokugai no bijo)
Seijun Suzuki, Japonska, 1958, 35mm, 2.35, čb, 87', ap, svp
Studio Nikkatsu je razvil hišni slog, znan kot mukokuseki eiga – film(i) brez meja. Dogajali naj bi se na Japonskem, pogosto tudi v jasno določenem obdobju, slogovno pa so posnemali zahodne žanrske konvencije. Nekateri označujejo slog za eklektičnega, drugi za postmodernega. Suzukijev prvi film v cinemascopu velja za njegov sijajni primerek: protagonist – po psihološki plati arhetipski jakuza stare šole – je tak, kot bi ušel iz kakšnega 65-minutnega filma studia Warner iz zgodnjih tridesetih; svet, skozi katerega se ravnodušno prebija, ima nekaj skupnega z Berlinom iz weimarske republike, spomnite se Gruneja ali Duponta; njegovi nasprotniki so na pol ali na tri četrt psihopati, kakršne poznamo iz bolj cenenih primerkov filma gris; za povrh pa še dekle v kapri hlačah in s predrzno baretko, katere seksualna odprtost in sla po življenju ne bi bili sprejemljivi oziroma ne bi ostali nekaznovani v nobeni zahodni kinematografiji tistega časa. Osupljivo delo, ki pove več o genialnosti studia Nikkatsu kot o Suzukijevem ustvarjalnem duhu.
17.5. četrtek
19.00
Kino-katedra: Fredric Jameson v Ljubljani
Kratke zgodbe (Short Cuts)
Robert Altman, ZDA, 1993, 35mm, 2.35, barvni, 187', sp
Po kratkih zgodbah Raymonda Carverja posneta študija devetih razmerij, devetih parov ameriškega nižjega srednjega razreda južne Kalifornije, ki se soočajo z bolečim razcepom nezmožnosti sobivanja in absurdno vztrajnostjo potrebe po bližini. Kratke vsakdanje zgodbe se na videz neobvezno začenjajo, prepletajo in nadaljujejo v nedogled. Remek delo velikega Altmana z veličastno zvezdniško zasedbo: Andie MacDowell, Jack Lemmon, Julianne Moore, Matthew Modine, Jennifer Jason Leigh, Lili Taylor, Robert Downey Jr., Tim Robbins, Frances McDormand, Tom Waits in številni drugi.
Posebna projekcija ob priložnosti izida zbornika esejev Filmska kartiranja Fredrica Jamesona. Knjigo in film po njegovem izboru bo predstavil Fredric Jameson osebno.
18.5. petek
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Glas brez sence (Kagenaki koe)
Seijun Suzuki, Japonska, 1958, 35mm, 2.35, čb, 92', ap
Telefonistka Asako je prepričana, da je bila po telefonu priča umoru, vendar policija ne najde nobenih sledi, ki bi kazale na zločin. Nekaj let pozneje Asako spozna moškega, čigar glas je takrat slišala po telefonu, zdaj pa je poslovni partner njenega moža … Suzukijevo prvo pomembno delo, ki pa je v razpravah o njegovem ustvarjanju le redko deležno ustreznega priznanja. Tako je verjetno zato, ker njegovi oblikovalski eksperimenti tukaj delujejo nekoliko drugače kot v klasičnih delih od Kantojskega klateža do filma Ožigosan za umor, ki so medtem postala kanonska: ekspresivno delo z močnimi svetlobnimi kontrasti, deloma ostro razdrobljene slike, prostori, ki so vedno znova postavljeni tako, da vznemirjajo (ker so v resnici postavljeni »nelogično«), so neposredni izrazi konkretnih duševnih stanj – film ne prikliče nikakršnih večnih občutenj z nihilistično vedrino v slogu obdobja Taishō; namesto tega prihajajo do izraza čustvena nihanja likov v vsakem trenutku. Za Suzukija netipično nervozna in napeta filmska izkušnja.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Crknite, barabe! (Kutabare gurentai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1960, 35mm, 2.35, barvni, 80', ap
Suzukijev prvi barvni film. Seveda si preveč barvite ekscentrike tukaj še ne moremo obetati. Suzuki se je moral v tehniki najprej izmojstriti – se pa že malce poigrava z monokromatičnimi površinami in kričečimi opozorilnimi barvami; že lahko slutimo, kam ga bo to prav hitro pripeljalo. Sicer pa zgodba niti ne dopušča veliko možnosti za ekstravagantno uprizoritev: film je samovoljna mešanica žanrskih motivov iz najstniških dram, počitniških filmov, romanc in kriminalk. Divji, a pravzaprav po srcu dobri mladenič se izkaže za dostojnega naslednika staroselske družine: po najrazličnejših kravalih in gangsterskih pretepih osreči svojo konzervativno babico. Film je deloma financiral turistični urad otoka Avadži, katerega lepoto si lahko v njem tudi izdatno ogledamo.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Detektivska agencija 2-3: Crknite, lopovi! (Tantei jimusho 23: Kutabare akutō-domo)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 89', ap
Čudežno leto, film št. 1. Seijun Suzuki si je, obseden s filmom Erika Charella Kongres pleše (Der Kongreß tanzt, 1931) in zaljubljen v dela Vincenteja Minnellija, želel vsaj enkrat v življenju posneti glasbeno komedijo. Ta želja je v njem gorela do leta 2005, ko si je sanje končno izpolnil s petja in plesa polno yōkai ekstravaganco Operetta tanuki goten. Plesne prizore pa je že vadil – zdi se, da kar tako, brez razloga – v tej prijetno čudaški detektivski zgodbi noir: edinstveni Jō Shishido nenadoma zalebdi skozi prizor s kratkimi, odsekanimi koraki, le za trenutek, nadvse brezbrižno v svoji navihani zatopljenosti, nato pa se vse spet odvija kot običajno. Gotovo obstajajo razlogi za vložek mojstra Shishida v slogu Deana Martina, vendar se je tega, tako kot same zgodbe filma, težko spomniti (zasebni detektiv Tajima se vtihotapi v klan jakuz, sproži vojno med tolpami in pri tem razbije mrežo trgovcev z orožjem). Zato pa se za vselej vtisnejo v spomin pravi suzukijevski odkloni, denimo ko se gangsterski pretep stopnjuje do slapsticka.
19.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ko zorijo zveri (Yajū no seishun)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 16mm, 2.35, barvni, 91’, ap
Čudežno leto, film št. 2. Suzuki končno razpre krila – doslej se je poigraval in eksperimentiral, zdaj pa gre zares. Odslej se geslo glasi: cinema as cinema can. Temu primerno sta videti tudi legli gangsterskih tolp: prva se zbira za filmskim platnom nekega kina, v katerem očitno predvajajo samo akcijske uspešnice, druga za zrcalno stekleno steno striptiz lokala. Gre za tipičen akcijski film studia Nikkatsu, ki se uvršča v hard-boiled noir – Jō Shishido, japonski Tomás Milián, izigra omenjeni tolpi eno proti drugi – z žalostnim koncem –, vendar film govori o povsem drugih stvareh: o žarenju cvetlice, ki vzcveti v napačnem letnem času, o rumeni barvi viharja, ki se prikadi od nikoder. Zato nekateri Suzukija označujejo za formalista, esteticista, dandyja – drugi za realista belega kvadrata.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Divjak (Akutarō)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, čb, 95', ap
Čudežno leto, film št. 3. Prelomnica v Suzukijevem razvoju: avtorjevo prvo delo, pri katerem scenografijo podpiše Takeo Kimura. Kimura postane Suzukijev edini stalni sodelavec pri studiu Nikkatsu, umetniško sodeluje pri vseh njegovih filmih do dela Ožigosan za umor. Suzuki mu namreč ni zaupal le oblikovanja prizorišč, temveč se je z njim posvetoval tudi glede drugih estetskih vprašanj – Kimura je bil na primer eden od avtorjev, ki so pod skupnim psevdonimom Hachirō Guryū napisali scenarij filma Ožigosan za umor. Poleg tega je Divjak tudi predhodnik filma Pretepaška elegija: tudi tu gre za svojeglavega svobodomisleca, ki zna svoje nazore – na primer o pomenu Strindberga! – uveljaviti v neprizanesljivi resničnosti, če je treba, tudi s pestjo. Že tukaj je na kocki japonska moderna.
21.00
Kino-integral: Du vertige et des ruines
Trains
Karl Lemieux, Kanada, 2010, video (16mm), 5'
Bad Blood for the Vampyr
Lysanne Thibodeau, Nemčija/Kanada, 1984, video (16mm), 22'
Essai à la mille
Jean-Claude Labrecque, Kanada, 1970, video (16mm), 7'
Chromo Sud
Étienne O'Leary, Francija/Kanada, 1968, video (16mm), 21'
perhaps/We
Solomon Nagler, Poljska/Kanada, 2003, video (16mm), 11'
La prière génitale
Serge de Cotret, Kanada, 2009, video, 7'
La nuit obscure
Pierre-Luc Vaillancourt, Kanada, 2011, video (super8mm), 29'
Ville Marie
Alexandre Larose, Kanada, 2006-2010, video (16mm), 12'
Program kanadskega avantgardnega filma bo predstavil avtor in kurator Pierre-Luc Vaillancourt. V sodelovanju z MoTA – Muzejem Tranzitorne Umetnosti in Inštitutom raziskovalnega filma.
20.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.5. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Kantojski klatež (Kantō mushuku)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 16mm, 2.35, barvni, 93', ap
Čudežno leto, film št. 4. Kantojski klatež temelji na serijskem romanu, ki je leta 1948 izhajal v časopisu; pod izvornim naslovom Chitei no uta pa ga je (leta 1956) že ekraniziral Suzukijev Nikkatsu mentor Hiroshi Noguchi. Lep, klasičen film, z učinkovito upodobitvijo in neopazno ubranim slogom, zaradi česar predstavlja vse tisto, kar Suzukijevi filmi nočejo biti. Suzuki to zavračanje izrazi s še nevideno ustvarjalno močjo: prvi prizori so barvno še sorazmerno realistično oblikovani, čeprav že tu vedno znova prevladajo posamezni toni ali odtenki – a kmalu jih zamenja zaporedje kvazi monokromatičnih prizorov, v katerih se sožitje in spopad barv razvijeta v pravo dramo filma. Sneg postane črn, prostor, preplavljen z rdečo barvo, napoveduje prihajajoče pokole. Film je vse, zgodba le povod.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Cvetje in divji valovi (Hana to dotō)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, barvni, 92', ap
Začetek je, milo rečeno, nenaden: jakuza Kikuji na poti do oltarja ugrabi Oshige, zaročenko svojega ojabuna. Sledi suzukijevska velika elipsa: eno leto pozneje. Ubežnika sta se medtem skrivaj poročila in se po najboljših močeh prebijata skozi življenje. Kikuji noče imeti več nobenega stika s svetom jakuz, zato dela na gradbišču – kakor vemo, pa je to na Japonskem v tridesetih letih prejšnjega stoletja pogosto pomenilo le eno: njegovi delodajalci so spet gangsterji. Njuna sreča ne traja dolgo. Delodajalci Kikujija zapletejo v gverilsko vojno, zalezuje ga tetovirana gejša, medtem ko Oshige nadleguje obseden policist … Razkošno in ekstravagantno delo, polno preobrazb, v katerem vsi bežijo pred nečim ali nekom in v katerem kar nekaj pogubljencev vseeno najde svojo odrešitev. Izvrstna žanrska zabava.
