Program slovenske kinoteke – junij 2012
1.6. petek
18.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Dr. Strangelove (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb)
Stanley Kubrick, VB, 1964, 35mm, 1.37, čb, 93', sp
Satirična komedija o obsednem stanju, ki zavlada v ameriškem političnem vrhu pod pretnjo nuklearne vojne. Katastrofa, ki se v peklenskem ritmu bliža in grozi, da bo pokopala civilizacijo, je maslo neodgovornega ameriškega oficirja, sicer nepomembnega kolesca v vojaški mašineriji Združenih držav Amerike. Hollywood se je ciničnega in vizionarskega filma prestrašil in mu kategorično odrekel štiri oskarje, za katere je bil nominiran. Praznih rok je morda najbolj po krivici ostal Peter Sellers, ki blesti kar v treh nepozabnih vlogah.
20.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Schindlerjev seznam (Schindler's List)
Steven Spielberg, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, čb/barvni, 195', sp
Resnična zgodba o vojnem dobičkarju (Liam Neeson), ki mu z ekonomsko-psihološko manipulacijo uspe rešiti tisoč Židov iz koncentracijskega taborišča. S prilizovanjem nacistom se namreč dokoplje do precejšnjega premoženja, ki ga vloži v rešitev prek 1000 poljskih Judov, tako da jih zaposli v svoji tovarni. Denar je življenje. Spielbergova tretja neposredna investicija v oskarje (po E.T.-ju in Škrlatni barvi) naposled obrodi sadove.
2.6. sobota
18.30
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Zastave naših očetov (Flags of Our Fathers)
Clint Eastwood, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 132', sp
Februarja 1945 se je na otoku Iwo Jima odvil eden najbolj krvavih pacifiških spopadov v drugi svetovni vojni. Komaj nekaj dni po začetku bitke med ameriškimi marinci in japonsko imperialno vojsko so marinci na vulkanski gori Suribači razobesili ameriško zastavo. Dvig zastave, ki ga je ovekovečil vojni fotograf Joseph Rosenthal, je v domovini nemudoma postal simbol upanja in ameriškega triumfa. Tri preživele vojake so odposlali domov, da bi z govori in nastopi zbirali sredstva za nadaljevanje vojne. "Kot bi rekel pokojni Jean Beaudrillard: simulacija je postala original. Ponaredek je postal resnica, 'zgodovinski trenutek', simbol poguma in patriotizma. Trije dvigovalci zastave, ovekovečeni na fotki, so padli na Iwo Jimi, tiste tri, ki so preživeli, pa so takoj prelevili v nacionalne junake, v pop ikone, v medijske atrakcije ... ameriška vlada je potrebovala tudi propagandno zmago doma." Marcel Štefančič, jr.
21.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Pisma z Iwo Jime (Letters from Iwo Jima)
Clint Eastwood, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 141', sp
Eastwoodova druga dramatizacija legendarne in brutalne 40-dnevne bitke za Iwo Jimo ter travmatičnih posledic, ki jih je imela za obe vojski v spopadu, je tokrat posneta s perspektive japonskih vojakov, ki so skušali pod vodstvom generala Kuribayashija (Ken Watanabe) ubraniti sveti otok pred invazijo mnogo številčnejše ameriške vojske. Zavedajoč se, da so obsojeni na smrt.
"Kako je bitka izgledala skozi ameriške oči, je Clint Eastwood pokazal v Zastavah naših očetov, kako je izgledala skozi japonske oči, pa v antimanihejskih, desaturiranih, skoraj črno-belih Pismih z Iwo Jime, drugem delu svojega monumentalnega diptiha ..." Marcel Štefančič, jr.
3.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
4.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/In memoriam: Peter Zobec (1932-2012)
Lan
Peter Zobec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 9'
Kres
Peter Zobec, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 14'
Dober dan
Jože Pogačnik, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Tenor
Jure Pervanje, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 11'
Kjer me srbi, tam se čoham
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 16'
Poljub
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 13'
21.00
Večer SFA/In memoriam: Peter Zobec (1932-2012)
Carmen
Metod Pevec, Slovenija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 98'
Sodobna, ljubljanska poulična Carmen (Nataša Barbara Gračner), ki ji je tragična družinska preteklost pristrigla čustva, dobi v ljubezni Gorana (Sebastijan Cavazza), mladega priložnostnega pisatelja, priložnost, da splava iz travm in dna družbe, a se one prve vezi izkažejo za močnejše. Igra tudi Peter Zobec kot "osiveli".
5.6. torek
16.00
Kino Otok v Kinoteki/Svetlobna gverila
Stoletje rojevanja (Siglo ng pagluluwal)
Lav Diaz, Filipini, 2011, video, čb, 360', ap
Veličastno zlitje določenih temeljnih preokupacij filma in umetnosti nasploh, kot so vera v ideje in ideale, dejanje stvaritve, poskus razumeti Drugega in vloga, ki jo pri tem igra – oziroma bi jo morala igrati – filmska umetnost. Iz vrste prepletenih zgodb se izrisujeta zlasti pripoved o razkroju nekega krščanskega kulta in (avtobiografska) pripoved o fotografu in režiserju, ki ne more dokončati svojega filma.
6.6. sreda
18.00
Subsaharski klasiki
Hatari!
Howard Hawks, ZDA, 1962, 35mm, 1.85, barvni, 159', bp
John Wayne je kolovodja bande trdoživih pustolovcev, ki se podi prek afriške savane za divjimi živalmi, da bi jih potem prodajali živalskim vrtovom po svetu. Pridruži se jim očarljiva Elsa Martinelli, lastnica živalskega vrta: moški jo sprejmejo medse pod pogojem, da bo odkupila vse ujete živali. Iskre, ki se nemudoma ukrešejo med Johnom in Elso, poskrbijo še za komično plat nikdar dolgočasne avanture. "Film leta." Jean-Luc Godard, Cahiers du cinéma, 1962
21.00
Subsaharski klasiki
Bamako
Abderrahmane Sissako, Mali/Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 115', sp
Melé je barska pevka, njen mož Chaka je nezaposlen, zakonca sta tik pred razvezo. Na dvorišču hiše, ki jo delita z drugimi družinami, se je pravkar začel sodni proces. Predstavniki afriške civilne družbe so sprožili postopke proti Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, ki ju krivijo za afriško gorje. Med zasliševanji in pričanji življenje na dvorišču teče dalje.
"Kako da ne obstaja nobeno sodišče, ki bi si upalo postaviti pod vprašaj moč najmočnejših? Moj cilj ni bil razglašati, kdo je kriv, temveč izpostaviti dejstvo, da je nesreča na stotine milijonov ljudi rezultat politike, ki je bila odločena nekje drugje, zunaj njihovega sveta." Abderrahmane Sissako
7.6. četrtek
18.30
Dan za dokumentarec
Stara šola kapitalizma (Stara škola kapitalizma)
Želimir Žilnik, Srbija, 2009, 35mm, barvni, 122', svp
V filmu zgovornega naslova se Želimir Žilnik, eden najvidnejših ustvarjalcev post-jugoslovanskega družbenokritičnega filma, odpravi v epicenter določenih procesov, ki pretresajo srbsko družbo. Postavi se med vrste obupanih in nemočnih delavcev, ki jih je kriminalno lastninjenje družbenega premoženja oropalo življenjskih pogojev in prihodnosti. Postavi se za hrbet izkoriščevalskih lastnikov, malih in velikih tajkunov, ki so si v brezpravju dereguliranega kapitalizma izdolbli udobne luknje. Postavi se v zakulisje oportunističnega mešetarjenja političnih elit, ki družbeni status quo vzdržujejo zgolj s pomočjo vse bolj represivnih ukrepov. Postavi se ob bok urbanim aktivistom, ki v globoki krizi vidijo priložnost za spremembe, ter intelektualcem, ki si na pogorišču zgodovinskih idej izprašujejo vest.
21.00
Dan za dokumentarec/Uvod v Festival migrantskega filma
Solidarnost
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 5'
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72'
"Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov." - Karl Marx
Projekcija v prisotnosti avtorice in akterjev filma. Vstop prost.
8.6. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Film po izboru Roka Bička
Dersu Uzala
Akira Kurosawa, Japonska/SZ, 1975, 35mm, 2.35, barvni, 144', sp
Dersu Uzala je osamljen gozdni mož, na katerega v prostranstvih Sibirije naleti ekipa geodetov. Dersu postane njihov vodnik po divjini, razkazuje jim naravo in jim pomaga. Po več letih glavni geodet ponovno sreča Dersuja, vzame ga s sabo domov v mesto, saj starec počasi izgublja vid in ni več sposoben živeti sam v pustoti. Dersu pa se v civilizaciji ne počuti dobro. Iz vsake podobe tega lepega filma veje prošnja, da bi ji pozorno prisluhnili, počasi se razgalja obris človeka, ki se stara, človeka, katerega spoštljiv molk pred obličjem narave je vedno globlji, kaže se nam režiser, razmišljajoč o svoji usodi (Kurosawa je pred snemanjem filma poskušal napraviti samomor).
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Kratki filmi Roka Bička
Družina
Rok Biček, Slovenija, 2007, video, barvni, 36'
Dan v Benetkah
Rok Biček, Slovenija, 2008, video, barvni, 19'
Lov na race
Rok Biček, Slovenija, 2010, video, barvni, 23'
Projekcije bodo prepletene s pogovori z avtorjem, ki jih bo vodil Janez Lapajne.
9.6. sobota
19.00
Muzej slovenskih filmskih igralcev: Demeter Bitenc – 90 let!
Minuta za umor
Jane Kavčič, Slovenija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 80'
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in je zaradi dolge odsotnosti osumljen medvojne izdaje, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci. Preživeli so le štirje in Koh se odloči, da bo sam odkril izdajalca. Skupina bivših sošolcev (med njimi Demeter Bitenc) se znajde v nočnem lokalu, kjer Koha nekdo vrže čez ograjo terase. Pojavi se policijski inšpektor, ki prisotne obvesti o Kohovi smrti. Eden izmed njih zbeži, a ga policija ujame. Inšpektor zadrži vse tri osumljence v praznem baru in pri rekonstrukciji dogodka razkrije morilca. Eksperimentalno uvajanje kriminalnega ali detektivskega žanra v slovenski film in ena najbolj markantnih vlog legendarnega Demetra Bitenca.
21.00
Nova pridobitev kinotečnega arhiva
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Film sistematično sledi Agati (Nataša Barbara Gračner), na videz običajni tajnici, skozi tri poglavja njene vsakdanje rutine: od jutra v pisarni, prek prostega popoldneva do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret neke mlade ženske, razpete med svoje predstave možnih (moških) svetov, ki jih naseljuje, in predstavo, ki si jo ti svetovi ustvarjajo o njej. Fragmentaren, hipnotičen, nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb; spregledana pozna mojstrovina in pravi film maudit velikega slovenskega filmarja. Po istoimenski literarni predlogi Rudija Šelige.
