Junijski filmski program
1.6. sobota
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Čista (Clean) Olivier Assayas, Francija/Kanada/ZDA, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Scenaristično izvrstno napisana zgodba o odrasli »najstnici« Emily (Maggie Cheung), od heroina odvisni rockerici, materi šestletnega sina, ki je po smrti moža (v zabavni industriji prav tako neuspešnega rock pevca, na koncu pa žrtve prevelikega odmerka) in po šestih mesecih pripora zaradi posedovanja droge nenadoma prisiljena narediti življenjski obračun, se soočiti sama s sabo in z dilemo, kam in kako naprej. Emily mora realnost treščiti po glavi, da začne spoznavati, da je bilo njeno življenje destruktivna fikcija in sanje o uspehu zgolj iluzija. Pri življenju jo ohranja misel, da mora popraviti zamujeno, se zbližati s sinom, ki jo zavrača. Realistična pripoved je prežeta z zaupanjem, da se ljudje lahko spremenimo, Emily pa svojo preobrazbo gradi s pomočjo glasbe. Zlata palma za najboljšo igralko.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki/Filmski krožek DPU
Stvarniki nakupovalnih svetov (Die Schöpfer der Einkaufswelten)
Harun Farocki, Nemčija, 2001, video, barvni, 72‘, ap
Nakupovanje je vsakodnevno kulturno dejanje, neogibno je in jemljemo ga za nekajumevnega. Vstop v veleblagovnico je za nekatere dantejevski spust v pekel, za druge odrešujoča, domala religiozna izkušnja. Vsak je seznanjen s to izkušnjo in ve, kako je videti veleblagovnica. V zaledju tega samoumevnega fenomena pa tiči strahovito kompleksna mašinerija, ki jo tokrat pod drobnogled vzame Harun Farocki.
Projekciji sledi pogovor s Harunom Farockijem.
2.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.6. ponedeljek
18.30
Večer SFA/Filmi po izboru Franca Uršiča – Pište
Mozaik igralskih vlog Franca Uršiča (video)
Mozaik igranih TV-oddaj v režiji Franca Uršiča (video)
Občan Urban
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 11'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Akcija
Jane Kavčič, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 84'
Po resničnem dogodku posnet film, v katerem skupinico partizanov, ki se ne more prebiti iz mesta, zajame malodušje. Komandir (Jožko Lukeš) zato skuje drzen načrt: napadli bodo zapor, osvobodili zapornike in se skupaj z njimi pretolkli na varno. A tudi zaporniki so opustili vsako upanje in pričakujejo le še zasliševanje, mučenje ali eksekucijo, zato ne verjamejo, da so rešeni, ko partizani vdrejo v zapor. Eksistencialni drami, v kateri mora vsak premagati najprej samega sebe, Matul nameni hladno in odtujeno oblikovan prostor. Stene so hladne in puste, mesto je opustelo – scenografija se odlično ujema s filmsko izrisano svetlobo direktorja fotografije Franceta Cerarja. Partizanski film noir. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS
4.6. torek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas Sentimentalne usode (Les Destinées sentimentales)
Olivier Assayas, Francija/Švica, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 180', ap
Francija, pozno 19. stoletje. Protestantski duhovnik Jean (Charles Berling) povzroči lokalni škandal, ko se loči od svoje obsesivne žene (Isabelle Huppert) in zaljubi v mlado Pauline (Emmanuelle Béart). Dramatično ljubezensko zgodbo poleg rigidne družbene morale uokvirja in dodatno zapleta še neogibna svetovna vojna na obzorju. Posneto po istoimenskem romanu Jacquesa Chardonna.
5.6. sreda
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Surova ljubezen (Boarding Gate)
Olivier Assayas, Francija/Luksemburg, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Italijanka, živeča v Londonu (Asia Argento), je zapletena v strastno, perverzno romanco z moškim (Michael Madsen), ki se nahaja na spisku za odstrel njenega drugega ljubimca, plačanega morilca. Spregledana novodobna mojstrovina Olivierja Assayasa, v kateri ta lastnoročno obujeno tradicijo »eurotrasha« (tu destilirano v žanrski obliki erotičnega trilerja) križa z verizmom in halucinantno dramaturgijo, ki preskakuje iz zapleta v zaplet, z enega na drug kontinent. Pred kamero se sprehaja tudi Kim Gordon (Sonic Youth), izvirno glasbo je napisal Brian Eno.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Nastop (Der Auftritt)
Harun Farocki, Nemčija, 1996, video, 1.37, barvni, 40', ap
Vodja berlinske oglaševalske agencije razlaga predlog strategije oglaševanja potencialni stranki. Njegov nastop je skrbno premišljen in dramatičen. Vznemirljiv pogled za zaprta vrata komunikacijskih strategij in obenem tipično lucidna kritika tržne ekonomije à la Farocki.