22.5. torek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Duri naslade (Nikutai no mon)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, barvni, 90', ap
Tokio po koncu petnajstletne vojne. Kot mnogi drugi se tudi Maya le stežka bori za goli obstanek – to ni življenje. Vojaška policija jo je zalotila pri kraji; takšnih izkušenj z zasedbeno policijo zaveznikov ima mladenka še preveč. Pri pobegu ji pomaga prostitutka Sen; ta s tremi drugimi ženskami biva v ruševini, ki je hkrati njihovo stanovanje in delovno mesto – vse se preživljajo s prostitucijo, kar od njih zahteva upoštevanje določenih pravil skupnosti … Masahiro Makino je srhljivko med ruševinami izpod peresa Taijira Tamure posnel že leta 1948, eno leto po njenem izidu – ta film ni nič kaj posebnega, je pa odličen dokument svoje dobe. Nasprotno je Suzukijev Duri naslade – na pol ostra izpoved o spolnem izkoriščanju, na pol groba naturalistična miljejska študija – lesketajoča se krhka mojstrovina: posmehljiv razmislek o krhkosti medčloveških vezi, o solidarnosti in izdajstvu, prekletstvu in odpuščanju. Prvovrstna šund filozofija.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Naša kri ne odpušča (Oretachi no chi ga yurusanai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, čb, 98', ap
Na smrtni postelji ojabun Genji Asari odredi, da njegova sinova Ryōta in Shinji nikakor ne smeta postati jakuzi – njegova usoda jima mora biti prihranjena. Osemnajst let pozneje se izkaže, da je bilo življenje jakuz bratoma položeno v zibelko. Shinji želi postati gangster, ker ga dolgočasi urejeni vsakdan v oglaševalski agenciji, medtem ko je Ryōta kot lastnik nočnega kluba že tako ali tako povezan s podzemljem, čeprav mu to morda ne ugaja … Eno manj opaznih Suzukijevih del: resnično značilen primerek vročeglavo-svežega akcijskega bisera studia Nikkatsu, katerega konvencije in klišeje Suzuki tu dobrovoljno premeša s svojimi prismuknjenostmi in muhami v slogu pop arta in obdobja Taishō. Rezultat je vrhunska zabava.
23.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Zgodba o prodajalki ljubezni (Shunpu-den)
Seijun Suzuki, Japonska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 96', ap
»Zakaj na Japonskem ni puščave? Če bi lahko videli, kako čez puščavo neutolažljivo piha veter, bi zagotovo verovali v božanstvo. Bog je veter,« je nekoč rekel Seijun Suzuki, ko je naglas razmišljal o svojem delu. Ta film je bil zanj poseben projekt, saj se zgodba odvija v kamnitih, od peska bobnečih širjavah severne Kitajske v času petnajstletne vojne. Harumi se je prostovoljno prijavila za oskrbo vojaških enot, da bi s »tolaženjem« vojakov pozabila na ljubezensko prevaro/razočaranje. Kmalu se podobno kot japonska vojska spet znajde med dvema frontama: na eni strani je Narita, sadistični in zatiralski častnik, na drugi njegov podrejeni Mikami, nežna duša na najbolj napačnem koncu sveta … Tako kot Duri naslade tudi pričujoči film temelji na predlogi Taijira Tamure, po kateri je leta 1950, kmalu po izidu, posnel odličen film z naslovom Akatsuki no dassō že Senkichi Taniguchi. In tudi tukaj je Suzuki naredil bolj ali manj vse drugače: Zgodba o prodajalki ljubezni ni toliko poročilo o nepravilnostih v vojski kot poskus uprizoritve erosa in tanatosa v akciji. Velika umetnina!
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tetovirano življenje (Irezumi ichidai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1965, 16mm, 2.35, barvni, 87', ap
Tetsutarō Murakami ni jakuza iz strasti: za to življenjsko pot se je odločil, da bi svojemu bratu Kenjiju plačal šolanje. Zdaj pa ima takšnega življenja dovolj, želi izstopiti. Kot je za žanr običajno, ojabun od njega zahteva, da opravi še zadnjo nalogo, ki pa se izkaže za past – na morilca preži morilec. Načrt se izjalovi, Tetsutarō preživi, a za visoko ceno – njegov brat Kenji ubije njegovega morilca. Zdaj imata za petami tako policijo kot gangsterje … Melanholija. Dežela, razdeljena na delavce in kapitaliste, ki sodelujejo s prihodnjimi fašističnimi oblastniki. Mačoti, ki jih zlomi lastna nežnost. Beg, ki ne vodi nikamor, potopljen v neizrazite barve. Suzuki si je dal duška šele proti koncu z odlično tempiranim pokolom – celo do te mere, da si je prislužil opozorilo studijskih šefov Nikkatsuja.
24.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Karmen iz Kawachija (Kawachi Karumen)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 16mm, 2.35, čb, 89', ap
Tsuyuko odrašča v gorski vasi. Nekega dne odkrije, da njena mati odplačuje družinske dolgove kot duhovnikova ljubica prav pred očmi njenega očeta. Ko Tsuyuko posilita dva kmečka fanta, zapusti rodne kraje in se preseli v mesto, v Osako. Sprva dela kot pevka v zanikrnem nočnem klubu, potem kot model. Občasno jo vzdržuje bogati perverznež Chōbei; poleg tega ima sadomazohističen odnos z vodjo agencije za modele Yōko; za določeno čustveno stabilnost pa skrbi ravno plejboj z imenom Kanzō … Delirijska melodrama, ki si jo zlahka razlagamo kot radikalno revizijo filmov Keisukeja Kinoshite o Karmen (Karmen se vrne domov [Karumen kokyō ni kaeru, 1951]; Karumen junjōsu, 1952): Japonska, do ljudi prijazna dežela gospodarskega čudeža, ki jo je bilo mogoče natančno razgaliti, se je v enem desetletju spremenila v moloha. Kriminalka o spolnem izkoriščanju kot moralni traktat – tako si človek predstavlja uporabljeno subverzijo. Tu pleše step tajni agent revolucije.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Pretepaška elegija (Kenka erejii)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, čb, 86', ap
Japonska sredi tridesetih let prejšnjega stoletja: Kirokuja razganja od hormonov. Šolar hrepeni po Michiko, ki jo vidi kot svetnico, kot Ivano Orleansko – katoliško, nedosegljivo, oddaljeno in tujo. Neskončno lažje je nekomu do krvi razbiti obraz! Tako se Kiroku trmasto odloči za vojskovanje: namesto da bi osvajal Michiko, se pridruži pretepaški tolpi … Zgoščen razvojni roman fašista, skrčen na bistveno: mladostni nemir dobi politični naboj, se usmeri in instrumentalizira – na koncu je smrt, po kateri se človek nauči hrepeneti. Da ne bi bilo dvoma o tem, za kaj si Suzuki prizadeva v svojem politično najbolj izrazitem delu, je na koncu vpeljan zgodovinski lik: ultranacionalistični filozof Ikki Kita, čigar besede Kirokuju pokažejo pot – v pogubo.
25.5. petek
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tokijski potepuh (Tōkyō nagaremono)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, barvni/čb, 83', ap, svp
Najslavnejši in najbolj pisan film ekstravagantnega japonskega žanrskega stilista Seijuna Suzukija, ki ga je studio Nikkatsu kmalu zatem odpustil, ker dodeljenega »rutinskega dela« ni hotel upodobiti drugače kot tako, da je ustvaril idiosinkratičen, subverziven, nadrealističen balet. Gangsterska zgodba o pojočem tokijskem potepuhu, ki je opustil življenje jakuze in ga preganjajo čez drn in strn po zimski Japonski, je predloga za kubističen film, ki mu ves čas grozi, da bo razpadel na blodne podrobnosti (žareči barvni madeži, nasilne perspektive, džezovske sinkope), nato pa se na osupljiv način znova sestavi pred očmi gledalca.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ožigosan za umor (Koroshi no rakuin)
Seijun Suzuki, Japonska, 1967, 35mm, 2.35, čb, 91', ap, svp
Glej torek 15.5. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ciganske melodije (Tsigoineruwaizen)
Seijun Suzuki, Japonska, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 145', ap
Dekadentne vročične blodnje z Japonske dvajsetih let prejšnjega stoletja: profesor nemščine na vojaški akademiji na počitnicah sreča študijskega kolega, ki je ostal brez službe in se brezciljno potepa po deželi. Skupaj spoznata gejšo, kar na koncu privede do vrhunca z bizarnim ljubezenskim petkotnikom, v katerega sta vključeni tudi ženi profesorja in njegovega prijatelja (slednja je na las podobna gejši). Suzuki upodobi čustvene zablode na predvečer fašističnega obdobja kot hipnotično gnano, nadrealistično pesem v slikah z ekstatičnimi premiki (v nekem hipu se zdi, kot da jezik nekaj minut pleše prek zrkla), v kateri se postopoma – začenši s prvim predvajanjem naslovne, na Japonskem izjemno priljubljene melodije – naseli zgodba o duhovih. Zmagovito vrnitev ekstravagantnega stilista in začetek njegove filmske trilogije o dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so japonski kritiki izbrali za najboljši japonski film osemdesetih let prejšnjega stoletja.