10.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
11.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Prva ljubezen
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Puntar
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Slikar
Rajko Ranfl, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Sončni dnevi občana Urbana
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Impol – stopetdeset let kasneje
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 13'
Cesta in človek
Peter Ovsec, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Klip Klap ročna orodja Skill
Marijan Cilar, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 2'
21.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Pustota
Jože Gale, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Po krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem ob začetku 18. stoletja je Grogovčeva družina, ki je v nemirih izgubila vse razen golega življenja, prisiljena oditi v pregnanstvo. Zatočišče jim ponudi bogat kmet, ki jim za majhno odškodnino in v zameno za pomoč na njegovi kmetiji odstopi jalovo zemljo. Zgodovinska pripoved o tlačanski družini, posneta po istoimenskem romanu Vladimirja Kavčiča.
12.6. torek
17.15
Teden japonskega filma – uvertura
Inju, zver v senci (Inju, la bête dans l'ombre)
Barbet Schroeder, Francija, 2008, 35mm, barvni, 105', sp
Parižan Alexandre Fayard (Benoît Magimel) je uspešen pisec kriminalk in profesor literature. Povabljen je na Japonsko, kjer naj bi predstavil svoj zadnji roman, veliko uspešnico, ki grozi, da bo po prodaji zasenčila celo najznamenitejšega japonskega pisca nasilnih romanov, skrivnostnega Shundeija Oeja. Alexandre nekega večera spozna Tamao, gejšo v japonski čajnici, ki mu zaupa svoje strahove. Eden izmed njenih nekdanjih ljubimcev, ki bi lahko bil tudi Shundei Oe, ji grozi s smrtjo. Fayard, sicer tudi spoštovan strokovnjak za Oejevo literaturo, privoli v pomoč gejši, saj bi se med drugim izredno rad osebno srečal z legendarnim japonskim piscem in svojim vzornikom. Nič hudega sluteč pa se zaplete v krvavo igro, kjer se prepletata fikcija in resničnost.
19.30
Teden japonskega filma – otvoritev
Skrivnostna ženska (Oboroyo no onna)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1936, 35mm, 1.37, čb, 111', svp
Bunkichi je prikupen, a sila neodgovoren mož. Ko ga sosedje izberejo za vodjo zbiralne akcije, še njegova žena Okiyo podvomi, da bo nezreli Bunkichi kos nezahtevni nalogi. Za še bolj neodgovornega pa se izkaže, ko ga ovdovela sestra Otoku poprosi, naj spregovori z njenim sinom in ga prepriča o pomembnosti študija. Bunkichi pa gre z nečakom raje popivati. A ko se mladi Seiichi znajde v resnični zagati, se Bunkichi izkaže in prevzame odgovornost za posledice nečakove nepremišljenosti. Goshova na gosto stkana družinska drama je pretanjena in na videz lahkotna študija dolžnosti, žrtvovanja in zrelosti, ter presunljiva metafora človekove zmožnosti za spremembo.
13.6. sreda
19.00
Teden japonskega filma
Dekleti iz Izuja (Izu no musume-tachi)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1945, 35mm, 1.37, čb, 74', svp
Mladega vojaškega oficirja Kiyoshija, ki je vajen udobnega življenja višjega sloja, odpošljejo v mesto Izu. Najti si mora nastanitev. Ker pa je tamkajšnji tempelj poln medvojnih pribežnikov in priseljencev iz drugih krajev, vzame tavajočega Kiyoshija pod streho gostilničar Bunkichi s svojima hčerama. A mladi oficir kaj hitro postane še preveč domač in hčerki obravnava kot služabnici. Bunkichijevi sestri Okin pa ni prav nič po godu, da se je mladenič naselil k njenima še neporočenima nečakinjama. Eden redkih filmov, posnetih leta 1945, je bil premierno predvajan komaj dva tedna po japonski kapitulaciji. Čeprav velja Gosho zlasti za mojstra žanra shōmin-geki, drame običajnih ljudi delavskega in srednjega razreda, je film hkrati odraz avtorjeve kritične protivojne naravnanosti.
21.00
Teden japonskega filma
Princ in dvorne gospe (Genji monogatari)
Kōzaburō Yoshimura, Japonska, 1951, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Cesarjev sin Gendži uživa ugled kjotskega plemstva, med katerim slovi po šarmu in privlačnosti, vendar se ne more ubraniti želji po tistem, kar mu je strogo prepovedano: očetovi mladi in prelepi nevesti. Tragične posledice njegove obsedenosti ga vodijo od enega k drugemu ženskemu objemu. Yoshimurova razkošna priredba najstarejšega japonskega romana je hkrati prva filmska ekranizacija te literarne klasike dvorne dame Shikibu Murasaki iz 11. stoletja, saj je bilo snemanje ljubezenskih zgodb, umeščenih v okolje cesarskega dvora, na Japonskem do leta 1945 in razpada imperija prepovedano.
14.6. četrtek
18.30
Teden japonskega filma
Eejanaika
Shōhei Imamura, Japonska, 1981, 35mm, barvni, 151', svp
Na predvečer tako imenovane Meiji restavracije ali obnove cesarstva, kataklizmičnega prevrata, ki je prinesel konec šogunatu Tokugawa, se Genji po šestih letih vrne iz Amerike. Za nekdanjim življenjem niso ostale niti sledi, njegovo mlado ženo so prisilili v prostitucijo. Razdor med vladajočimi se širi na ulice, kjer ljudstvo vzklika "Eejanaika!" ("Zakaj pa ne!") in ropa skladišča bogatih trgovcev. Ko vojska zakoraka nad uporniške množice, je med njimi tudi Genji, zdaj agitator klana Satsuma. Imamura se v svoji značilni maniri ne osredotoča na državne veljake, pač pa na posameznike z družbene margine in dna.
21.30
Teden japonskega filma
Ljubezensko pismo (Koibumi)
Tatsumi Kumashiro, Japonska, 1985, 35mm, barvni, 108', svp
Kyoko, privlačno in uspešno urednico revije, nekega dne zapusti mož, nekoliko manj uspešen učitelj likovne vzgoje Shoichi. Med moževimi stvarmi odkrije pismo njegove nekdanje ljubezni Etsuko, ki je zbolela za levkemijo in si želi pred smrtjo še zadnjič srečati s Shoichijem. Razpet med ljubeznijo do žene in sina ter spomini na nekdanjo ljubimko Shoichi zapusti družino in dom, da bi skrbel za Etsuko na njeni bolniški postelji. Nekaj dni kasneje tudi Kyoko obišče Etsuko in ob sočutju z umirajočo žensko spozna, da se mora odpovedati svojemu soprogu, da bi le ta pred smrtjo poročil Etsuko. Na poroki mu izroči dovoljenje za ločitev, ljubezensko pismo žene svojemu možu.
15.6. petek
19.00
Teden japonskega filma
Zvodnik (Zegen)
Shōhei Imamura, Japonska, 1987, 35mm, 2.35, barvni 124', svp
Iheiji Muraoka leta 1901 prispe v Hong Kong in se sprva zaposli pri brivcu Shimadi, že dve leti kasneje pa ga japonski konzulat kot protiruskega vohuna odpošlje na misijo v Mandžurijo. Vendar podjetni Muraoka kmalu opusti špionažo in ustanovi verigo bordelov za japonske vojake, ki se vleče prek vse Jugovzhodne Azije. Ko bo domača armada v kratkem zasedla to ozemlje, bo mastno zaslužil in, kar je še pomembnejše, služil domovini. Imamura se v tej črni komediji in satiri japonskega ekspanzionizma na nenavaden način loti polpretekle zgodovine svoje dežele.
21.30
Teden japonskega filma
Gadi iz Kishiwade (Kishiwada shōnen gurentai - Boys, Be Ambitious)
Kazuyuki Izutsu, Japonska, 1996, 35mm, barvni, 106', svp
Chunba, Kotetsu in njuni tovariši iz šolskih klopi odraščajo v delavski soseski Kishiwade pri Osaki. Živijo za spopade z rivalskimi tolpami v večni igri pretepov, porazov in povračil, ki jih vodi v navzkrižje z zakonom in organiziranim kriminalom. Film s priljubljenim komičnim dvojcem Ninety-Nine (Takashi Okamura in Hiroyuki Yabe) v glavnih vlogah bi lahko postal le še ena epizoda v seriji stripovskih prikazov delikventnih najstnikov, vendar Kazuyuki Izutsu podeli filmu pridih melanholičnega realizma: čeprav nikoli ne pretendira na resno družbeno-realistično kritiko, z ekscentričnim prikazom revnega in zanemarjenega okolja svojih protagonistov naslika animalistično surovost in hkrati otožno nostalgičnost njihovih življenj.
16.6. sobota
19.00
Teden japonskega filma
Proč od tega sveta (Kono Yo no Sotoe - Club Shinchūgun)
Junji Sakamoto, Japonska, 2004, 35mm, barvni, 123', svp
Med drugo svetovno vojno je bil jazz na Japonskem enoznačno obsojan in prepovedan kot "glasba sovražnika". Nekateri so se prepovedi uprli in na skrivaj poslušali jazzovske plošče, drugi so tabuizirano glasbo zavrgli in se pridružili vojski. Po koncu vojne pa se je s prihodom okupacijskih sil vrnila tudi ameriška glasba in na Japonskem zaživela z novo vitalnostjo. Film, posnet na ozadju kaosa in upanja povojne Japonske, pripoveduje zgodbo petih mladih muzikantov, ki dobijo glasbeno priložnost svojega življenja in kot skupina Lucky Strikers v ameriških vojaških klubih zaigrajo jazz. Ter odkrijejo skupni jezik z možmi, ki so jih še nedavno šteli za sovražnike. Poklon pionirski generaciji japonskih jazzovskih glasbenikov.
21.30
Teden japonskega filma
Skrivnostna ženska (Oboroyo no onna)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1936, 35mm, 1.37, čb, 111', svp
Glej torek 12.6. ob 19.30.
17.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
18.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Filmi o čebelarstvu z gostom Ljubom Struno
Čebelarstvo
Slavko Hren, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 12'
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
TV Obzornik
TV Slovenija, 1964, video, čb, 35'
21.45
Festival migrantskega filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
Vstop prost.
19.6. torek
17.00
Festival migrantskega filma
Uvoz-izvoz (Import-Export)
Ulrich Seidl, Avstrija/Francija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 135', sp
Dve zgodbi v mrzli sivi zimi. Prva o ukrajinski medicinski sestri Olgi, ki od življenja želi več ter se odloči zapustiti svojo družino in državo. Odpotuje v Avstrijo, kjer se zaposli kot čistilka v bolnišnici za starostnike. Druga zgodba spremlja mladega Avstrijca Paula, brezposelnega in zadolženega varnostnika, ki ga očim vzame s seboj v Ukrajino nameščat igralne avtomate. Olga in Paul prihajata iz različnih okolij, a se spopadata s podobnimi težavami: prizadevata si verjeti vase in osmisliti svoje življenje. Narodnostne meje so v filmu zabrisane, pomen imajo predvsem socialne in eksistencialne. Film se dogaja med Vzhodom in Zahodom (Ukrajino in Avstrijo) nove Evrope ter obravnava življenje in umiranje, zmagovalce in poražence, moč in nemoč; izmišljeno in resnično pa obravnava kot človeški konstrukt. Vstop prost.
20.00
Pariz: mesto in film – otvoritev
Pariz, ki spi (Paris qui dort)
René Clair, Francija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 35', nemi (posneta glasbena spremljava), svp
Nori znanstvenik s pomočjo skrivnostnega laserskega žarka zamrzne nič hudega sluteče prebivalce Pariza v čudaških in pogosto nič kaj laskavih pozah. Mesto stoji, Pariz spi. Budni so le potniki nekega letala, njihov pilot in čuvaj Eifflovega stolpa (Henri Rollan), ki sklenejo rešiti metropolo. Znanstveno-fantastična satira in prvenec francoskega cineasta Renéja Claira.
Ljubezenske pesmi (Les chansons d’amour)
Christophe Honoré, Francija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 95', svp
Ismaël (Louis Garrel) in Julie (Ludivine Sagnier) se zapleteta v igrivo, a čustveno zapleteno razmerje z Alice (Clotilde Hesme), nato pa tragični dogodek vse skupaj prisili, da se spoprimejo s krhkostjo življenja in ljubezni. A meseci minevajo in življenje se prične na novo. Christophe Honoré snema dandanašnji Pariz, vendar se hkrati pridružuje dediščini barvitih muzikalov Jacquesa Demyja. Ganljiva melodrama, razpeta med življenjem in smrtjo, premeša karte sentimentalnega trojčka novega vala (od Truffauta do Eustacha) in odkrije redko videno vrsto romance – srečno homoseksualno ljubezen. Film je bil predstavljen v uradnem tekmovalnem programu festivala v Cannesu in prejel cezarja za najboljšo filmsko glasbo.
20.6. sreda
19.00
Pariz: mesto in film
Umor v pariški četrti (Quai des Orfèvres)
Henri-Georges Clouzot, Francija, 1947, 35mm, 1.33, čb, 106', svp
Pariz 40-ih let, razuzdanih barskih plesišč in zločina polnih ulic. Spremljamo stremuško pevko Jenny Lamour (Suzy Delair) in njenega soproga, skladatelja Maurica Martineauja (Bernard Blier). Jenny se v upanju, da ji bo pomagal uspeti, spogleduje z vplivnim poslovnežem, ljubosumni Maurice pa se v navalu besa odpravi k bogatašu z namenom, da ga ubije. A nekdo ga prehiti. Nastopi policijski inšpektor Antoine (Louis Jouvet), ki ga sledi in prekaljen instinkt vodijo od Jenny do Mauricea, po vijugastem labirintu klasične detektivske zgodbe o umoru. Clozotova svobodna priredba detektivke Légitime défense Stanislas-Andréja Steemana je poglobljena študija značajev, v kateri umor odigra prej stransko vlogo.
21.00
Pariz: mesto in film
Cica v metroju (Zazie dans le métro)
Louis Malle, Italija/Francija, 1960, 35mm, 1.33, barvni, 93', svp
Bistra in odrezava enajstletnica (Catherine Demongeot) pripotuje v Pariz, da bi tam preživela razburljiv konec tedna s svojim samopašnim stricem (Philippe Noiret). A v tej anarhični komediji, ki ravna z mestom luči kot z divjim lunaparkom, čaka strica Gabriela veliko več razburjenja, kot je pričakoval. Svoj čas velika uspešnica, priredba priljubljenega romana Raymonda Queneauja, se lahko bere tudi kot svojevrstna, z vrsto vizualnih trikov naphana napoved francoskega novega vala.
21.6. četrtek
18.00
Kino-integral
Rock the Cradle – delo v nastajanju
Sherry Millner, Ernie Larsen, ZDA, 2012, video, 50', bp
Video esej, posnet na ulicah Soluna in antifašističnem festivalu v Srbiji, razpira problematiko radikalne grožnje in izziva, ki ju je vladavini globalnega kapitalizma in državnega aparata prinesla grška vstaja decembra '08 / januarja '09, skozi hkratno transpozicijo anarhistične preteklosti Barcelone in Pariške komune na frontne linije sodobnosti. Premisa je sledeča: hkrati nova in na novo oživljena antireprezentacijska politika je spodbudila bržkone nezaslišano in neprecedenčno zavezništvo med poprej izključenimi brezkompromisnimi silami: mladino, prekarnim delavstvom, samoniklim sindikalnim gibanjem, ilegalnimi priseljenci in anarhisti, silami torej, ki so ponudile silovit odpor, obenem pa vzpostavile opozicijske moduse življenja – v realnih in virtualnih prostorih, katerih avtonomnosti so se postavile v bran – in tako začrtale zametke nove skupnosti navzlic metastazirajoči družbenoekonomski krizi. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjema. Vstop prost.
19.15
Pariz: mesto in film
Ljubimca z mostu Pont-Neuf (Les amants du Pont-Neuf)
Léos Carax, Francija, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Alex (Denis Lavant) in Michèle (Juliette Binoche) sta le dva izmed mnogih brezdomcev, ki morajo vsak dan znova uporabiti vse moči in sposobnosti, da preživijo na zanje neprijaznih pariških ulicah. Alex, ki je nekoč želel nastopati v cirkusu, se bori z odvisnostjo od alkohola in pomirjeval. Slikarko Michèle je na cesto postavil bivši ljubimec. S pomočjo izkušenega starega vagabunda Hansa se oba učita taktik preživetja in tako počasi postaneta odvisna drug od drugega in od medsebojne pomoči, tudi kasneje, ko se že znajdeta na lastnih nogah. Ljubezenska zgodba mladih brezdomcev, posneta na ozadju pariških ulic in rek ter najstarejšega mostu, ki prečka Seno v Parizu. Film, ki je veljal za kult in klasiko hkrati, še preden je bil posnet, nato pa brezsramno upravičil vsa pričakovanja.
21.30
Pariz: mesto in film
Stara pesem (On connaît la chanson)
Alain Resnais, Francija, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 120', svp
Simon ( André Dussollier) je skrivaj zaljubljen v Camille (Agnès Jaoui). Camille se zaradi nesporazuma zagleda v Marca (Lambert Wilson). Marc, čedni nepremičninski posrednik in hkrati Simonov šef, poskuša prodati stanovanje Odile(Sabine Azéma), katere sestra je Camille. In Odile si stanovanja resnično želi, kljub tihemu nasprotovanju svojega moža Clauda (Pierre Arditi). Malce suhoparni Claude s težavo prenaša nenadno vrnitev Nicolasa (Jean-Pierre Bacri), ki je izginil pred leti. Nicolas, stari dobri prijatelj Odile, pa zdaj postane Simonov zaupnik ... Dialog filma je deloma stkan iz refrenov francoskih zimzelenih uspešnic. Vrhunska komedija vrhunskega mojstra.
22.6. petek
19.00
Pariz: mesto in film
Izmikanje (L’esquive)
Abdellatif Kechiche, Francija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 117', svp
Petnajstletni Krimo (Osman Elkharraz) živi s svojo materjo v blokovskem naselju v Saint-Denisu. Da bi lahko izpovedal svojo ljubezen ognjeviti Lydii (Sara Forestier) in pri tem ne žrtvoval svojega ugleda, se želi plašni Krimo polastiti vloge Harlekina, Lydiinega snubca v šolski uprizoritvi Marivauxove komedije Igra ljubezni in naključja. Marivauxov jezik dobi ob mladinskem žargonu metaforično funkcijo univerzalnega jezika. Obvladati ga pomeni imeti dostop do ljubezni. Hkrati trpek in komičen ter silovito poživljajoč film je dobitnik cezarjev za najboljši film, režiserja, scenarij in obetavno mlado igralko.
21.15
Pariz: mesto in film
Sprememba naslova (Changement d’adresse)
Emmanuel Mouret, Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 85', svp
David (Emmanuel Mouret), mlad, sramežljiv podeželan, ki igra na rog in ga tudi poučuje, se naseli v Parizu. Na ulici sreča iznajdljivo Anne (Frédérique Bel), lastnico majhne fotokopirnice, s katero skupaj najameta stanovanje. Sledi prvi in skoraj naravni poskus, da bi se zbližala tudi intimno, a kmalu ugotovita, da zdravo sostanovalsko razmerje ne more temeljiti na strasti, ampak je veliko primernejše dobro in iskreno prijateljstvo. Tako se vsak naseli v svojem delu stanovanja in posveti svoji ljubezni.
23.6. sobota
19.00
Animateka
Stara dama in golobi (La vieille dame et les pigeons)
Sylvain Chomet, Francija/Kanada/Belgija/VB, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 26', svp
V nekem pariškem parku v 50-ih letih stražnik naleti na senilno staro gospo, ki se najraje zamoti tako, da z razkošnimi pojedinami pita okoliške golobe. Stražniku se v trenutku posveti: če postane golob, bo lahko jedel na stroške naivne gospe. Pa je gospa res tako naivna?
Trojčice iz Bellevilla (Les triplettes de Belleville)
Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 80', bd
Šampion je osamljen deček, ki ga posvoji babica, madame Souza. Ko ta opazi, da je deček najsrečnejši, kadar sedi na kolesu, ga začne intenzivno trenirati. Leta minevajo, Šampion doraste svojemu imenu in se pripravlja na sloviti Tour de France. Vendar pa tekmovanja ne zaključi, saj ga na gorskem vzponu ugrabi par skrivnostnih možakov. Babica in njen zvesti pes Bruno se podata v reševalno akcijo. Pot ju vodi prek oceana v velemesto Belleville, kjer se srečata z znamenitimi Trojčicami iz Bellevilla, čudaškimi glasbenimi zvezdami iz tridesetih, ki se odločijo babico in Bruna vzeti pod svoje okrilje. Po zaslugi izvrstnega pasjega smrčka se kmalu znajdejo na kolesarjevi sledi. Jim bo uspelo prekrižati peklenske načrte zlobne francoske mafije?
21.00
Pariz: mesto in film
Dva dni v Parizu (2 Days in Paris)
Julie Delpy, Francija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Marion (Julie Delpy) in Jack (Adam Goldberg) živita v New Yorku; ona je Francozinja, on Američan. Med vračanjem s počitnic, polnih nesporazumov in nasprotujočih si mnenj, se ustavita v Parizu pri njenih starših. Jack, ki ne zna niti besede francosko, doživi pravi kulturni šok: Marionina starša se prepirata v njegovi navzočnosti, njene prijateljice neprestano čebljajo o seksu, naokrog ga prevažajo pijani taksisti, Marion na vsakem vogalu naleti na katerega od svojih nekdanjih ljubimcev. Drugi celovečerec v režiji Julie Delpy je komedija neustavljivo zabavnih dialogov, ki slika humoren portret para neuravnovešenih intelektualcev in neolepšano podobo francoske prestolnice ter njenih prebivalcev.
24.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
25.6. ponedeljek
Dan državnosti. Kinoteka je zaprta.
26.6. torek
19.00
Animateka
Otok Blacka Móra (L'Île de Black Mór)
Jean-François Laguionie, Francija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 85', svp
Leto 1803, obala Cornwalla. Petnajstletnemu Kidu uspe pobegniti iz sirotišnice, kjer živi kot v zaporu. Svojega pravega imena ne pozna in vse, kar ima, je zemljevid otoka, ki ga je našel v knjigi o znanem piratu Blacku Móru – otoka, na katerem se nahaja zaklad. Skupaj s plenilcema ladijskih razbitin, MacGregorjem in La Ficellom, se Kid v iskanju otoka odpravi na drugo stran Atlantika. Vendar se nič ne zgodi tako, kot piše v knjigah o piratih ... In preden bo deček prispel na cilj, ga čaka še cel kup pustolovščin.