26.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Gledališče prikazni (Kagerō-za)
Seijun Suzuki, Japonska, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 140', ap
Morda najbolj prefinjen, gotovo pa najbolj prepleten Suzukijev film: potovanje iz resničnosti v sanje in morda nikoli več nazaj – tu so vsi ujetniki svojih domišljijskih prividov, gledalec in protagonist se znajdeta drug ob drugem v teatru življenja. Sama zgodba se začne preprosto in povsem v slogu obdobja Taishō: dramatik Shunko ima razmerje z lepotico Shinako, za katero je sprva prepričan, da je žena njegovega mecena Tamawakija. Nato spozna žensko z imenom Ine, ki je Shinako srhljivo podobna; izve, da je imel mecen ženo, ki ji je bilo ime Ine, vendar je umrla; njegovi novi ženi je ime Shinako. Nekega dne Shunko prejme od Shinako pismo, v katerem ga vabi na ponovno snidenje. Na poti tja sreča Tamawakija, ki se pelje na isti kraj – kjer naj bi bil prisoten pri napovedanem dvojnem samomoru zaradi nesrečne ljubezni … Najpozneje tedaj, ko Shunko zagleda Shinako in Ine skupaj, se gledalec zave, da so meje med domišljijo in resničnostjo, tostranstvom in onostranstvom porušene in je vse zgolj privid, površina, minljivost, trenutna resničnost.
19.45
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Yumeji
Seijun Suzuki, Japonska, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 128', ap
Podobno kot pri književniku Hyakkenu Uchidi, na čigar delo Sarasate no ban (1951) se opirajo Ciganske melodije, in podobno kot pri dramatiku in pripovedniku Kyōki Izumiju, čigar pisanju se je Suzuki poklonil v Gledališču prikazni, je tudi ustvarjanje slikarja Yumejija Takehise zaznamovano z estetskimi ideali obdobja Taishō. Vendar Yumeji ni biografski film v običajnem pomenu, temveč fantazija o slikarjevem svetu slik, ki v znatni meri temelji na ženskah njegovega življenja. Lahko bi rekli, da je Suzukijev Yumeji dvojnik zgodovinske osebnosti, film pa neke vrste blodnjak ogledal, v katerem se pogosto ne ve, koga ali kaj pravkar vidimo … Začne se z Yumejijevimi sanjami: zaradi ženske bi se moral dvobojevati z nekim moškim; ta moški – to ve intuitivno – ga bo ubil. Ko se Yumeji želi sestati s svojo ljubico Hikono, naleti na glasno prerivanje: moški z imenom Onimatsu je ubil ženo in njenega ljubimca; izkaže se, da je to moški iz Yumejijevih sanj …
22.15
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tokijski potepuh (Tōkyō nagaremono)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, barvni/čb, 83', ap, svp
Glej petek 25.5. ob 17.00.
27.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.5. ponedeljek
19.00
Animateka: Slovenski animirani film – Rojstvo in klasično obdobje
Vitez in koš
Saša Dobrila, Slovenija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 9'
Kurir Nejček
Miki Muster, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 8'
Kitarist
Dušan Hrovatin, Slovenija, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 11'45''
Jutro, jezero in večer v Annecyju
Črt Škodlar, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, barvni, 7'30''
Norčevi zapiski
Branko Ranitović, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Brodolomci
Milan Ljubić, Witold Giersz, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Močvirje
Koni Steinbacher, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'10''
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 6'
Ljubo doma
Marjan Manček, Slovenija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 5'
Oblast
Zdravko Barišič, Slovenija, 1987, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Ob priložnosti izida Filmografije slovenskega animiranega filma 1952-2012 avtorja Igorja Prassla.
21.00
Animateka: Slovenski animirani film – Od osamosvojitve do danes
Pregovori: Vrana vrani ne izkljuje oči
Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 5'20''
Križišče
Franci Slak, Miloš Radosavljević, Slovenija, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 3'40''
Perkmandeljc
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, 1.37, barvni, 2'45''
Bizgeci: Češnje
Grega Mastnak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.37, barvni, 5'20''
Zasukanec
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2004, 35mm, 1.66, barvni, 7'
Prdci – Vonj ljubezni
Polona Sepe, Slovenija, 2006, 35mm, 1.37, barvni, 6'40''
Ljubezen je bolezen/Liebeskrank
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 8'30''
Smrt
Mitja Manček, Slovenija, 2007, 35mm, 1.37, čb, 4'
Čikorija an' kafe
Dušan Kastelic, Slovenija, 2008, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Koyaa: Lajf je čist odbit
Kolja Saksida, Slovenija, 2011, video, barvni, 3'
Pikapolonica hoče odrasti
Miha Knific, Slovenija, 2011, video, barvni, 12'05''
Ob priložnosti izida Filmografije slovenskega animiranega filma 1952-2012 avtorja Igorja Prassla.
29.5. torek
18.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
»Renoirjevi filmi so bili vedno srečanje z izjemnim ustvarjalnim navdihom, ki oblikuje vrsto njegovih del iz tridesetih let z neverjetno spontanostjo, sijajnimi dosežki kamere in prizori, ki obogatijo z izjemno lepoto in prepričljivostjo. /.../ 'Globinska' mizanscena, ki jo Renoir tako bleščeče uveljavlja v Pravilu, se zanaša predvsem na gledalca. Odločujoča je njegova selekcija, ki mora prebujati gledalčev razum, vznemirjati in predvsem vzgajati. Nekdo nas veže in v nas odkriva nujno odprtost, lastno presojo, izbor! Nujen izbor! Izbor vsakega posameznika! Kakor je v tistih letih zapisal Malraux: 'Pri podobnem sodelovanju se nam razvija zavest, da nismo samo naključje na tem svetu!'« Matjaž Klopčič
20.15
Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze: Financializacija
Tekla bo kri (There Will Be Blood)
Paul Thomas Anderson, ZDA, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 158', sp
Kalifornija na pragu 20. stoletja in naftnega booma. Spremljamo vzpon ali srhljivo preobrazbo Daniela Daya Lewisa iz revnega, garaškega iskalca srebra in samskega očeta v samoniklega, obsedenega in okrutnega naftnega mogotca. Epska družinska drama in nočna mora dežele izobilja.
»Nafta in Bog – morilska kombinacija, ki se umiva s krvjo Jezusa Kristusa, tako da nafta prehaja v Jezusa in Jezus v nafto – postaneta temelj dežele, v kateri je vse lažno: profeti, očetje, sinovi in bratje. Realni so le profiti.« Marcel Štefančič, jr.
Projekciji sledi predavanje Dušana Rebolja. Vstop prost.
30.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
»Meščanski puritanizem in materializem pravzaprav nezadržno vodita junaka Razkošja. Kazan predstavlja mlad par, ki želi videti jasno, vedeti, kako naj živi, kaj je dostojno in kaj ne skruni njunega občutka za lepoto in poštenje; vse to je prikazano skozi oči depresije v Ameriki poznih dvajsetih let, ki je svet spremenila čez noč. /.../ Kazan nam s svojim filmskim stilom, še posebej z oblikovanjem igralskih vlog, predstavlja svetove, v katere vstopajo tolikokrat omenjeni divji, včasih presenetljivo novi, pa zato tem okrutnejši trenutki, skozi katere se ljudje razvijajo, dopolnjujejo, pa tudi ugašajo ob napačnih izbirah. Obnemorejo. Zaradi osupljivih klimaksov so vrsto njegovih mojstrskih dramaturških vozlov ocenili za pretirane, celo neresnične, vsekakor pa predivje, preostre.« Matjaž Klopčič
21.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.85, barvni, 130', svp
»Ob filmu Bosonoga grofica so omenjali Pirandella, Balzaca in Stendhala. Nikdar niso povsem prodrli do bistva tega nenavadnega filma, baročnega poliptiha, ki ga je sestavil umetnik dialogov, slednje pa namenil eni najprivlačnejših igralk tedanje filmske kulture. /.../ Pot do usode Marie Vargas sestavlja vrsta preskokov v zgodbi; ti nas seznanjajo s pravo podobo junakinje, ki je žrtev govoric tedanjega show businessa, lenobnosti in intrig tega baročnega sveta. Slika nam pot filmske igralke, njene zmote in usodna srečanja; slednja so jo zaznamovala z usodo nekakšne Pepelke, ki se je hotela umakniti v svoj sanjski svet. Verjela je vanj, skušala pretrgati usodo stare italijanske grofovske družine, se v svojih željah uštela, postala igralka za kratek čas, grofica še za krajšo dobo in s svojo usodo preprečila ali pa omogočila bleščečo filmsko podobo zapletanja v aristokratske zanke tedanjega jet-seta, med člani katerega je sama propadla in se izgubila.« Matjaž Klopčič
31.5. četrtek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Zgodilo se je čisto blizu vas (C'est arrivé près de chez vous)
Rémy Belvaux, André Bonzel, Benoît Poelvoorde, Belgija, 1992, 35mm, 1.66, čb, 96', sp
Televizijska ekipa sledi serijskemu morilcu in snema njegove akcije in razmišljanja. Obešenjaški poskus prikaza nasilja in absurda je belgijski trojici navrgel številne častilce po vsem svetu in tudi v Ljubljani v hipu postal kult. Eden vrhuncev žanra lažnih dokumentarcev.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Polka film
Dušan Moravec, Slovenija, 2010, video, barvni, 90'
Leta 1917 so v New Yorku nastali prvi posnetki polke, ki so jo izvajali glasbeniki iz Slovenije. Gramofonske plošče so prepotovale Ameriko in Evropo ter dosegle slovenske priseljence še marsikje po svetu. Film prikazuje zgodbo te slovenske glasbe v Ameriki, sledi dogodkom in ljudem, ki so jo in jo še vedno ustvarjajo: Frankieju Yankovicu, kralju ameriške polke, legendarnemu Richieju Vadnalu in skupini The Vadnals, Walterju Ostanku, kanadskemu kralju polke, patru Franku Perkovichu, ki po vzoru gospel glasbe vodi polka mašo.
Filmu sledi pogovor z avtorjem.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
Opisi filmov Seijuna Suzukija: avtorja Christoph Huber (Tokijski potepuh, Ciganske melodije) in Rui Hortênsio da Silva e Costa (ostali) / Österreichisches Filmmuseum; prevedel Klemen Merhar.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
Program Slovenske kinoteke – maj 2012
1.5. torek
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
2.5. sreda
Praznik dela. Kinoteka je zaprta.