21.00
Pariz: mesto in film
Andalucia
Alain Gomis, Francija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 90', svp
Yacine (Samir Guesmi), sin severnoafriških priseljencev, se ne pusti ukleščiti v družbene spone in živi svobodno življenje, polno nevarnosti, katerim se uspe le za las izogniti. Prebiva v prikolici blizu pariške obvoznice in blodi od enega začasnega dela do drugega. Splet naključnih srečanj ga popelje prek Toleda v Andaluzijo. Alain Gomis je uspel ponovno ustvariti drzen film, ki se sprašuje o dostojanstvu posameznika, soočenega z vsakdanjim družbenim ponižanjem. Pripovedna kreativnost sestavi pravi mozaik poetičnih posnetkov, ki brez klišejev in z veliko fantazije rišejo sodobno francosko družbo in njeno zamolčano kolonialno preteklost.
27.6. sreda
18.00
Animateka
Kiriku in divje živali (Kirikou et les bêtes sauvages)
Michel Ocelot, Bénédicte Galup, Francija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 75', svp
Mali Kirikou, ki je na precej nenavaden način prišel na svet v animiranem filmu Kiriku in čarovnica, se vrača. Fantič s karizmatično močjo, ki se je postavil po robu hudobni čarovnici Karabi, je še vedno majcen, vendar teče hitreje kot marsikatera afriška žival. Življenje v njegovi vasici je hkrati idilično in kruto. Vaščani se soočajo s težavami in njihov prvi odziv je vedno obup, strah in nemoč. Tu pa nastopi mali modrec Kiriku. Njegovo zrelo razmišljanje je usmerjeno k reševanju težav in sam je sovaščanom tudi najboljši zgled. V poetičnem nizanju nenavadnih in zanimivih zgodb jim vedno znova pokaže, da je treba biti včasih ustvarjalen, spet drugič vztrajen in kdaj tudi sila pogumen.
20.00
Pariz: mesto in film
Ples – Balet Pariške opere (La danse, le ballet de l'Opéra de Paris)
Frederick Wiseman, Francija/ZDA, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 158', svp
Wiseman se je z značilno potrpežljivostjo in občutkom za nadrobno lotil francoske institucije za ples, baletnega oddelka pariške operne hiše, ki domuje v mogočni Palais Garnier. Kot vedno ga ne zanima zgolj "zunanja podoba" hiše – v tem primeru baletna predstava za občinstvo, temveč živo tkivo ustanove za fasado, dolgotrajne vaje, sodelovanje med koreografi in plesalci, komuniciranje z umetniško direktorico hiše, težave z gmotno podporo, spori glede statusa plesalcev in pokojninske reforme, pa celotno ozadje hiše: od tehnikov, asistentov, računovodij, delavcev v menzi, scenografov … V posnetkih sedmih baletnih predstav se stekata profesionalni in socialni vidik slovite umetniške ustanove, ki je posneta kot mesto v mestu, utrdba v osrčju Pariza. "Ne maram raziskovanja – vendar je snemanje filma raziskovanje, saj nobeden od dogodkov v filmu ni insceniran. Nikoli nikogar ne prosim, naj kaj naredi posebej zame. Edino, o čemer se prepričam vnaprej, sta razporeditev prostora in redni potek dela. Pri baletnem ansamblu Pariške opere je bilo to preprosto, saj vsak teden objavi urnik vaj in predstav." Frederick Wiseman
28.6. četrtek
19.00
Animateka
U (U le film)
Serge Ellisalde, Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 75', svp
Nobena deklica ne bi princesi Moni zavidala njene usode. Odkar sta ji umrla starša, živi v gradu sama z zloveščima in odvratnima pojavama, Goomijem in Milostljivim gospodom. Nekega dne pa njen jok prikliče samoroginjo. Ime ji je U in prišla je, da bi jo potolažila in varovala. U postane Monina spremljevalka, njena starejša in mlajša sestra hkrati, njena zaupnica in neločljiva prijateljica. Življenje tako postane prijetnejše. Mona raste in postaja prelepa princeska, medtem pa se v bližnjem gozdu naseli skupina Wéwéjev, miroljubnih in očarljivih bitij z bujno domišljijo. Čeprav nimajo nobenih posebnih sposobnosti, bo njihova prisotnost spremenila vse. In tu je še Kulka, zasanjani glasbenik ...
21.00
Animateka
Iluzionist (L'Illusionniste)
Sylvain Chomet, Francija, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 80', svp
Pozna 50. leta so in nihče več se ne zmeni za ostarelega zabavljača, ki izvaja prežvečene trike, medtem ko vsi hočejo glasen rock. Nekega dne naš junak zapusti svoje ponižujoče življenje obrobnega čarodeja in se odpravi na potovanje, na koncu katerega – v odročnih zakotjih Škotske – odkrije zvesto oboževalko, ki mu bo za vedno spremenila življenje. Prepričana je, da ta tujec zares zna čarati. Chometov nostalgični staromodni animirani film je nastal po predlogi nikoli uporabljenega scenarija, ki ga je francoski igralec in režiser Jacques Tati leta 1956 napisal v obliki pisma svoji odtujeni nezakonski hčeri Helgi Marie-Jeanne Schiel. Zato, kot pravi Chomet, ta film ni ljubezenska zgodba, ampak zgodba o odnosu med očetom in hčerjo.
29.6. petek
19.00
Lepa igra
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način. Žogo med drugim brcajo Michael Caine, Sylvester Stallone, Max von Sydow in Pelé! Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
21.15
Lepa igra
Ofsajd (Offside)
Jafar Panahi, Iran, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Na polnem avtobusu iranskih nogometnih navijačev, ki se odpravljajo na kvalifikacijsko tekmo med Iranom in Bahreinom, v kotu tiho sedi mlad fant. Vendar to ni fant, ampak dekle v navijaški preobleki in s pobarvanim obrazom v barvah iranske zastave. Pri vhodu stadiona jo aretirajo in v priporu skupaj z drugimi dekleti, preoblečenimi v navijače, spremlja celotno tekmo za ograjo ob stadionu. Tam jih stražijo mladi vojaki, ki jih bodo po tekmi predali nravstveni policiji, da bo dekleta kaznovala za njihovo neprimerno početje. Do takrat pa prestajajo mučne trenutke, saj tekme ne morejo gledati in le poslušajo krike navijačev in komentarje mladih vojakov, ki jim opisujejo dogajanje na igrišču, katerega sploh ne razumejo. Dekleta so med seboj zelo različna, vendar jih povezuje močna strast do nogometa. Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
30.6. sobota
19.00
Lepa igra
Zidane – portret 21. stoletja (Zidane, un portrait du 21e siècle)
Douglas Gordon, Philippe Parreno, Francija/Islandija, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
Film, ki je nekje na pol poti med športnim dokumentarcem in konceptualnim umetniškim videom, neprekinjeno pokriva skoraj 90 minut nogometne tekme med Real Madridom in Villarealom (23. aprila 2005) izključno iz perspektive nogometnega superzvezdnika Zinedina Zidana. Realovega kapetana spremljamo v mojstrski fotografiji skozi petnajst 35-milimetrskih in 2 HD kameri. Vrhunsko posneto in zmontirano delo ni zgolj najbolj nenavaden nogometni film vseh časov, temveč pozorna študija človeka v njegovem delovnem okolju in hkrati oda osamljenosti atleta ter vzdržljivosti človeškega telesa. Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
21.00
Lepa igra
Išče se Eric (Looking for Eric)
Ken Loach, ZDA/Francija/Italija/Belgija/Španija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Poštar in nogometni navdušenec Eric si polzi iz rok … Po spodletelem drugem zakonu in na pragu krize srednjih let mu preglavice povzroča še podivjana pastorka. Prav na rob pa ga potisne skrivnost iz preteklosti. Kako naj se približa Lily, ženski, ki jo je ljubil pred tridesetimi leti? V najhujši krizi Ericu pogum začne vlivati poseben namišljeni prijatelj – legenda kluba Manchester United, francoski nogometni genij ter filozof med nogometaši Eric Cantona, ki ga igra nihče drug kot Eric Cantona.
Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
1.7. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.7. ponedeljek
19.00
Kinoteka praznuje Valvasorjevo nagrado: Film po izboru Lilijane Nedič
Sužnja ljubezni (Raba ljubvi)
Nikita Sergejevič Mihalkov, SZ, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 94', sp
Daleč od revolucije, ki razvnema Rusijo, filmska ekipa na Krimu snema meščansko melodramo z oboževano zvezdo nemega filma Olgo v glavni vlogi. Med prostim časom se Olga druži z direktorjem fotografije, Viktorjem Potockim, ki ji razkrije pravo moč filma, ko ji pokaže skrivaj posnete dokumente o nasilju carske vojske. Ljubezen do Potockega Olgo spreobrne iz muhave zvezde v predano revolucionarko ter jo pahne v vrtinec političnih dogajanj takratnega časa. Prvi film ruskega režiserja Mihalkova, s katerim si je utrl pot do mednarodnih priznanj. Vstop prost.
21.00
Kinoteka praznuje polnopravno članstvo v FIAF-u: Premiera nove pridobitve kinotečnega arhiva!
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
"Film je sestavljen izključno iz popolnoma črnih in popolnoma belih sličic, ki jih Kubelka sestavlja v nize, dolge največ štiriindvajset sličic in kratke najmanj eno sličico. Izmenjava posamičnih črnih in belih sličic med projekcijo povzroča bliskovito utripanje; v daljših obdobjih teme nemirno pričakujemo vrnitev bliskanja in nikoli ne vemo, v kakšni obliki se bo spet pojavilo. /.../ Če je predvajan z dovolj svetlo sliko in dovolj glasnim zvokom, ima ta Kubelkin film masivno, primarno energijo, surovo, primitivno moč dogodka v naravi."
Fred Camper
"Ta film je, zelo resnično, treba videti. In zelo resnično videti in slišati, da bi lahko sploh verjeli! Če sploh kaj, potem je to čisti film."
Stan Brakhage
"Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek."
P. Adams Sitney
Vstop prost. Projekcija je posvečena spominu na Amosa Vogla (1921-2012).
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
prihaja na spored/poletje v kinoteki:
letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
retrospektive: Bojan Adamič, Travis Wilkerson, Santiago Álvarez, Ples na platnu
kino-integral: Bady Minck
festivali: K3
nov nakup slovenske kinoteke: Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune, Georges Méliès, 1902)
animateka: lutkovni film
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
1.6. petek
18.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Dr. Strangelove (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb)
Stanley Kubrick, VB, 1964, 35mm, 1.37, čb, 93', sp
Satirična komedija o obsednem stanju, ki zavlada v ameriškem političnem vrhu pod pretnjo nuklearne vojne. Katastrofa, ki se v peklenskem ritmu bliža in grozi, da bo pokopala civilizacijo, je maslo neodgovornega ameriškega oficirja, sicer nepomembnega kolesca v vojaški mašineriji Združenih držav Amerike. Hollywood se je ciničnega in vizionarskega filma prestrašil in mu kategorično odrekel štiri oskarje, za katere je bil nominiran. Praznih rok je morda najbolj po krivici ostal Peter Sellers, ki blesti kar v treh nepozabnih vlogah.
20.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Schindlerjev seznam (Schindler's List)
Steven Spielberg, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, čb/barvni, 195', sp
Resnična zgodba o vojnem dobičkarju (Liam Neeson), ki mu z ekonomsko-psihološko manipulacijo uspe rešiti tisoč Židov iz koncentracijskega taborišča. S prilizovanjem nacistom se namreč dokoplje do precejšnjega premoženja, ki ga vloži v rešitev prek 1000 poljskih Judov, tako da jih zaposli v svoji tovarni. Denar je življenje. Spielbergova tretja neposredna investicija v oskarje (po E.T.-ju in Škrlatni barvi) naposled obrodi sadove.
2.6. sobota
18.30
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Zastave naših očetov (Flags of Our Fathers)
Clint Eastwood, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 132', sp
Februarja 1945 se je na otoku Iwo Jima odvil eden najbolj krvavih pacifiških spopadov v drugi svetovni vojni. Komaj nekaj dni po začetku bitke med ameriškimi marinci in japonsko imperialno vojsko so marinci na vulkanski gori Suribači razobesili ameriško zastavo. Dvig zastave, ki ga je ovekovečil vojni fotograf Joseph Rosenthal, je v domovini nemudoma postal simbol upanja in ameriškega triumfa. Tri preživele vojake so odposlali domov, da bi z govori in nastopi zbirali sredstva za nadaljevanje vojne. "Kot bi rekel pokojni Jean Beaudrillard: simulacija je postala original. Ponaredek je postal resnica, 'zgodovinski trenutek', simbol poguma in patriotizma. Trije dvigovalci zastave, ovekovečeni na fotki, so padli na Iwo Jimi, tiste tri, ki so preživeli, pa so takoj prelevili v nacionalne junake, v pop ikone, v medijske atrakcije ... ameriška vlada je potrebovala tudi propagandno zmago doma." Marcel Štefančič, jr.
21.00
Vikend Kinopoličana Vlada Pintarja
Pisma z Iwo Jime (Letters from Iwo Jima)
Clint Eastwood, ZDA, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 141', sp
Eastwoodova druga dramatizacija legendarne in brutalne 40-dnevne bitke za Iwo Jimo ter travmatičnih posledic, ki jih je imela za obe vojski v spopadu, je tokrat posneta s perspektive japonskih vojakov, ki so skušali pod vodstvom generala Kuribayashija (Ken Watanabe) ubraniti sveti otok pred invazijo mnogo številčnejše ameriške vojske. Zavedajoč se, da so obsojeni na smrt.
"Kako je bitka izgledala skozi ameriške oči, je Clint Eastwood pokazal v Zastavah naših očetov, kako je izgledala skozi japonske oči, pa v antimanihejskih, desaturiranih, skoraj črno-belih Pismih z Iwo Jime, drugem delu svojega monumentalnega diptiha ..." Marcel Štefančič, jr.
3.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
4.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/In memoriam: Peter Zobec (1932-2012)
Lan
Peter Zobec, Slovenija, 1979, 16mm, barvni, 9'
Kres
Peter Zobec, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 14'
Dober dan
Jože Pogačnik, Slovenija, 1962, 35mm, čb, 11'
Tenor
Jure Pervanje, Slovenija, 1980, 35mm, barvni, 11'
Kjer me srbi, tam se čoham
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 16'
Poljub
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 13'
21.00
Večer SFA/In memoriam: Peter Zobec (1932-2012)
Carmen
Metod Pevec, Slovenija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 98'
Sodobna, ljubljanska poulična Carmen (Nataša Barbara Gračner), ki ji je tragična družinska preteklost pristrigla čustva, dobi v ljubezni Gorana (Sebastijan Cavazza), mladega priložnostnega pisatelja, priložnost, da splava iz travm in dna družbe, a se one prve vezi izkažejo za močnejše. Igra tudi Peter Zobec kot "osiveli".
5.6. torek
16.00
Kino Otok v Kinoteki/Svetlobna gverila
Stoletje rojevanja (Siglo ng pagluluwal)
Lav Diaz, Filipini, 2011, video, čb, 360', ap
Veličastno zlitje določenih temeljnih preokupacij filma in umetnosti nasploh, kot so vera v ideje in ideale, dejanje stvaritve, poskus razumeti Drugega in vloga, ki jo pri tem igra – oziroma bi jo morala igrati – filmska umetnost. Iz vrste prepletenih zgodb se izrisujeta zlasti pripoved o razkroju nekega krščanskega kulta in (avtobiografska) pripoved o fotografu in režiserju, ki ne more dokončati svojega filma.
6.6. sreda
18.00
Subsaharski klasiki
Hatari!
Howard Hawks, ZDA, 1962, 35mm, 1.85, barvni, 159', bp
John Wayne je kolovodja bande trdoživih pustolovcev, ki se podi prek afriške savane za divjimi živalmi, da bi jih potem prodajali živalskim vrtovom po svetu. Pridruži se jim očarljiva Elsa Martinelli, lastnica živalskega vrta: moški jo sprejmejo medse pod pogojem, da bo odkupila vse ujete živali. Iskre, ki se nemudoma ukrešejo med Johnom in Elso, poskrbijo še za komično plat nikdar dolgočasne avanture. "Film leta." Jean-Luc Godard, Cahiers du cinéma, 1962
21.00
Subsaharski klasiki
Bamako
Abderrahmane Sissako, Mali/Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 115', sp
Melé je barska pevka, njen mož Chaka je nezaposlen, zakonca sta tik pred razvezo. Na dvorišču hiše, ki jo delita z drugimi družinami, se je pravkar začel sodni proces. Predstavniki afriške civilne družbe so sprožili postopke proti Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, ki ju krivijo za afriško gorje. Med zasliševanji in pričanji življenje na dvorišču teče dalje.
"Kako da ne obstaja nobeno sodišče, ki bi si upalo postaviti pod vprašaj moč najmočnejših? Moj cilj ni bil razglašati, kdo je kriv, temveč izpostaviti dejstvo, da je nesreča na stotine milijonov ljudi rezultat politike, ki je bila odločena nekje drugje, zunaj njihovega sveta." Abderrahmane Sissako
7.6. četrtek
18.30
Dan za dokumentarec
Stara šola kapitalizma (Stara škola kapitalizma)
Želimir Žilnik, Srbija, 2009, 35mm, barvni, 122', svp
V filmu zgovornega naslova se Želimir Žilnik, eden najvidnejših ustvarjalcev post-jugoslovanskega družbenokritičnega filma, odpravi v epicenter določenih procesov, ki pretresajo srbsko družbo. Postavi se med vrste obupanih in nemočnih delavcev, ki jih je kriminalno lastninjenje družbenega premoženja oropalo življenjskih pogojev in prihodnosti. Postavi se za hrbet izkoriščevalskih lastnikov, malih in velikih tajkunov, ki so si v brezpravju dereguliranega kapitalizma izdolbli udobne luknje. Postavi se v zakulisje oportunističnega mešetarjenja političnih elit, ki družbeni status quo vzdržujejo zgolj s pomočjo vse bolj represivnih ukrepov. Postavi se ob bok urbanim aktivistom, ki v globoki krizi vidijo priložnost za spremembe, ter intelektualcem, ki si na pogorišču zgodovinskih idej izprašujejo vest.
21.00
Dan za dokumentarec/Uvod v Festival migrantskega filma
Solidarnost
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 5'
V deželi medvedov
Nika Autor, Slovenija, 2012, video, barvni, 72'
"Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov." - Karl Marx
Projekcija v prisotnosti avtorice in akterjev filma. Vstop prost.
8.6. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Film po izboru Roka Bička
Dersu Uzala
Akira Kurosawa, Japonska/SZ, 1975, 35mm, 2.35, barvni, 144', sp
Dersu Uzala je osamljen gozdni mož, na katerega v prostranstvih Sibirije naleti ekipa geodetov. Dersu postane njihov vodnik po divjini, razkazuje jim naravo in jim pomaga. Po več letih glavni geodet ponovno sreča Dersuja, vzame ga s sabo domov v mesto, saj starec počasi izgublja vid in ni več sposoben živeti sam v pustoti. Dersu pa se v civilizaciji ne počuti dobro. Iz vsake podobe tega lepega filma veje prošnja, da bi ji pozorno prisluhnili, počasi se razgalja obris človeka, ki se stara, človeka, katerega spoštljiv molk pred obličjem narave je vedno globlji, kaže se nam režiser, razmišljajoč o svoji usodi (Kurosawa je pred snemanjem filma poskušal napraviti samomor).
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Kratki filmi Roka Bička
Družina
Rok Biček, Slovenija, 2007, video, barvni, 36'
Dan v Benetkah
Rok Biček, Slovenija, 2008, video, barvni, 19'
Lov na race
Rok Biček, Slovenija, 2010, video, barvni, 23'
Projekcije bodo prepletene s pogovori z avtorjem, ki jih bo vodil Janez Lapajne.
9.6. sobota
19.00
Muzej slovenskih filmskih igralcev: Demeter Bitenc – 90 let!
Minuta za umor
Jane Kavčič, Slovenija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 80'
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in je zaradi dolge odsotnosti osumljen medvojne izdaje, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci. Preživeli so le štirje in Koh se odloči, da bo sam odkril izdajalca. Skupina bivših sošolcev (med njimi Demeter Bitenc) se znajde v nočnem lokalu, kjer Koha nekdo vrže čez ograjo terase. Pojavi se policijski inšpektor, ki prisotne obvesti o Kohovi smrti. Eden izmed njih zbeži, a ga policija ujame. Inšpektor zadrži vse tri osumljence v praznem baru in pri rekonstrukciji dogodka razkrije morilca. Eksperimentalno uvajanje kriminalnega ali detektivskega žanra v slovenski film in ena najbolj markantnih vlog legendarnega Demetra Bitenca.
21.00
Nova pridobitev kinotečnega arhiva
Triptih Agate Schwarzkobler
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 78’, ap
Film sistematično sledi Agati (Nataša Barbara Gračner), na videz običajni tajnici, skozi tri poglavja njene vsakdanje rutine: od jutra v pisarni, prek prostega popoldneva do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret neke mlade ženske, razpete med svoje predstave možnih (moških) svetov, ki jih naseljuje, in predstavo, ki si jo ti svetovi ustvarjajo o njej. Fragmentaren, hipnotičen, nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb; spregledana pozna mojstrovina in pravi film maudit velikega slovenskega filmarja. Po istoimenski literarni predlogi Rudija Šelige.
10.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
11.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Prva ljubezen
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Puntar
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Slikar
Rajko Ranfl, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 8'
Sončni dnevi občana Urbana
Jože Bevc, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 11'
Impol – stopetdeset let kasneje
Jože Pogačnik, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 13'
Cesta in človek
Peter Ovsec, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 10'
Klip Klap ročna orodja Skill
Marijan Cilar, Slovenija, 1975, 35mm, barvni, 2'
21.00
Večer SFA: 30-letnica celovečernega filma
Pustota
Jože Gale, Slovenija, 1982, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Po krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem ob začetku 18. stoletja je Grogovčeva družina, ki je v nemirih izgubila vse razen golega življenja, prisiljena oditi v pregnanstvo. Zatočišče jim ponudi bogat kmet, ki jim za majhno odškodnino in v zameno za pomoč na njegovi kmetiji odstopi jalovo zemljo. Zgodovinska pripoved o tlačanski družini, posneta po istoimenskem romanu Vladimirja Kavčiča.