3.5. četrtek
18.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Lola Montes (Lola Montès)
Max Ophüls, ZR Nemčija/Francija, 1955, 35mm, 2.35, barvni, 116' , svp
»Desetletja po neuspeli premieri – z vsemi škandali in krivičnimi očitki – spoznavamo, da gre tu za visoko dovršen avantgardni film. /.../ ... za film, ki ga Evropa v tem času ni hotela sprejeti z odprtimi rokami. Še več: bojkotirala ga je, razrezala, razmontirala. Film je bil v pravem smislu preklet – 'maudit', kot bi rekli Francozi. /.../ Lola Montes je pravzaprav vrtoglava animacija vseh elementov filmske estetike in njenih dosežkov v petdesetih letih. Film, ki tu in tam dosega četrto dimenzijo, ostaja ena velikih, večnih umetnin filmske umetnosti. Obenem tudi domišljena meditacija o varljivosti 'našega' – najboljšega vseh svetov!« Matjaž Klopčič
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: otvoritev!
Romanca o solzi
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Deček in deklica se srečata sredi karnevalskega direndaja in skupaj veselita, vse dokler ju množica ne loči. Njuno ponovno srečanje ni mogoče, saj sta nosila maski.
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Film sistematično sledi Agati (Nataša Barbara Gračner), na videz običajni tajnici, skozi tri poglavja njene vsakdanje rutine: od jutra v pisarni, prek prostega popoldneva do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret neke mlade ženske, razpete med svoje predstave možnih (moških) svetov, ki jih naseljuje, in predstavo, ki si jo ti svetovi ustvarjajo o njej. Fragmentaren, hipnotičen, nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb; spregledana pozna mojstrovina in pravi film maudit velikega slovenskega filmarja. Po istoimenski literarni predlogi Rudija Šelige.
Kinematografska premiera nove, prve 35mm kopije filma!
4.5. petek
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le chaland qui passe)
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
»Trenutki 'realizma' v filmu Atalanta predstavljajo vizionarske dosežke oblikovanja filmske poetike tridesetih let. Jean Vigo je z njimi dosegel odlike, ki jih v tistem času nismo niti slutili, ne poznali ...« Matjaž Klopčič
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Zgodba, ki je
Zoran Živulović, Slovenija, 1993, 16mm, 1.37, barvni, 16'
Poetičen in obenem duhovit portret režiserja in profesorja Matjaža Klopčiča, kot ga vidi njegov študent.
Zgodba, ki je ni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, čb, 98'
Sezonski delavec (Lojze Rozman) se znajde v baraki sam z bolnim tovarišem. Vstopi bolniška sestra (Stanislava Pešić) in delavca nekaj sprašuje, on pa ji molče nasloni glavo na ramo. Ležeta v posteljo in se ljubita, nato pa ženska negibna obleži. Delavec se ustraši, da je mrtva. Odnese jo ven, položi v travo in zbeži. Ko teče skozi gozd, srečuje najrazličnejše ljudi. Modernistična pripoved o eksistenčnih stiskah in bleščeč celovečerni prvenec Matjaža Klopčiča.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Na papirnatih avionih
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1967, 35mm, 1.85, čb, 75'
Moški (Polde Bibič) se na pragu zrelega življenjskega obdobja zave, da je bilo njegovo življenje do tistega trenutka jalovo. Analiza vzrokov in posledic ter iskanje rešitve v poroki z mladim dekletom (Snežana Nikšić) predstavljajo samo beg pred povprečnostjo. Zakonsko življenje jima ne prinese sreče, ravno obratno. Pretresljivo lepa ljubezenska zgodba, manifest Klopčičevega modernizma.
»Moji prvi spomini na film? Prevzela me je mala Dorothy, Judy Garland iz filma Čarovnik iz Oza Victorja Fleminga, ki sem ga gledal v kinu Matica, sedanji dvorani Filharmonije. Ne bom pozabil, kako so me starši z bratom in Grego Košakom tedaj peljali iz kina. Rahlo je snežilo. Pravljična moč obetov, ki jih je sprožalo belo sneženje: vse je ostajalo odprto, novo ‘der Tag ist in der Nacht verliebt’ – tako nekako je zapisal Heine. Morda se mi je to delno posrečilo ponazoriti v filmu Na papirnatih avionih.« Matjaž Klopčič
23.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»Videl sem projekcijo Renoirjevega Izleta, ki ga je ljubljanski publiki prikazoval France Brenk (in jo navduševal s svojim grlenim glasom lepega odtenka). V njegovem izboru sem videl tudi Eisensteinovo Oklepnico Potemkin, ki me je seveda prevzela, vendar je zame najmočnejši vzgib tiste dobe predstavljal Renoirjev Izlet, ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! /.../ Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
5.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
»Do danes ne poznam niti približno tiste omotične osuplosti, ki jo je sprožil ta film. /.../ Eden največjih dosežkov filmske umetnosti, kar jih poznam.« Matjaž Klopčič
Klopčič je leta 1995, ob praznovanju 100-letnice filma, Vrtoglavico proglasil za svoj najljubši film vseh časov.
19.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
Ljubljana spomladi 1941. Srednješolca Niko (Rade Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Po mnenju številnih ključni film Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Oxygen
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1970, 35mm, 1.66, čb, 91'
Na osamljeni zeleni Otok prodira pohlepna velesila s svojo tehnizacijo, ki grozi, da bo uničila samostojnost tega raja. Mladina na Otoku se zbira v protestne skupine hipijev, ki skušajo na političnem prizorišču zamenjati oblast in preprečiti priključitev Otoka velikemu Kontinentu. Fantastična drama o mladostnem uporništvu danes velja za kurioziteto v opusu Matjaža Klopčiča in se v ogled ponuja tudi kot nenavaden scenaristični dosežek Dimitrija Rupla.
6.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
7.5. ponedeljek
19.00
Večer SFA: 100-letnica rojstva Zvoneta Sintiča
Vse za otroka
Zvone Sintič, Slovenija, 1946, 35mm, čb, 15'
Dinar na dinar
Zvone Sintič, Slovenija, 1957, 35mm, barvni, 10'
Pesem borb in zmag
Zvone Sintič, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 13'
Prebrisani Jurček
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 9'
Slike z Loškega pogorja
Zvone Sintič, Slovenija, 1951, 35mm, čb, 15'
Ti si kriv
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 9'
21.00
Večer SFA: 100-letnica rojstva Zvoneta Sintiča
Partizanske bolnice na Slovenskem
Zvone Sintič, Slovenija, 1948, 35mm, čb, 17'
Kurentovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1949, 35mm, čb, 18'
Lepote podzemlja
Zvone Sintič, Slovenija, 1952, 35mm, čb, 12'
Uporabno in lepo
Zvone Sintič, Slovenija, 1958, 35mm, barvni, 10'
Skrivnost
Zvone Sintič, Slovenija, 1959, 35mm, barvni, 16'
Don Pedro
Zvone Sintič, Slovenija, 1961, 35mm, barvni, 8'
8.5. torek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1973, 35mm, 1.66, barvni, 123'
Doktor Janez (Polde Bibič), že nekoliko prileten in mestnega življenja naveličan odvetnik, se za nekaj tednov odpravi na obisk k svojemu sorodniku Presečniku (Bert Sotlar), bogatemu kmetu v hribovskem zaselku. Med njim in Presečnikovo hčerko Meto (Milena Zupančič) vzklije ljubezen. Vrne se v mesto, toda Mete ne more pozabiti.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Strah
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100'
Ob koncu 19. stoletja se Franc (Ljuba Tadić) s skupino lahkih žensk vrne v domačo Ljubljano, majhno mesto v avstro-ogrski monarhiji. Kupi si patricijsko poslopje in odpre javno hišo. Ta kmalu postane priljubljeno shajališče mestne gospode in tujcev, ki v pustem provincialnem mestu iščejo zabave in užitkov. Franc se ljubosumno naveže na mlado in nedolžno hišno pomočnico s podeželja (Milena Zupančič). Mesto prizadene močan potres, ki povzroči številne žrtve. Portret izprijene meščanske družbe.
9.5. sreda
18.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: predstavitev nove knjige!
Vdovstvo Karoline Žašler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 106'
Lepa Karolina (Milena Zupančič) je poročena s priletnim in zapitim Žašlerjem (Polde Bibič), s katerim ne moreta imeti otrok. Karolina moža prevara in ta iz obupa stori konec, vdova pa drsi iz enega moškega objema v drugega - vse do neizbežnega propada. Pretanjena drama o tragični usodi ženske v ruralno industrijskem okolju.
Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne edicije Slovenske kinoteke, obsežnega zbornika izvirnih esejev, posvečenih Matjažu Klopčiču.
21.15
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Zadnja šolska naloga
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1977, video (16mm), 1.37, barvni, 56'
Po motivih novel Bena Zupančiča posneta partizanska zgodba, posvečena uporu mladine v okupirani Ljubljani.
»Klopčiča je v tej ekranizaciji predvsem zanimal intimni svet junakov v času velikih odločitev: zanimali so ga njihovi dvomi pa tudi njihov strah in pogum in končno potrditev v njihovi odločitvi — vztrajati v boju tudi za ceno smrti. S tem pa je pripeljal svet teh junakov do najvišjega vzpona človeške zavesti.« Stanko Šimenc
10.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Nori malar
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1978, video (16mm), 1.37, barvni, 66'
Igrani portret slikarja Jožefa Petkovška (1861–1898) presega golo biografsko upodobitev. Slikarjeva drama spregovori o socialnih in bivanjskih stiskah ter reflektira bistvene pojave dobe na prelomu stoletja. Nagrada za najboljšo igralsko stvaritev Poldeta Bibiča na festivalu JRT v Portorožu.
»Ena mojih najzahtevnejših in najzanimivejših vlog.« Polde Bibič
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Iskanja
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1979, 35mm, 1.66, barvni, 108'
V letih pred prvo svetovno vojno se umetnostni zgodovinar in duhovnik Ciril (Boris Cavazza)
ter njegov prijatelj Fritz (Boris Juh) odpravita iz Ljubljane na popotovanje po Italiji. Ciril upa, da mu bo doktorska disertacija o italijanski umetnosti prinesla notranji mir in bo tako začel novo življenje. Notranje razrvani Fritz pa skuša ubežati sponam vsakdanjega življenja in še posebej obveznostim do svoje dolgoletne prijateljice ... Findesièclovska pripoved o razklanosti intelektualca, posneta po romanu Izidorja Cankarja.
11.5. petek
17.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Klopčič kot mentor na AGRFT
Diareja Co.