12.6. torek
17.15
Teden japonskega filma – uvertura
Inju, zver v senci (Inju, la bête dans l'ombre)
Barbet Schroeder, Francija, 2008, 35mm, barvni, 105', sp
Parižan Alexandre Fayard (Benoît Magimel) je uspešen pisec kriminalk in profesor literature. Povabljen je na Japonsko, kjer naj bi predstavil svoj zadnji roman, veliko uspešnico, ki grozi, da bo po prodaji zasenčila celo najznamenitejšega japonskega pisca nasilnih romanov, skrivnostnega Shundeija Oeja. Alexandre nekega večera spozna Tamao, gejšo v japonski čajnici, ki mu zaupa svoje strahove. Eden izmed njenih nekdanjih ljubimcev, ki bi lahko bil tudi Shundei Oe, ji grozi s smrtjo. Fayard, sicer tudi spoštovan strokovnjak za Oejevo literaturo, privoli v pomoč gejši, saj bi se med drugim izredno rad osebno srečal z legendarnim japonskim piscem in svojim vzornikom. Nič hudega sluteč pa se zaplete v krvavo igro, kjer se prepletata fikcija in resničnost.
19.30
Teden japonskega filma – otvoritev
Skrivnostna ženska (Oboroyo no onna)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1936, 35mm, 1.37, čb, 111', svp
Bunkichi je prikupen, a sila neodgovoren mož. Ko ga sosedje izberejo za vodjo zbiralne akcije, še njegova žena Okiyo podvomi, da bo nezreli Bunkichi kos nezahtevni nalogi. Za še bolj neodgovornega pa se izkaže, ko ga ovdovela sestra Otoku poprosi, naj spregovori z njenim sinom in ga prepriča o pomembnosti študija. Bunkichi pa gre z nečakom raje popivati. A ko se mladi Seiichi znajde v resnični zagati, se Bunkichi izkaže in prevzame odgovornost za posledice nečakove nepremišljenosti. Goshova na gosto stkana družinska drama je pretanjena in na videz lahkotna študija dolžnosti, žrtvovanja in zrelosti, ter presunljiva metafora človekove zmožnosti za spremembo.
13.6. sreda
19.00
Teden japonskega filma
Dekleti iz Izuja (Izu no musume-tachi)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1945, 35mm, 1.37, čb, 74', svp
Mladega vojaškega oficirja Kiyoshija, ki je vajen udobnega življenja višjega sloja, odpošljejo v mesto Izu. Najti si mora nastanitev. Ker pa je tamkajšnji tempelj poln medvojnih pribežnikov in priseljencev iz drugih krajev, vzame tavajočega Kiyoshija pod streho gostilničar Bunkichi s svojima hčerama. A mladi oficir kaj hitro postane še preveč domač in hčerki obravnava kot služabnici. Bunkichijevi sestri Okin pa ni prav nič po godu, da se je mladenič naselil k njenima še neporočenima nečakinjama. Eden redkih filmov, posnetih leta 1945, je bil premierno predvajan komaj dva tedna po japonski kapitulaciji. Čeprav velja Gosho zlasti za mojstra žanra shōmin-geki, drame običajnih ljudi delavskega in srednjega razreda, je film hkrati odraz avtorjeve kritične protivojne naravnanosti.
21.00
Teden japonskega filma
Princ in dvorne gospe (Genji monogatari)
Kōzaburō Yoshimura, Japonska, 1951, 35mm, 1.37, čb, 124', svp
Cesarjev sin Gendži uživa ugled kjotskega plemstva, med katerim slovi po šarmu in privlačnosti, vendar se ne more ubraniti želji po tistem, kar mu je strogo prepovedano: očetovi mladi in prelepi nevesti. Tragične posledice njegove obsedenosti ga vodijo od enega k drugemu ženskemu objemu. Yoshimurova razkošna priredba najstarejšega japonskega romana je hkrati prva filmska ekranizacija te literarne klasike dvorne dame Shikibu Murasaki iz 11. stoletja, saj je bilo snemanje ljubezenskih zgodb, umeščenih v okolje cesarskega dvora, na Japonskem do leta 1945 in razpada imperija prepovedano.
14.6. četrtek
18.30
Teden japonskega filma
Eejanaika
Shōhei Imamura, Japonska, 1981, 35mm, barvni, 151', svp
Na predvečer tako imenovane Meiji restavracije ali obnove cesarstva, kataklizmičnega prevrata, ki je prinesel konec šogunatu Tokugawa, se Genji po šestih letih vrne iz Amerike. Za nekdanjim življenjem niso ostale niti sledi, njegovo mlado ženo so prisilili v prostitucijo. Razdor med vladajočimi se širi na ulice, kjer ljudstvo vzklika "Eejanaika!" ("Zakaj pa ne!") in ropa skladišča bogatih trgovcev. Ko vojska zakoraka nad uporniške množice, je med njimi tudi Genji, zdaj agitator klana Satsuma. Imamura se v svoji značilni maniri ne osredotoča na državne veljake, pač pa na posameznike z družbene margine in dna.
21.30
Teden japonskega filma
Ljubezensko pismo (Koibumi)
Tatsumi Kumashiro, Japonska, 1985, 35mm, barvni, 108', svp
Kyoko, privlačno in uspešno urednico revije, nekega dne zapusti mož, nekoliko manj uspešen učitelj likovne vzgoje Shoichi. Med moževimi stvarmi odkrije pismo njegove nekdanje ljubezni Etsuko, ki je zbolela za levkemijo in si želi pred smrtjo še zadnjič srečati s Shoichijem. Razpet med ljubeznijo do žene in sina ter spomini na nekdanjo ljubimko Shoichi zapusti družino in dom, da bi skrbel za Etsuko na njeni bolniški postelji. Nekaj dni kasneje tudi Kyoko obišče Etsuko in ob sočutju z umirajočo žensko spozna, da se mora odpovedati svojemu soprogu, da bi le ta pred smrtjo poročil Etsuko. Na poroki mu izroči dovoljenje za ločitev, ljubezensko pismo žene svojemu možu.
15.6. petek
19.00
Teden japonskega filma
Zvodnik (Zegen)
Shōhei Imamura, Japonska, 1987, 35mm, 2.35, barvni 124', svp
Iheiji Muraoka leta 1901 prispe v Hong Kong in se sprva zaposli pri brivcu Shimadi, že dve leti kasneje pa ga japonski konzulat kot protiruskega vohuna odpošlje na misijo v Mandžurijo. Vendar podjetni Muraoka kmalu opusti špionažo in ustanovi verigo bordelov za japonske vojake, ki se vleče prek vse Jugovzhodne Azije. Ko bo domača armada v kratkem zasedla to ozemlje, bo mastno zaslužil in, kar je še pomembnejše, služil domovini. Imamura se v tej črni komediji in satiri japonskega ekspanzionizma na nenavaden način loti polpretekle zgodovine svoje dežele.
21.30
Teden japonskega filma
Gadi iz Kishiwade (Kishiwada shōnen gurentai - Boys, Be Ambitious)
Kazuyuki Izutsu, Japonska, 1996, 35mm, barvni, 106', svp
Chunba, Kotetsu in njuni tovariši iz šolskih klopi odraščajo v delavski soseski Kishiwade pri Osaki. Živijo za spopade z rivalskimi tolpami v večni igri pretepov, porazov in povračil, ki jih vodi v navzkrižje z zakonom in organiziranim kriminalom. Film s priljubljenim komičnim dvojcem Ninety-Nine (Takashi Okamura in Hiroyuki Yabe) v glavnih vlogah bi lahko postal le še ena epizoda v seriji stripovskih prikazov delikventnih najstnikov, vendar Kazuyuki Izutsu podeli filmu pridih melanholičnega realizma: čeprav nikoli ne pretendira na resno družbeno-realistično kritiko, z ekscentričnim prikazom revnega in zanemarjenega okolja svojih protagonistov naslika animalistično surovost in hkrati otožno nostalgičnost njihovih življenj.
16.6. sobota
19.00
Teden japonskega filma
Proč od tega sveta (Kono Yo no Sotoe - Club Shinchūgun)
Junji Sakamoto, Japonska, 2004, 35mm, barvni, 123', svp
Med drugo svetovno vojno je bil jazz na Japonskem enoznačno obsojan in prepovedan kot "glasba sovražnika". Nekateri so se prepovedi uprli in na skrivaj poslušali jazzovske plošče, drugi so tabuizirano glasbo zavrgli in se pridružili vojski. Po koncu vojne pa se je s prihodom okupacijskih sil vrnila tudi ameriška glasba in na Japonskem zaživela z novo vitalnostjo. Film, posnet na ozadju kaosa in upanja povojne Japonske, pripoveduje zgodbo petih mladih muzikantov, ki dobijo glasbeno priložnost svojega življenja in kot skupina Lucky Strikers v ameriških vojaških klubih zaigrajo jazz. Ter odkrijejo skupni jezik z možmi, ki so jih še nedavno šteli za sovražnike. Poklon pionirski generaciji japonskih jazzovskih glasbenikov.
21.30
Teden japonskega filma
Skrivnostna ženska (Oboroyo no onna)
Heinosuke Gosho, Japonska, 1936, 35mm, 1.37, čb, 111', svp
Glej torek 12.6. ob 19.30.
17.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
18.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Filmi o čebelarstvu z gostom Ljubom Struno
Čebelarstvo
Slavko Hren, Slovenija, 1984, 16mm, barvni, 12'
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
TV Obzornik
TV Slovenija, 1964, video, čb, 35'
21.45
Festival migrantskega filma
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
Vstop prost.
19.6. torek
17.00
Festival migrantskega filma
Uvoz-izvoz (Import-Export)
Ulrich Seidl, Avstrija/Francija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 135', sp
Dve zgodbi v mrzli sivi zimi. Prva o ukrajinski medicinski sestri Olgi, ki od življenja želi več ter se odloči zapustiti svojo družino in državo. Odpotuje v Avstrijo, kjer se zaposli kot čistilka v bolnišnici za starostnike. Druga zgodba spremlja mladega Avstrijca Paula, brezposelnega in zadolženega varnostnika, ki ga očim vzame s seboj v Ukrajino nameščat igralne avtomate. Olga in Paul prihajata iz različnih okolij, a se spopadata s podobnimi težavami: prizadevata si verjeti vase in osmisliti svoje življenje. Narodnostne meje so v filmu zabrisane, pomen imajo predvsem socialne in eksistencialne. Film se dogaja med Vzhodom in Zahodom (Ukrajino in Avstrijo) nove Evrope ter obravnava življenje in umiranje, zmagovalce in poražence, moč in nemoč; izmišljeno in resnično pa obravnava kot človeški konstrukt. Vstop prost.
20.00
Pariz: mesto in film – otvoritev
Pariz, ki spi (Paris qui dort)
René Clair, Francija, 1923, 35mm, 1.33, čb, 35', nemi (posneta glasbena spremljava), svp
Nori znanstvenik s pomočjo skrivnostnega laserskega žarka zamrzne nič hudega sluteče prebivalce Pariza v čudaških in pogosto nič kaj laskavih pozah. Mesto stoji, Pariz spi. Budni so le potniki nekega letala, njihov pilot in čuvaj Eifflovega stolpa (Henri Rollan), ki sklenejo rešiti metropolo. Znanstveno-fantastična satira in prvenec francoskega cineasta Renéja Claira.