Varja Močnik, Slovenija, 1996, 16mm, 1.37, barvni, 13'
Pepelca
Martin Srebotnjak, Slovenija, 1996, 16mm, 1.37, barvni, 15'
Brez štroma
Hanna A. W. Slak, Slovenija, 1997, 16mm, 1.37, barvni, 11'
Stan
Arne Brejc, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 9'
Vbod
Blaž Švent, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 7'
Zijalo
Klemen Dvornik, Slovenija, 1998, 16mm, 1.37, barvni, 12'
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Dediščina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 111'
Film je zgrajen iz treh delov, ki zajemajo tri časovna obdobja, povezana z usodo družine Vrhunc. Leto 1914: Vrhunčeva žena Malka (Milena Zupančič) se vdaja pijači in vedno bolj propada, a Vrhuncu (Polde Bibič) uspeva kljub vsemu skrbeti za obsežno posest, gostilno in številčno družino. Leto 1924: Jugoslovansko državo pretresajo nemiri in socialna kriza se poglablja. Vrhunec se sporeče s hlapcem Andrejem (Boris Juh), ki mu iz maščevanja zažge gospodarsko poslopje. Leto 1944: Vrhunčeva hči Mira (Bernarda Oman) se v trenutku depresije vda skupini nemških vojakov, ujamejo jo partizani in obsodijo na smrt. Saga o dramatičnem razpadu premožne malomeščanske družine.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Tovariš telefon
France Kosmač (scena: Matjaž Klopčič), Slovenija, 1958, 35mm, 1.37, barvni, 12'
Pomen telefona v človekovem življenju, njegova vloga, zgode in nezgode.
Moj ata, socialistični kulak
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 122'
Leto 1945, svetovna vojna je končana. V vas se vračajo vojaki, Jožeta Maleka (Polde Bibič) pa najdlje ni. Žena Mimika (Milena Zupančič) in otroka Tinček in Olga vedo le, da je pobegnil iz nemške vojske v sovjetsko Rdečo armado. Ko se oče vrne, življenje na vasi steče dalje. Toda nad zemljo se zgrinjajo temni oblaki. Naenkrat ni več dobro, če si bil Stalinov vojak. Maleka sumijo, da je informbirojevec. vzamejo mu tudi kmetijsko posestvo, saj bodo ustanovili kolektivne zadruge. Sanje o socialističnem kulaku so bile pač le sanje. Politična farsa o zapletih s kolektivizacijo.
12.5. sobota
17.45
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Črna orhideja
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1989, video (16mm), 1.37, barvni, 53'
Prva ekranizacija literarnega dela Edvarda Kocbeka, novele Črna orhideja, objavljene v znameniti in politično obsojani zbirki Strah in pogum (1951). Scenarist Andrej Hieng in režiser Matjaž Klopčič luščita iz širokega problemskega sveta Kocbekove literature temo žrtve in kaznovanja. Filmska zgodba sooči moški princip boja z ženskim principom ljubezni, v ospredje pa postavlja odnos med partizanom Gregorjem (Matjaž Tribušon) in izdajalko Katarino (Mirjam Korbar). Film je strukturiran kot smrtni lov, v katerem tako Gregorjeva kot Katarinina usoda vodita v krivdo in smrt, odpirata pa vprašanje očiščenja kot ene bistvenih tem Kocbekove novele.
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Gospodična Mary
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1992, video (16mm), 1.37, barvni/čb, 96'
Intimna zgodba o ljubezenskem odnosu med gospodično Mary (Maruša Oblak), mlado igralko iz premožne družine, in študentom arhitekture Petrom, o ljubezenski igri, trikotniku in drami; skica družbenega prostora, izris intimnega sveta junakov, film o (samo)destruktivni človeški biti. Po noveli Filipa Kumbatovića Kalana.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1966, 35mm, 1.37, čb, 26'
Sprehod mladega para po ljubljanskih parkih. V notranjem dialogu mladeniča se soočita Ljubljana in njegova ljubljena.
Ljubljana je ljubljena
Matjaž Klopčič, Slovenija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 110'
Delno avtobiografski film, posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in pisatelju Rudiju Šeligu, je pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Oton (Kristjan Guček), mlad fant, opazuje razvoj rodnega mesta od atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemške okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinsko dogajanje se prepleta z zgodbami številnih ljudi, med drugim Otonove prve ljubezni Marjane (Iva Krajnc), italijanskega oficirja Giorgia (Igor Samobor) in prostitutke Anite (Nataša Barbara Gračner), glavne atrakcije nočnega lokala Vice, kjer se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skušajo skupaj pozabiti na grozote vojne.
13.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
14.5. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Dan za dokumentarec
Na sončni strani ceste
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 17'
Zgodba o umetniku, ki za majhno nadomestilo izrezuje silhuete iz kartona na ljubljanskem Tromostovju. Kratki avtorski prvenec Matjaža Klopčiča.
Vzpon na Trisul
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 19'
Priprave, potovanje in naporen vzpon jugoslovanskih alpinistov na Himalajo ter osvojitev dotlej nedotaknjenega vrha Trisul.
Zadnja šolska naloga
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 19'
Vtisi in doživetja z izleta v Grčijo, prikazani v šolski nalogi dijakov maturantov. Njihove želje in pričakovanja, misli in sanjarjenja o prihodnosti.
Podobe neke mladosti
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 16'
Proslavitev 20-letnice rojstva in razvoja filmske umetnosti v Sloveniji, spomini na njeno mladost in mladost njenih ustvarjalcev.
21.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Dan za dokumentarec
Kras – pravljični svet
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Prikaz izrednih naravnih lepot slovenskega Krasa.
Portret Bena Zupančiča
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 21'
Značilen izsek iz življenja Bena Zupančiča, enega najzanimivejših slovenskih kulturnih delavcev, pisateljev in politikov, zrcali njegovo osebnost.
Portret Janeza Vipotnika
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 25'
Spomin na življenjsko pot in ustvarjanje znanega družbenopolitičnega delavca in pisca Janeza Vipotnika.
Ognjišče molka
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1993, 35mm, 1.37, barvni, 18'
Avtorski prikaz življenja in dela v samostanu Pleterje.
15.5. torek
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Glej četrtek 3.5. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki – otvoritev!
Ožigosan za umor (Koroshi no rakuin)
Seijun Suzuki, Japonska, 1967, 35mm, 2.35, čb, 91', ap, svp
Gorō je poklicni morilec, in sicer prvovrsten. Na »uradni« lestvici japonskega podzemlja zaseda tretje mesto. Seveda bi bil Gorō rad prvi, ker pa ne ve, kdo sta bolje uvrščena morilca, za to ne more »poskrbeti«. Na pomoč mu priskoči naključje: drugouvrščenega morilca mu uspe pokončati med varovanjem neke stranke. Prvouvrščeni se mu razkrije pozneje – kot njegov zasledovalec. Po neuspelem atentatu – v odločilnem trenutku na Gorōvi ostrostrelski puški pristane metulj! – ga ima za vratom, ker šef Yabuhara meni, da ga je treba kaznovati. Morilec št. 1 se pri tem izkaže za sadista, ki se rad poigrava s svojimi žrtvami … Po ogledu tega filma človek temeljito premisli, koga bo v prihodnje še označeval za ikonoklasta – ta mojstrovina določa raven, ki jo doseže le malokdo. Film je popolnoma dekonstruiran, nič ne ostane takšno, kot je bilo, temu lahko rečemo le tabula rasa in »za menoj potop«. Pánta rhei.
16.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki: filmski dvojček
Zdravica v pristanišču: Zmaga bo moja! (Minato no kanpai: Shōri o wagate ni)
Seijun Suzuki, Japonska, 1956, 35mm, čb, 65', ap
Shinkichi je bil nekoč mornar – zdaj prodaja ribe, da je vsaj malo v stiku z morjem. Njegov mlajši brat Jirō je slaven džokej, zatrapan v skrivnostno damo Asako, ki obiskuje vse njegove dirke – na veliko žalost Sanae, lepotice iz pristaniškega bara, ki sanjari o Jiru. Že tako zapleteni odnosi se še bolj zapletejo, ko se vmeša stavniški goljuf Osawa, ki trdi, da je Asakojin mož … Pravi biser – Suzukijev celovečerni prvenec še povsem zvesto sledi studijskim načelom z natančno odmerjeno mešanico čustev in suspenza, s katero si je studio Nikkatsu v tistih letih počasi, a zanesljivo prisvajal tržne deleže. Porajajoči se Suzukijev ustvarjalni duh se sem ter tja razkrije v podrobnostih, na primer na začetku filma v prešerni svežini prizora v baru ali v poudarjenem patosu finala. Prvovrstna B-produkcija za prave cinefile!
Ljubezensko pismo (Rabu retā)
Seijun Suzuki, Japonska, 1959, 35mm, 2.35, čb, 40', ap
Masao spozna Kozue. On živi odmaknjeno, v podeželski hiši daleč od hrupa in smradu civilizacije, ona v nočnih klubih igra klavir. Ko se mora Kozue vrniti v Tokio, si ljubezen izpovedujeta le še prek pisem. Kozue jih od svojega Masaa dve leti redno prejema, sčasoma pa postajajo vse krajša in vse redkejša … Čista pogrošna poezija, raztrgana v ritmu Reader's Digesta in zabeljena s kančkom mehke erotike: v manj kot tri četrt ure se nekoliko kaotično odvije zgodba o strasti, ki jo pretresajo silni udarci usode, brez slehernega strahu pred črpanjem iz arzenala melodramskih klišejev – pojavi se celo dvojček! Suzuki kot vedno uporabi gradivo, kakor nanese. Tokrat z njim zaigra potujitveni bluz v mukokuseki-molu: poševne slike; nenavadna umetna prizorišča, ki spominjajo na Zahod, kakršnega poznamo iz revij o življenjskem slogu; mrtvi zimski gozdovi. Prvovrstno besnenje v slogu pogrošnih romanov.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Lepotica iz podzemlja (Ankokugai no bijo)
Seijun Suzuki, Japonska, 1958, 35mm, 2.35, čb, 87', ap, svp
Studio Nikkatsu je razvil hišni slog, znan kot mukokuseki eiga – film(i) brez meja. Dogajali naj bi se na Japonskem, pogosto tudi v jasno določenem obdobju, slogovno pa so posnemali zahodne žanrske konvencije. Nekateri označujejo slog za eklektičnega, drugi za postmodernega. Suzukijev prvi film v cinemascopu velja za njegov sijajni primerek: protagonist – po psihološki plati arhetipski jakuza stare šole – je tak, kot bi ušel iz kakšnega 65-minutnega filma studia Warner iz zgodnjih tridesetih; svet, skozi katerega se ravnodušno prebija, ima nekaj skupnega z Berlinom iz weimarske republike, spomnite se Gruneja ali Duponta; njegovi nasprotniki so na pol ali na tri četrt psihopati, kakršne poznamo iz bolj cenenih primerkov filma gris; za povrh pa še dekle v kapri hlačah in s predrzno baretko, katere seksualna odprtost in sla po življenju ne bi bili sprejemljivi oziroma ne bi ostali nekaznovani v nobeni zahodni kinematografiji tistega časa. Osupljivo delo, ki pove več o genialnosti studia Nikkatsu kot o Suzukijevem ustvarjalnem duhu.
17.5. četrtek
19.00
Kino-katedra: Fredric Jameson v Ljubljani
Kratke zgodbe (Short Cuts)
Robert Altman, ZDA, 1993, 35mm, 2.35, barvni, 187', sp
Po kratkih zgodbah Raymonda Carverja posneta študija devetih razmerij, devetih parov ameriškega nižjega srednjega razreda južne Kalifornije, ki se soočajo z bolečim razcepom nezmožnosti sobivanja in absurdno vztrajnostjo potrebe po bližini. Kratke vsakdanje zgodbe se na videz neobvezno začenjajo, prepletajo in nadaljujejo v nedogled. Remek delo velikega Altmana z veličastno zvezdniško zasedbo: Andie MacDowell, Jack Lemmon, Julianne Moore, Matthew Modine, Jennifer Jason Leigh, Lili Taylor, Robert Downey Jr., Tim Robbins, Frances McDormand, Tom Waits in številni drugi.
Posebna projekcija ob priložnosti izida zbornika esejev Filmska kartiranja Fredrica Jamesona. Knjigo in film po njegovem izboru bo predstavil Fredric Jameson osebno.
18.5. petek
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Glas brez sence (Kagenaki koe)
Seijun Suzuki, Japonska, 1958, 35mm, 2.35, čb, 92', ap
Telefonistka Asako je prepričana, da je bila po telefonu priča umoru, vendar policija ne najde nobenih sledi, ki bi kazale na zločin. Nekaj let pozneje Asako spozna moškega, čigar glas je takrat slišala po telefonu, zdaj pa je poslovni partner njenega moža … Suzukijevo prvo pomembno delo, ki pa je v razpravah o njegovem ustvarjanju le redko deležno ustreznega priznanja. Tako je verjetno zato, ker njegovi oblikovalski eksperimenti tukaj delujejo nekoliko drugače kot v klasičnih delih od Kantojskega klateža do filma Ožigosan za umor, ki so medtem postala kanonska: ekspresivno delo z močnimi svetlobnimi kontrasti, deloma ostro razdrobljene slike, prostori, ki so vedno znova postavljeni tako, da vznemirjajo (ker so v resnici postavljeni »nelogično«), so neposredni izrazi konkretnih duševnih stanj – film ne prikliče nikakršnih večnih občutenj z nihilistično vedrino v slogu obdobja Taishō; namesto tega prihajajo do izraza čustvena nihanja likov v vsakem trenutku. Za Suzukija netipično nervozna in napeta filmska izkušnja.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Crknite, barabe! (Kutabare gurentai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1960, 35mm, 2.35, barvni, 80', ap
Suzukijev prvi barvni film. Seveda si preveč barvite ekscentrike tukaj še ne moremo obetati. Suzuki se je moral v tehniki najprej izmojstriti – se pa že malce poigrava z monokromatičnimi površinami in kričečimi opozorilnimi barvami; že lahko slutimo, kam ga bo to prav hitro pripeljalo. Sicer pa zgodba niti ne dopušča veliko možnosti za ekstravagantno uprizoritev: film je samovoljna mešanica žanrskih motivov iz najstniških dram, počitniških filmov, romanc in kriminalk. Divji, a pravzaprav po srcu dobri mladenič se izkaže za dostojnega naslednika staroselske družine: po najrazličnejših kravalih in gangsterskih pretepih osreči svojo konzervativno babico. Film je deloma financiral turistični urad otoka Avadži, katerega lepoto si lahko v njem tudi izdatno ogledamo.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Detektivska agencija 2-3: Crknite, lopovi! (Tantei jimusho 23: Kutabare akutō-domo)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, barvni, 89', ap
Čudežno leto, film št. 1. Seijun Suzuki si je, obseden s filmom Erika Charella Kongres pleše (Der Kongreß tanzt, 1931) in zaljubljen v dela Vincenteja Minnellija, želel vsaj enkrat v življenju posneti glasbeno komedijo. Ta želja je v njem gorela do leta 2005, ko si je sanje končno izpolnil s petja in plesa polno yōkai ekstravaganco Operetta tanuki goten. Plesne prizore pa je že vadil – zdi se, da kar tako, brez razloga – v tej prijetno čudaški detektivski zgodbi noir: edinstveni Jō Shishido nenadoma zalebdi skozi prizor s kratkimi, odsekanimi koraki, le za trenutek, nadvse brezbrižno v svoji navihani zatopljenosti, nato pa se vse spet odvija kot običajno. Gotovo obstajajo razlogi za vložek mojstra Shishida v slogu Deana Martina, vendar se je tega, tako kot same zgodbe filma, težko spomniti (zasebni detektiv Tajima se vtihotapi v klan jakuz, sproži vojno med tolpami in pri tem razbije mrežo trgovcev z orožjem). Zato pa se za vselej vtisnejo v spomin pravi suzukijevski odkloni, denimo ko se gangsterski pretep stopnjuje do slapsticka.
19.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ko zorijo zveri (Yajū no seishun)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 16mm, 2.35, barvni, 91’, ap
Čudežno leto, film št. 2. Suzuki končno razpre krila – doslej se je poigraval in eksperimentiral, zdaj pa gre zares. Odslej se geslo glasi: cinema as cinema can. Temu primerno sta videti tudi legli gangsterskih tolp: prva se zbira za filmskim platnom nekega kina, v katerem očitno predvajajo samo akcijske uspešnice, druga za zrcalno stekleno steno striptiz lokala. Gre za tipičen akcijski film studia Nikkatsu, ki se uvršča v hard-boiled noir – Jō Shishido, japonski Tomás Milián, izigra omenjeni tolpi eno proti drugi – z žalostnim koncem –, vendar film govori o povsem drugih stvareh: o žarenju cvetlice, ki vzcveti v napačnem letnem času, o rumeni barvi viharja, ki se prikadi od nikoder. Zato nekateri Suzukija označujejo za formalista, esteticista, dandyja – drugi za realista belega kvadrata.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Divjak (Akutarō)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 35mm, 2.35, čb, 95', ap
Čudežno leto, film št. 3. Prelomnica v Suzukijevem razvoju: avtorjevo prvo delo, pri katerem scenografijo podpiše Takeo Kimura. Kimura postane Suzukijev edini stalni sodelavec pri studiu Nikkatsu, umetniško sodeluje pri vseh njegovih filmih do dela Ožigosan za umor. Suzuki mu namreč ni zaupal le oblikovanja prizorišč, temveč se je z njim posvetoval tudi glede drugih estetskih vprašanj – Kimura je bil na primer eden od avtorjev, ki so pod skupnim psevdonimom Hachirō Guryū napisali scenarij filma Ožigosan za umor. Poleg tega je Divjak tudi predhodnik filma Pretepaška elegija: tudi tu gre za svojeglavega svobodomisleca, ki zna svoje nazore – na primer o pomenu Strindberga! – uveljaviti v neprizanesljivi resničnosti, če je treba, tudi s pestjo. Že tukaj je na kocki japonska moderna.
21.00
Kino-integral: Du vertige et des ruines
Trains
Karl Lemieux, Kanada, 2010, video (16mm), 5'
Bad Blood for the Vampyr
Lysanne Thibodeau, Nemčija/Kanada, 1984, video (16mm), 22'
Essai à la mille
Jean-Claude Labrecque, Kanada, 1970, video (16mm), 7'
Chromo Sud
Étienne O'Leary, Francija/Kanada, 1968, video (16mm), 21'
perhaps/We
Solomon Nagler, Poljska/Kanada, 2003, video (16mm), 11'
La prière génitale
Serge de Cotret, Kanada, 2009, video, 7'
La nuit obscure
Pierre-Luc Vaillancourt, Kanada, 2011, video (super8mm), 29'
Ville Marie
Alexandre Larose, Kanada, 2006-2010, video (16mm), 12'
Program kanadskega avantgardnega filma bo predstavil avtor in kurator Pierre-Luc Vaillancourt. V sodelovanju z MoTA – Muzejem Tranzitorne Umetnosti in Inštitutom raziskovalnega filma.
20.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
21.5. ponedeljek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Kantojski klatež (Kantō mushuku)
Seijun Suzuki, Japonska, 1963, 16mm, 2.35, barvni, 93', ap
Čudežno leto, film št. 4. Kantojski klatež temelji na serijskem romanu, ki je leta 1948 izhajal v časopisu; pod izvornim naslovom Chitei no uta pa ga je (leta 1956) že ekraniziral Suzukijev Nikkatsu mentor Hiroshi Noguchi. Lep, klasičen film, z učinkovito upodobitvijo in neopazno ubranim slogom, zaradi česar predstavlja vse tisto, kar Suzukijevi filmi nočejo biti. Suzuki to zavračanje izrazi s še nevideno ustvarjalno močjo: prvi prizori so barvno še sorazmerno realistično oblikovani, čeprav že tu vedno znova prevladajo posamezni toni ali odtenki – a kmalu jih zamenja zaporedje kvazi monokromatičnih prizorov, v katerih se sožitje in spopad barv razvijeta v pravo dramo filma. Sneg postane črn, prostor, preplavljen z rdečo barvo, napoveduje prihajajoče pokole. Film je vse, zgodba le povod.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Cvetje in divji valovi (Hana to dotō)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, barvni, 92', ap
Začetek je, milo rečeno, nenaden: jakuza Kikuji na poti do oltarja ugrabi Oshige, zaročenko svojega ojabuna. Sledi suzukijevska velika elipsa: eno leto pozneje. Ubežnika sta se medtem skrivaj poročila in se po najboljših močeh prebijata skozi življenje. Kikuji noče imeti več nobenega stika s svetom jakuz, zato dela na gradbišču – kakor vemo, pa je to na Japonskem v tridesetih letih prejšnjega stoletja pogosto pomenilo le eno: njegovi delodajalci so spet gangsterji. Njuna sreča ne traja dolgo. Delodajalci Kikujija zapletejo v gverilsko vojno, zalezuje ga tetovirana gejša, medtem ko Oshige nadleguje obseden policist … Razkošno in ekstravagantno delo, polno preobrazb, v katerem vsi bežijo pred nečim ali nekom in v katerem kar nekaj pogubljencev vseeno najde svojo odrešitev. Izvrstna žanrska zabava.