Ljubezenske pesmi (Les chansons d’amour)
Christophe Honoré, Francija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 95', svp
Ismaël (Louis Garrel) in Julie (Ludivine Sagnier) se zapleteta v igrivo, a čustveno zapleteno razmerje z Alice (Clotilde Hesme), nato pa tragični dogodek vse skupaj prisili, da se spoprimejo s krhkostjo življenja in ljubezni. A meseci minevajo in življenje se prične na novo. Christophe Honoré snema dandanašnji Pariz, vendar se hkrati pridružuje dediščini barvitih muzikalov Jacquesa Demyja. Ganljiva melodrama, razpeta med življenjem in smrtjo, premeša karte sentimentalnega trojčka novega vala (od Truffauta do Eustacha) in odkrije redko videno vrsto romance – srečno homoseksualno ljubezen. Film je bil predstavljen v uradnem tekmovalnem programu festivala v Cannesu in prejel cezarja za najboljšo filmsko glasbo.
20.6. sreda
19.00
Pariz: mesto in film
Umor v pariški četrti (Quai des Orfèvres)
Henri-Georges Clouzot, Francija, 1947, 35mm, 1.33, čb, 106', svp
Pariz 40-ih let, razuzdanih barskih plesišč in zločina polnih ulic. Spremljamo stremuško pevko Jenny Lamour (Suzy Delair) in njenega soproga, skladatelja Maurica Martineauja (Bernard Blier). Jenny se v upanju, da ji bo pomagal uspeti, spogleduje z vplivnim poslovnežem, ljubosumni Maurice pa se v navalu besa odpravi k bogatašu z namenom, da ga ubije. A nekdo ga prehiti. Nastopi policijski inšpektor Antoine (Louis Jouvet), ki ga sledi in prekaljen instinkt vodijo od Jenny do Mauricea, po vijugastem labirintu klasične detektivske zgodbe o umoru. Clozotova svobodna priredba detektivke Légitime défense Stanislas-Andréja Steemana je poglobljena študija značajev, v kateri umor odigra prej stransko vlogo.
21.00
Pariz: mesto in film
Cica v metroju (Zazie dans le métro)
Louis Malle, Italija/Francija, 1960, 35mm, 1.33, barvni, 93', svp
Bistra in odrezava enajstletnica (Catherine Demongeot) pripotuje v Pariz, da bi tam preživela razburljiv konec tedna s svojim samopašnim stricem (Philippe Noiret). A v tej anarhični komediji, ki ravna z mestom luči kot z divjim lunaparkom, čaka strica Gabriela veliko več razburjenja, kot je pričakoval. Svoj čas velika uspešnica, priredba priljubljenega romana Raymonda Queneauja, se lahko bere tudi kot svojevrstna, z vrsto vizualnih trikov naphana napoved francoskega novega vala.
21.6. četrtek
18.00
Kino-integral
Rock the Cradle – delo v nastajanju
Sherry Millner, Ernie Larsen, ZDA, 2012, video, 50', bp
Video esej, posnet na ulicah Soluna in antifašističnem festivalu v Srbiji, razpira problematiko radikalne grožnje in izziva, ki ju je vladavini globalnega kapitalizma in državnega aparata prinesla grška vstaja decembra '08 / januarja '09, skozi hkratno transpozicijo anarhistične preteklosti Barcelone in Pariške komune na frontne linije sodobnosti. Premisa je sledeča: hkrati nova in na novo oživljena antireprezentacijska politika je spodbudila bržkone nezaslišano in neprecedenčno zavezništvo med poprej izključenimi brezkompromisnimi silami: mladino, prekarnim delavstvom, samoniklim sindikalnim gibanjem, ilegalnimi priseljenci in anarhisti, silami torej, ki so ponudile silovit odpor, obenem pa vzpostavile opozicijske moduse življenja – v realnih in virtualnih prostorih, katerih avtonomnosti so se postavile v bran – in tako začrtale zametke nove skupnosti navzlic metastazirajoči družbenoekonomski krizi. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjema. Vstop prost.
19.15
Pariz: mesto in film
Ljubimca z mostu Pont-Neuf (Les amants du Pont-Neuf)
Léos Carax, Francija, 1991, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Alex (Denis Lavant) in Michèle (Juliette Binoche) sta le dva izmed mnogih brezdomcev, ki morajo vsak dan znova uporabiti vse moči in sposobnosti, da preživijo na zanje neprijaznih pariških ulicah. Alex, ki je nekoč želel nastopati v cirkusu, se bori z odvisnostjo od alkohola in pomirjeval. Slikarko Michèle je na cesto postavil bivši ljubimec. S pomočjo izkušenega starega vagabunda Hansa se oba učita taktik preživetja in tako počasi postaneta odvisna drug od drugega in od medsebojne pomoči, tudi kasneje, ko se že znajdeta na lastnih nogah. Ljubezenska zgodba mladih brezdomcev, posneta na ozadju pariških ulic in rek ter najstarejšega mostu, ki prečka Seno v Parizu. Film, ki je veljal za kult in klasiko hkrati, še preden je bil posnet, nato pa brezsramno upravičil vsa pričakovanja.
21.30
Pariz: mesto in film
Stara pesem (On connaît la chanson)
Alain Resnais, Francija, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 120', svp
Simon ( André Dussollier) je skrivaj zaljubljen v Camille (Agnès Jaoui). Camille se zaradi nesporazuma zagleda v Marca (Lambert Wilson). Marc, čedni nepremičninski posrednik in hkrati Simonov šef, poskuša prodati stanovanje Odile(Sabine Azéma), katere sestra je Camille. In Odile si stanovanja resnično želi, kljub tihemu nasprotovanju svojega moža Clauda (Pierre Arditi). Malce suhoparni Claude s težavo prenaša nenadno vrnitev Nicolasa (Jean-Pierre Bacri), ki je izginil pred leti. Nicolas, stari dobri prijatelj Odile, pa zdaj postane Simonov zaupnik ... Dialog filma je deloma stkan iz refrenov francoskih zimzelenih uspešnic. Vrhunska komedija vrhunskega mojstra.
22.6. petek
19.00
Pariz: mesto in film
Izmikanje (L’esquive)
Abdellatif Kechiche, Francija, 2003, 35mm, 1.85, barvni, 117', svp
Petnajstletni Krimo (Osman Elkharraz) živi s svojo materjo v blokovskem naselju v Saint-Denisu. Da bi lahko izpovedal svojo ljubezen ognjeviti Lydii (Sara Forestier) in pri tem ne žrtvoval svojega ugleda, se želi plašni Krimo polastiti vloge Harlekina, Lydiinega snubca v šolski uprizoritvi Marivauxove komedije Igra ljubezni in naključja. Marivauxov jezik dobi ob mladinskem žargonu metaforično funkcijo univerzalnega jezika. Obvladati ga pomeni imeti dostop do ljubezni. Hkrati trpek in komičen ter silovito poživljajoč film je dobitnik cezarjev za najboljši film, režiserja, scenarij in obetavno mlado igralko.
21.15
Pariz: mesto in film
Sprememba naslova (Changement d’adresse)
Emmanuel Mouret, Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 85', svp
David (Emmanuel Mouret), mlad, sramežljiv podeželan, ki igra na rog in ga tudi poučuje, se naseli v Parizu. Na ulici sreča iznajdljivo Anne (Frédérique Bel), lastnico majhne fotokopirnice, s katero skupaj najameta stanovanje. Sledi prvi in skoraj naravni poskus, da bi se zbližala tudi intimno, a kmalu ugotovita, da zdravo sostanovalsko razmerje ne more temeljiti na strasti, ampak je veliko primernejše dobro in iskreno prijateljstvo. Tako se vsak naseli v svojem delu stanovanja in posveti svoji ljubezni.
23.6. sobota
19.00
Animateka
Stara dama in golobi (La vieille dame et les pigeons)
Sylvain Chomet, Francija/Kanada/Belgija/VB, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 26', svp
V nekem pariškem parku v 50-ih letih stražnik naleti na senilno staro gospo, ki se najraje zamoti tako, da z razkošnimi pojedinami pita okoliške golobe. Stražniku se v trenutku posveti: če postane golob, bo lahko jedel na stroške naivne gospe. Pa je gospa res tako naivna?
Trojčice iz Bellevilla (Les triplettes de Belleville)
Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 80', bd
Šampion je osamljen deček, ki ga posvoji babica, madame Souza. Ko ta opazi, da je deček najsrečnejši, kadar sedi na kolesu, ga začne intenzivno trenirati. Leta minevajo, Šampion doraste svojemu imenu in se pripravlja na sloviti Tour de France. Vendar pa tekmovanja ne zaključi, saj ga na gorskem vzponu ugrabi par skrivnostnih možakov. Babica in njen zvesti pes Bruno se podata v reševalno akcijo. Pot ju vodi prek oceana v velemesto Belleville, kjer se srečata z znamenitimi Trojčicami iz Bellevilla, čudaškimi glasbenimi zvezdami iz tridesetih, ki se odločijo babico in Bruna vzeti pod svoje okrilje. Po zaslugi izvrstnega pasjega smrčka se kmalu znajdejo na kolesarjevi sledi. Jim bo uspelo prekrižati peklenske načrte zlobne francoske mafije?
21.00
Pariz: mesto in film
Dva dni v Parizu (2 Days in Paris)
Julie Delpy, Francija/Nemčija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Marion (Julie Delpy) in Jack (Adam Goldberg) živita v New Yorku; ona je Francozinja, on Američan. Med vračanjem s počitnic, polnih nesporazumov in nasprotujočih si mnenj, se ustavita v Parizu pri njenih starših. Jack, ki ne zna niti besede francosko, doživi pravi kulturni šok: Marionina starša se prepirata v njegovi navzočnosti, njene prijateljice neprestano čebljajo o seksu, naokrog ga prevažajo pijani taksisti, Marion na vsakem vogalu naleti na katerega od svojih nekdanjih ljubimcev. Drugi celovečerec v režiji Julie Delpy je komedija neustavljivo zabavnih dialogov, ki slika humoren portret para neuravnovešenih intelektualcev in neolepšano podobo francoske prestolnice ter njenih prebivalcev.
24.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
25.6. ponedeljek
Dan državnosti. Kinoteka je zaprta.
26.6. torek
19.00
Animateka
Otok Blacka Móra (L'Île de Black Mór)
Jean-François Laguionie, Francija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 85', svp
Leto 1803, obala Cornwalla. Petnajstletnemu Kidu uspe pobegniti iz sirotišnice, kjer živi kot v zaporu. Svojega pravega imena ne pozna in vse, kar ima, je zemljevid otoka, ki ga je našel v knjigi o znanem piratu Blacku Móru – otoka, na katerem se nahaja zaklad. Skupaj s plenilcema ladijskih razbitin, MacGregorjem in La Ficellom, se Kid v iskanju otoka odpravi na drugo stran Atlantika. Vendar se nič ne zgodi tako, kot piše v knjigah o piratih ... In preden bo deček prispel na cilj, ga čaka še cel kup pustolovščin.