22.5. torek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Duri naslade (Nikutai no mon)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, barvni, 90', ap
Tokio po koncu petnajstletne vojne. Kot mnogi drugi se tudi Maya le stežka bori za goli obstanek – to ni življenje. Vojaška policija jo je zalotila pri kraji; takšnih izkušenj z zasedbeno policijo zaveznikov ima mladenka še preveč. Pri pobegu ji pomaga prostitutka Sen; ta s tremi drugimi ženskami biva v ruševini, ki je hkrati njihovo stanovanje in delovno mesto – vse se preživljajo s prostitucijo, kar od njih zahteva upoštevanje določenih pravil skupnosti … Masahiro Makino je srhljivko med ruševinami izpod peresa Taijira Tamure posnel že leta 1948, eno leto po njenem izidu – ta film ni nič kaj posebnega, je pa odličen dokument svoje dobe. Nasprotno je Suzukijev Duri naslade – na pol ostra izpoved o spolnem izkoriščanju, na pol groba naturalistična miljejska študija – lesketajoča se krhka mojstrovina: posmehljiv razmislek o krhkosti medčloveških vezi, o solidarnosti in izdajstvu, prekletstvu in odpuščanju. Prvovrstna šund filozofija.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Naša kri ne odpušča (Oretachi no chi ga yurusanai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1964, 35mm, 2.35, čb, 98', ap
Na smrtni postelji ojabun Genji Asari odredi, da njegova sinova Ryōta in Shinji nikakor ne smeta postati jakuzi – njegova usoda jima mora biti prihranjena. Osemnajst let pozneje se izkaže, da je bilo življenje jakuz bratoma položeno v zibelko. Shinji želi postati gangster, ker ga dolgočasi urejeni vsakdan v oglaševalski agenciji, medtem ko je Ryōta kot lastnik nočnega kluba že tako ali tako povezan s podzemljem, čeprav mu to morda ne ugaja … Eno manj opaznih Suzukijevih del: resnično značilen primerek vročeglavo-svežega akcijskega bisera studia Nikkatsu, katerega konvencije in klišeje Suzuki tu dobrovoljno premeša s svojimi prismuknjenostmi in muhami v slogu pop arta in obdobja Taishō. Rezultat je vrhunska zabava.
23.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Zgodba o prodajalki ljubezni (Shunpu-den)
Seijun Suzuki, Japonska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 96', ap
»Zakaj na Japonskem ni puščave? Če bi lahko videli, kako čez puščavo neutolažljivo piha veter, bi zagotovo verovali v božanstvo. Bog je veter,« je nekoč rekel Seijun Suzuki, ko je naglas razmišljal o svojem delu. Ta film je bil zanj poseben projekt, saj se zgodba odvija v kamnitih, od peska bobnečih širjavah severne Kitajske v času petnajstletne vojne. Harumi se je prostovoljno prijavila za oskrbo vojaških enot, da bi s »tolaženjem« vojakov pozabila na ljubezensko prevaro/razočaranje. Kmalu se podobno kot japonska vojska spet znajde med dvema frontama: na eni strani je Narita, sadistični in zatiralski častnik, na drugi njegov podrejeni Mikami, nežna duša na najbolj napačnem koncu sveta … Tako kot Duri naslade tudi pričujoči film temelji na predlogi Taijira Tamure, po kateri je leta 1950, kmalu po izidu, posnel odličen film z naslovom Akatsuki no dassō že Senkichi Taniguchi. In tudi tukaj je Suzuki naredil bolj ali manj vse drugače: Zgodba o prodajalki ljubezni ni toliko poročilo o nepravilnostih v vojski kot poskus uprizoritve erosa in tanatosa v akciji. Velika umetnina!
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tetovirano življenje (Irezumi ichidai)
Seijun Suzuki, Japonska, 1965, 16mm, 2.35, barvni, 87', ap
Tetsutarō Murakami ni jakuza iz strasti: za to življenjsko pot se je odločil, da bi svojemu bratu Kenjiju plačal šolanje. Zdaj pa ima takšnega življenja dovolj, želi izstopiti. Kot je za žanr običajno, ojabun od njega zahteva, da opravi še zadnjo nalogo, ki pa se izkaže za past – na morilca preži morilec. Načrt se izjalovi, Tetsutarō preživi, a za visoko ceno – njegov brat Kenji ubije njegovega morilca. Zdaj imata za petami tako policijo kot gangsterje … Melanholija. Dežela, razdeljena na delavce in kapitaliste, ki sodelujejo s prihodnjimi fašističnimi oblastniki. Mačoti, ki jih zlomi lastna nežnost. Beg, ki ne vodi nikamor, potopljen v neizrazite barve. Suzuki si je dal duška šele proti koncu z odlično tempiranim pokolom – celo do te mere, da si je prislužil opozorilo studijskih šefov Nikkatsuja.
24.5. četrtek
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Karmen iz Kawachija (Kawachi Karumen)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 16mm, 2.35, čb, 89', ap
Tsuyuko odrašča v gorski vasi. Nekega dne odkrije, da njena mati odplačuje družinske dolgove kot duhovnikova ljubica prav pred očmi njenega očeta. Ko Tsuyuko posilita dva kmečka fanta, zapusti rodne kraje in se preseli v mesto, v Osako. Sprva dela kot pevka v zanikrnem nočnem klubu, potem kot model. Občasno jo vzdržuje bogati perverznež Chōbei; poleg tega ima sadomazohističen odnos z vodjo agencije za modele Yōko; za določeno čustveno stabilnost pa skrbi ravno plejboj z imenom Kanzō … Delirijska melodrama, ki si jo zlahka razlagamo kot radikalno revizijo filmov Keisukeja Kinoshite o Karmen (Karmen se vrne domov [Karumen kokyō ni kaeru, 1951]; Karumen junjōsu, 1952): Japonska, do ljudi prijazna dežela gospodarskega čudeža, ki jo je bilo mogoče natančno razgaliti, se je v enem desetletju spremenila v moloha. Kriminalka o spolnem izkoriščanju kot moralni traktat – tako si človek predstavlja uporabljeno subverzijo. Tu pleše step tajni agent revolucije.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Pretepaška elegija (Kenka erejii)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, čb, 86', ap
Japonska sredi tridesetih let prejšnjega stoletja: Kirokuja razganja od hormonov. Šolar hrepeni po Michiko, ki jo vidi kot svetnico, kot Ivano Orleansko – katoliško, nedosegljivo, oddaljeno in tujo. Neskončno lažje je nekomu do krvi razbiti obraz! Tako se Kiroku trmasto odloči za vojskovanje: namesto da bi osvajal Michiko, se pridruži pretepaški tolpi … Zgoščen razvojni roman fašista, skrčen na bistveno: mladostni nemir dobi politični naboj, se usmeri in instrumentalizira – na koncu je smrt, po kateri se človek nauči hrepeneti. Da ne bi bilo dvoma o tem, za kaj si Suzuki prizadeva v svojem politično najbolj izrazitem delu, je na koncu vpeljan zgodovinski lik: ultranacionalistični filozof Ikki Kita, čigar besede Kirokuju pokažejo pot – v pogubo.
25.5. petek
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tokijski potepuh (Tōkyō nagaremono)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, barvni/čb, 83', ap, svp
Najslavnejši in najbolj pisan film ekstravagantnega japonskega žanrskega stilista Seijuna Suzukija, ki ga je studio Nikkatsu kmalu zatem odpustil, ker dodeljenega »rutinskega dela« ni hotel upodobiti drugače kot tako, da je ustvaril idiosinkratičen, subverziven, nadrealističen balet. Gangsterska zgodba o pojočem tokijskem potepuhu, ki je opustil življenje jakuze in ga preganjajo čez drn in strn po zimski Japonski, je predloga za kubističen film, ki mu ves čas grozi, da bo razpadel na blodne podrobnosti (žareči barvni madeži, nasilne perspektive, džezovske sinkope), nato pa se na osupljiv način znova sestavi pred očmi gledalca.
19.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ožigosan za umor (Koroshi no rakuin)
Seijun Suzuki, Japonska, 1967, 35mm, 2.35, čb, 91', ap, svp
Glej torek 15.5. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Ciganske melodije (Tsigoineruwaizen)
Seijun Suzuki, Japonska, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 145', ap
Dekadentne vročične blodnje z Japonske dvajsetih let prejšnjega stoletja: profesor nemščine na vojaški akademiji na počitnicah sreča študijskega kolega, ki je ostal brez službe in se brezciljno potepa po deželi. Skupaj spoznata gejšo, kar na koncu privede do vrhunca z bizarnim ljubezenskim petkotnikom, v katerega sta vključeni tudi ženi profesorja in njegovega prijatelja (slednja je na las podobna gejši). Suzuki upodobi čustvene zablode na predvečer fašističnega obdobja kot hipnotično gnano, nadrealistično pesem v slikah z ekstatičnimi premiki (v nekem hipu se zdi, kot da jezik nekaj minut pleše prek zrkla), v kateri se postopoma – začenši s prvim predvajanjem naslovne, na Japonskem izjemno priljubljene melodije – naseli zgodba o duhovih. Zmagovito vrnitev ekstravagantnega stilista in začetek njegove filmske trilogije o dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so japonski kritiki izbrali za najboljši japonski film osemdesetih let prejšnjega stoletja.
26.5. sobota
17.00
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Gledališče prikazni (Kagerō-za)
Seijun Suzuki, Japonska, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 140', ap
Morda najbolj prefinjen, gotovo pa najbolj prepleten Suzukijev film: potovanje iz resničnosti v sanje in morda nikoli več nazaj – tu so vsi ujetniki svojih domišljijskih prividov, gledalec in protagonist se znajdeta drug ob drugem v teatru življenja. Sama zgodba se začne preprosto in povsem v slogu obdobja Taishō: dramatik Shunko ima razmerje z lepotico Shinako, za katero je sprva prepričan, da je žena njegovega mecena Tamawakija. Nato spozna žensko z imenom Ine, ki je Shinako srhljivo podobna; izve, da je imel mecen ženo, ki ji je bilo ime Ine, vendar je umrla; njegovi novi ženi je ime Shinako. Nekega dne Shunko prejme od Shinako pismo, v katerem ga vabi na ponovno snidenje. Na poti tja sreča Tamawakija, ki se pelje na isti kraj – kjer naj bi bil prisoten pri napovedanem dvojnem samomoru zaradi nesrečne ljubezni … Najpozneje tedaj, ko Shunko zagleda Shinako in Ine skupaj, se gledalec zave, da so meje med domišljijo in resničnostjo, tostranstvom in onostranstvom porušene in je vse zgolj privid, površina, minljivost, trenutna resničnost.
19.45
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Yumeji
Seijun Suzuki, Japonska, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 128', ap
Podobno kot pri književniku Hyakkenu Uchidi, na čigar delo Sarasate no ban (1951) se opirajo Ciganske melodije, in podobno kot pri dramatiku in pripovedniku Kyōki Izumiju, čigar pisanju se je Suzuki poklonil v Gledališču prikazni, je tudi ustvarjanje slikarja Yumejija Takehise zaznamovano z estetskimi ideali obdobja Taishō. Vendar Yumeji ni biografski film v običajnem pomenu, temveč fantazija o slikarjevem svetu slik, ki v znatni meri temelji na ženskah njegovega življenja. Lahko bi rekli, da je Suzukijev Yumeji dvojnik zgodovinske osebnosti, film pa neke vrste blodnjak ogledal, v katerem se pogosto ne ve, koga ali kaj pravkar vidimo … Začne se z Yumejijevimi sanjami: zaradi ženske bi se moral dvobojevati z nekim moškim; ta moški – to ve intuitivno – ga bo ubil. Ko se Yumeji želi sestati s svojo ljubico Hikono, naleti na glasno prerivanje: moški z imenom Onimatsu je ubil ženo in njenega ljubimca; izkaže se, da je to moški iz Yumejijevih sanj …
22.15
Retrospektiva: Seijun Suzuki
Tokijski potepuh (Tōkyō nagaremono)
Seijun Suzuki, Japonska, 1966, 35mm, 2.35, barvni/čb, 83', ap, svp
Glej petek 25.5. ob 17.00.
27.5. nedelja
Kinoteka je zaprta.
28.5. ponedeljek
19.00
Animateka: Slovenski animirani film – Rojstvo in klasično obdobje
Vitez in koš
Saša Dobrila, Slovenija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 9'
Kurir Nejček
Miki Muster, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 8'
Kitarist
Dušan Hrovatin, Slovenija, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 11'45''
Jutro, jezero in večer v Annecyju
Črt Škodlar, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, barvni, 7'30''
Norčevi zapiski
Branko Ranitović, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Brodolomci
Milan Ljubić, Witold Giersz, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Močvirje
Koni Steinbacher, Slovenija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 9'10''
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 6'
Ljubo doma
Marjan Manček, Slovenija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 5'
Oblast
Zdravko Barišič, Slovenija, 1987, 35mm, 1.37, barvni, 2'
Ob priložnosti izida Filmografije slovenskega animiranega filma 1952-2012 avtorja Igorja Prassla.
21.00
Animateka: Slovenski animirani film – Od osamosvojitve do danes
Pregovori: Vrana vrani ne izkljuje oči
Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, 1.37, barvni, 5'20''
Križišče
Franci Slak, Miloš Radosavljević, Slovenija, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 3'40''
Perkmandeljc
Dušan Kastelic, Slovenija, 2002, 35mm, 1.37, barvni, 2'45''
Bizgeci: Češnje
Grega Mastnak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.37, barvni, 5'20''
Zasukanec
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2004, 35mm, 1.66, barvni, 7'
Prdci – Vonj ljubezni
Polona Sepe, Slovenija, 2006, 35mm, 1.37, barvni, 6'40''
Ljubezen je bolezen/Liebeskrank
Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 8'30''
Smrt
Mitja Manček, Slovenija, 2007, 35mm, 1.37, čb, 4'
Čikorija an' kafe
Dušan Kastelic, Slovenija, 2008, 35mm, 1.37, barvni, 9'
Koyaa: Lajf je čist odbit
Kolja Saksida, Slovenija, 2011, video, barvni, 3'
Pikapolonica hoče odrasti
Miha Knific, Slovenija, 2011, video, barvni, 12'05''
Ob priložnosti izida Filmografije slovenskega animiranega filma 1952-2012 avtorja Igorja Prassla.
29.5. torek
18.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Pravilo igre (La règle du jeu)
Jean Renoir, Francija, 1939, 35mm, 1.37, čb, 110', svp
»Renoirjevi filmi so bili vedno srečanje z izjemnim ustvarjalnim navdihom, ki oblikuje vrsto njegovih del iz tridesetih let z neverjetno spontanostjo, sijajnimi dosežki kamere in prizori, ki obogatijo z izjemno lepoto in prepričljivostjo. /.../ 'Globinska' mizanscena, ki jo Renoir tako bleščeče uveljavlja v Pravilu, se zanaša predvsem na gledalca. Odločujoča je njegova selekcija, ki mora prebujati gledalčev razum, vznemirjati in predvsem vzgajati. Nekdo nas veže in v nas odkriva nujno odprtost, lastno presojo, izbor! Nujen izbor! Izbor vsakega posameznika! Kakor je v tistih letih zapisal Malraux: 'Pri podobnem sodelovanju se nam razvija zavest, da nismo samo naključje na tem svetu!'« Matjaž Klopčič
20.15
Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze: Financializacija
Tekla bo kri (There Will Be Blood)
Paul Thomas Anderson, ZDA, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 158', sp
Kalifornija na pragu 20. stoletja in naftnega booma. Spremljamo vzpon ali srhljivo preobrazbo Daniela Daya Lewisa iz revnega, garaškega iskalca srebra in samskega očeta v samoniklega, obsedenega in okrutnega naftnega mogotca. Epska družinska drama in nočna mora dežele izobilja.
»Nafta in Bog – morilska kombinacija, ki se umiva s krvjo Jezusa Kristusa, tako da nafta prehaja v Jezusa in Jezus v nafto – postaneta temelj dežele, v kateri je vse lažno: profeti, očetje, sinovi in bratje. Realni so le profiti.« Marcel Štefančič, jr.
Projekciji sledi predavanje Dušana Rebolja. Vstop prost.
30.5. sreda
19.00
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Razkošje v travi (Splendor in the Grass)
Elia Kazan, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 124', svp
»Meščanski puritanizem in materializem pravzaprav nezadržno vodita junaka Razkošja. Kazan predstavlja mlad par, ki želi videti jasno, vedeti, kako naj živi, kaj je dostojno in kaj ne skruni njunega občutka za lepoto in poštenje; vse to je prikazano skozi oči depresije v Ameriki poznih dvajsetih let, ki je svet spremenila čez noč. /.../ Kazan nam s svojim filmskim stilom, še posebej z oblikovanjem igralskih vlog, predstavlja svetove, v katere vstopajo tolikokrat omenjeni divji, včasih presenetljivo novi, pa zato tem okrutnejši trenutki, skozi katere se ljudje razvijajo, dopolnjujejo, pa tudi ugašajo ob napačnih izbirah. Obnemorejo. Zaradi osupljivih klimaksov so vrsto njegovih mojstrskih dramaturških vozlov ocenili za pretirane, celo neresnične, vsekakor pa predivje, preostre.« Matjaž Klopčič
21.30
Retrospektiva: Matjaž Klopčič: Filmi, ki jih je imel rad
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, 1.85, barvni, 130', svp
»Ob filmu Bosonoga grofica so omenjali Pirandella, Balzaca in Stendhala. Nikdar niso povsem prodrli do bistva tega nenavadnega filma, baročnega poliptiha, ki ga je sestavil umetnik dialogov, slednje pa namenil eni najprivlačnejših igralk tedanje filmske kulture. /.../ Pot do usode Marie Vargas sestavlja vrsta preskokov v zgodbi; ti nas seznanjajo s pravo podobo junakinje, ki je žrtev govoric tedanjega show businessa, lenobnosti in intrig tega baročnega sveta. Slika nam pot filmske igralke, njene zmote in usodna srečanja; slednja so jo zaznamovala z usodo nekakšne Pepelke, ki se je hotela umakniti v svoj sanjski svet. Verjela je vanj, skušala pretrgati usodo stare italijanske grofovske družine, se v svojih željah uštela, postala igralka za kratek čas, grofica še za krajšo dobo in s svojo usodo preprečila ali pa omogočila bleščečo filmsko podobo zapletanja v aristokratske zanke tedanjega jet-seta, med člani katerega je sama propadla in se izgubila.« Matjaž Klopčič
31.5. četrtek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Zgodilo se je čisto blizu vas (C'est arrivé près de chez vous)
Rémy Belvaux, André Bonzel, Benoît Poelvoorde, Belgija, 1992, 35mm, 1.66, čb, 96', sp
Televizijska ekipa sledi serijskemu morilcu in snema njegove akcije in razmišljanja. Obešenjaški poskus prikaza nasilja in absurda je belgijski trojici navrgel številne častilce po vsem svetu in tudi v Ljubljani v hipu postal kult. Eden vrhuncev žanra lažnih dokumentarcev.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Polka film
Dušan Moravec, Slovenija, 2010, video, barvni, 90'
Leta 1917 so v New Yorku nastali prvi posnetki polke, ki so jo izvajali glasbeniki iz Slovenije. Gramofonske plošče so prepotovale Ameriko in Evropo ter dosegle slovenske priseljence še marsikje po svetu. Film prikazuje zgodbo te slovenske glasbe v Ameriki, sledi dogodkom in ljudem, ki so jo in jo še vedno ustvarjajo: Frankieju Yankovicu, kralju ameriške polke, legendarnemu Richieju Vadnalu in skupini The Vadnals, Walterju Ostanku, kanadskemu kralju polke, patru Franku Perkovichu, ki po vzoru gospel glasbe vodi polka mašo.
Filmu sledi pogovor z avtorjem.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
Opisi filmov Seijuna Suzukija: avtorja Christoph Huber (Tokijski potepuh, Ciganske melodije) in Rui Hortênsio da Silva e Costa (ostali) / Österreichisches Filmmuseum; prevedel Klemen Merhar.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