21.00
Pariz: mesto in film
Andalucia
Alain Gomis, Francija, 2007, 35mm, 1.66, barvni, 90', svp
Yacine (Samir Guesmi), sin severnoafriških priseljencev, se ne pusti ukleščiti v družbene spone in živi svobodno življenje, polno nevarnosti, katerim se uspe le za las izogniti. Prebiva v prikolici blizu pariške obvoznice in blodi od enega začasnega dela do drugega. Splet naključnih srečanj ga popelje prek Toleda v Andaluzijo. Alain Gomis je uspel ponovno ustvariti drzen film, ki se sprašuje o dostojanstvu posameznika, soočenega z vsakdanjim družbenim ponižanjem. Pripovedna kreativnost sestavi pravi mozaik poetičnih posnetkov, ki brez klišejev in z veliko fantazije rišejo sodobno francosko družbo in njeno zamolčano kolonialno preteklost.
27.6. sreda
18.00
Animateka
Kiriku in divje živali (Kirikou et les bêtes sauvages)
Michel Ocelot, Bénédicte Galup, Francija, 2005, 35mm, 1.85, barvni, 75', svp
Mali Kirikou, ki je na precej nenavaden način prišel na svet v animiranem filmu Kiriku in čarovnica, se vrača. Fantič s karizmatično močjo, ki se je postavil po robu hudobni čarovnici Karabi, je še vedno majcen, vendar teče hitreje kot marsikatera afriška žival. Življenje v njegovi vasici je hkrati idilično in kruto. Vaščani se soočajo s težavami in njihov prvi odziv je vedno obup, strah in nemoč. Tu pa nastopi mali modrec Kiriku. Njegovo zrelo razmišljanje je usmerjeno k reševanju težav in sam je sovaščanom tudi najboljši zgled. V poetičnem nizanju nenavadnih in zanimivih zgodb jim vedno znova pokaže, da je treba biti včasih ustvarjalen, spet drugič vztrajen in kdaj tudi sila pogumen.
20.00
Pariz: mesto in film
Ples – Balet Pariške opere (La danse, le ballet de l'Opéra de Paris)
Frederick Wiseman, Francija/ZDA, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 158', svp
Wiseman se je z značilno potrpežljivostjo in občutkom za nadrobno lotil francoske institucije za ples, baletnega oddelka pariške operne hiše, ki domuje v mogočni Palais Garnier. Kot vedno ga ne zanima zgolj "zunanja podoba" hiše – v tem primeru baletna predstava za občinstvo, temveč živo tkivo ustanove za fasado, dolgotrajne vaje, sodelovanje med koreografi in plesalci, komuniciranje z umetniško direktorico hiše, težave z gmotno podporo, spori glede statusa plesalcev in pokojninske reforme, pa celotno ozadje hiše: od tehnikov, asistentov, računovodij, delavcev v menzi, scenografov … V posnetkih sedmih baletnih predstav se stekata profesionalni in socialni vidik slovite umetniške ustanove, ki je posneta kot mesto v mestu, utrdba v osrčju Pariza. "Ne maram raziskovanja – vendar je snemanje filma raziskovanje, saj nobeden od dogodkov v filmu ni insceniran. Nikoli nikogar ne prosim, naj kaj naredi posebej zame. Edino, o čemer se prepričam vnaprej, sta razporeditev prostora in redni potek dela. Pri baletnem ansamblu Pariške opere je bilo to preprosto, saj vsak teden objavi urnik vaj in predstav." Frederick Wiseman
28.6. četrtek
19.00
Animateka
U (U le film)
Serge Ellisalde, Francija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 75', svp
Nobena deklica ne bi princesi Moni zavidala njene usode. Odkar sta ji umrla starša, živi v gradu sama z zloveščima in odvratnima pojavama, Goomijem in Milostljivim gospodom. Nekega dne pa njen jok prikliče samoroginjo. Ime ji je U in prišla je, da bi jo potolažila in varovala. U postane Monina spremljevalka, njena starejša in mlajša sestra hkrati, njena zaupnica in neločljiva prijateljica. Življenje tako postane prijetnejše. Mona raste in postaja prelepa princeska, medtem pa se v bližnjem gozdu naseli skupina Wéwéjev, miroljubnih in očarljivih bitij z bujno domišljijo. Čeprav nimajo nobenih posebnih sposobnosti, bo njihova prisotnost spremenila vse. In tu je še Kulka, zasanjani glasbenik ...
21.00
Animateka
Iluzionist (L'Illusionniste)
Sylvain Chomet, Francija, 2010, 35mm, 1.85, barvni, 80', svp
Pozna 50. leta so in nihče več se ne zmeni za ostarelega zabavljača, ki izvaja prežvečene trike, medtem ko vsi hočejo glasen rock. Nekega dne naš junak zapusti svoje ponižujoče življenje obrobnega čarodeja in se odpravi na potovanje, na koncu katerega – v odročnih zakotjih Škotske – odkrije zvesto oboževalko, ki mu bo za vedno spremenila življenje. Prepričana je, da ta tujec zares zna čarati. Chometov nostalgični staromodni animirani film je nastal po predlogi nikoli uporabljenega scenarija, ki ga je francoski igralec in režiser Jacques Tati leta 1956 napisal v obliki pisma svoji odtujeni nezakonski hčeri Helgi Marie-Jeanne Schiel. Zato, kot pravi Chomet, ta film ni ljubezenska zgodba, ampak zgodba o odnosu med očetom in hčerjo.
29.6. petek
19.00
Lepa igra
Beg v zmago (Escape to Victory)
John Huston, ZDA, 1981, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Druga svetovna vojna, nemško taborišče za vojne ujetnike. Poveljnik taborišča, nekoč član nemške državne reprezentance v nogometu, se odloči prirediti tekmo med zavezniškimi zaporniki in zvezdniško nemško ekipo. Tekma naj bi služila propagandnim namenom in utrdila vero v nepremagljivost tretjega rajha. Zaporniki izdelajo načrt, kako bodo sredi tekme pobegnili, vendar se v ključnem trenutku odločijo nacistom izprašiti hlače na drugačen način. Žogo med drugim brcajo Michael Caine, Sylvester Stallone, Max von Sydow in Pelé! Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
21.15
Lepa igra
Ofsajd (Offside)
Jafar Panahi, Iran, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 88', sp
Na polnem avtobusu iranskih nogometnih navijačev, ki se odpravljajo na kvalifikacijsko tekmo med Iranom in Bahreinom, v kotu tiho sedi mlad fant. Vendar to ni fant, ampak dekle v navijaški preobleki in s pobarvanim obrazom v barvah iranske zastave. Pri vhodu stadiona jo aretirajo in v priporu skupaj z drugimi dekleti, preoblečenimi v navijače, spremlja celotno tekmo za ograjo ob stadionu. Tam jih stražijo mladi vojaki, ki jih bodo po tekmi predali nravstveni policiji, da bo dekleta kaznovala za njihovo neprimerno početje. Do takrat pa prestajajo mučne trenutke, saj tekme ne morejo gledati in le poslušajo krike navijačev in komentarje mladih vojakov, ki jim opisujejo dogajanje na igrišču, katerega sploh ne razumejo. Dekleta so med seboj zelo različna, vendar jih povezuje močna strast do nogometa. Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
30.6. sobota
19.00
Lepa igra
Zidane – portret 21. stoletja (Zidane, un portrait du 21e siècle)
Douglas Gordon, Philippe Parreno, Francija/Islandija, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 90', sp
Film, ki je nekje na pol poti med športnim dokumentarcem in konceptualnim umetniškim videom, neprekinjeno pokriva skoraj 90 minut nogometne tekme med Real Madridom in Villarealom (23. aprila 2005) izključno iz perspektive nogometnega superzvezdnika Zinedina Zidana. Realovega kapetana spremljamo v mojstrski fotografiji skozi petnajst 35-milimetrskih in 2 HD kameri. Vrhunsko posneto in zmontirano delo ni zgolj najbolj nenavaden nogometni film vseh časov, temveč pozorna študija človeka v njegovem delovnem okolju in hkrati oda osamljenosti atleta ter vzdržljivosti človeškega telesa. Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
21.00
Lepa igra
Išče se Eric (Looking for Eric)
Ken Loach, ZDA/Francija/Italija/Belgija/Španija, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 116', sp
Poštar in nogometni navdušenec Eric si polzi iz rok … Po spodletelem drugem zakonu in na pragu krize srednjih let mu preglavice povzroča še podivjana pastorka. Prav na rob pa ga potisne skrivnost iz preteklosti. Kako naj se približa Lily, ženski, ki jo je ljubil pred tridesetimi leti? V najhujši krizi Ericu pogum začne vlivati poseben namišljeni prijatelj – legenda kluba Manchester United, francoski nogometni genij ter filozof med nogometaši Eric Cantona, ki ga igra nihče drug kot Eric Cantona.
Ob priložnosti evropskega nogometnega prvenstva – v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana (MGML).
1.7. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.7. ponedeljek
19.00
Kinoteka praznuje Valvasorjevo nagrado: Film po izboru Lilijane Nedič
Sužnja ljubezni (Raba ljubvi)
Nikita Sergejevič Mihalkov, SZ, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 94', sp
Daleč od revolucije, ki razvnema Rusijo, filmska ekipa na Krimu snema meščansko melodramo z oboževano zvezdo nemega filma Olgo v glavni vlogi. Med prostim časom se Olga druži z direktorjem fotografije, Viktorjem Potockim, ki ji razkrije pravo moč filma, ko ji pokaže skrivaj posnete dokumente o nasilju carske vojske. Ljubezen do Potockega Olgo spreobrne iz muhave zvezde v predano revolucionarko ter jo pahne v vrtinec političnih dogajanj takratnega časa. Prvi film ruskega režiserja Mihalkova, s katerim si je utrl pot do mednarodnih priznanj. Vstop prost.
21.00
Kinoteka praznuje polnopravno članstvo v FIAF-u: Premiera nove pridobitve kinotečnega arhiva!
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
"Film je sestavljen izključno iz popolnoma črnih in popolnoma belih sličic, ki jih Kubelka sestavlja v nize, dolge največ štiriindvajset sličic in kratke najmanj eno sličico. Izmenjava posamičnih črnih in belih sličic med projekcijo povzroča bliskovito utripanje; v daljših obdobjih teme nemirno pričakujemo vrnitev bliskanja in nikoli ne vemo, v kakšni obliki se bo spet pojavilo. /.../ Če je predvajan z dovolj svetlo sliko in dovolj glasnim zvokom, ima ta Kubelkin film masivno, primarno energijo, surovo, primitivno moč dogodka v naravi."
Fred Camper
"Ta film je, zelo resnično, treba videti. In zelo resnično videti in slišati, da bi lahko sploh verjeli! Če sploh kaj, potem je to čisti film."
Stan Brakhage
"Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek."
P. Adams Sitney
Vstop prost. Projekcija je posvečena spominu na Amosa Vogla (1921-2012).
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
prihaja na spored/poletje v kinoteki:
letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
retrospektive: Bojan Adamič, Travis Wilkerson, Santiago Álvarez, Ples na platnu
kino-integral: Bady Minck
festivali: K3
nov nakup slovenske kinoteke: Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune, Georges Méliès, 1902)
animateka: lutkovni film
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