Tihožitje (Stilleben)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, 16mm, barvni, 56', ap
Filmski esej o sodobni reklamni fotografiji, katerega osnovna premisa se glasi, da novodobni fotografi v oglaševanju na neki način nadaljujejo tradicijo tihožitij flamskega slikarstva 17. stoletja.
6.6. četrtek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Poletni čas (L'heure d'été)
Olivier Assayas, Francija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 103', ap
Olivier Assayas se po zgodovinski družinski sagi Sentimentalne usode zopet vrača k vprašanjem družinskih odnosov, dediščine in tradicije, tokrat s sodobnejšo, bolj osebno in intimno zgodbo treh generacij. Različne življenjske poti odraslih otrok, dveh bratov in sestre, se znova prekrižajo v domači hiši, ob praznovanju materinega rojstnega dne in nato ob njeni nenadni smrti. Uspešna newyorška oblikovalka Adrienne, pariški ekonomist in univerzitetni profesor Frédéric ter Jérémie, dinamični podjetnik, ki ga je pot odpeljala na Kitajsko, se morajo soočiti drug z drugim in s svojimi različnimi pogledi, z otroštvom, ki je nepovratno minilo, s skupnimi spomini in preteklostjo z odgovorom na vprašanje, kaj naj naredijo s hišo, v kateri so odraščali. Pronicljiva družinska drama s sijajno igralsko zasedbo (Juliette Binoche, Charles Berling in Jérémie Rénier) o odraščanju in minevanju, v kateri generacije prehajajo v naravnem ritmu letnih časov.
21.00
Oberhausen na turneji: Odpor/Kino Otok v Ljubljani
Nedelja (Sunday)
Dan Drasin, ZDA, 1961, 35mm, čb, 18'
Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (Gratinirani mozak Pupilije Ferkeverk)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1970, 35mm, barvni, 11', bd
Klavnice (Abattoirs)
Thierry Knauff, Belgija, 1987, 35mm, čb, 10', bd
Mažoretke v vesolju (Des Majorettes dans l'espace)
David Fourier, Francija, 1996, 35mm, barvni, 7', ap
Kurba (Suka)
Igor Vološin, Rusija, 2001, 35mm, barvni, 19', ap
Gora zastava (Flag Mountain)
John Smith, VB, 2010, 35mm, barvni, 9', bd
Zagotovo največji in najuglednejši festival kratkega filma, Mednarodni dnevi kratkega filma v Oberhausnu, že sedmo leto zapored potuje po izbranih svetovnih lokacijah in predstavlja jagodne izbore svojih sodobnih in zgodovinskih programov. Ključni med slednjimi je program 35-mm kopij subverzivnih filmov s skupnim naslovom Odpor. Politični filmi tega programa, posneti med letoma 1961 in 2010, nas praviloma soočijo z izrazito neolepšanim pogledom na svet. Prvenstveno gre za dokumentarne filme najrazličnejših oblik (od »direktnega filma« do filmskega eseja), v katerih filmarji intervenirajo, protestirajo, se zoperstavljajo in zavzemajo za vrednote, kot so svoboda, človekove pravice ali golo življenje. Program je zasnovan kot potovanje v času in kot svojevrstna zgodovina festivala (in njegovega filmskega arhiva). Vsebuje nekatere izmed najpomembnejših političnih filmov vseh časov, ki so bili predvajani in so zmagovali v Oberhausnu.
7.6. petek
19.00
In memoriam: Bigas Luna
Pršut, pršut (Jamón, jamón)
Bigas Luna, Španija, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Revna in lepa Silvia (prva vloga Penélope Cruz) zanosi s premožnim mladim tovarnarjem, ki ji, na njeno veliko presenečenje, obljubi poroko. Vendar temu medrazrednemu parjenju nasprotujejo mladeničevi starši, ki najamejo manekena (Javier Bardem) z namenom, da bi zapeljal Silvio in tako razdrl zaroko. Srebrni lev v Benetkah 1992.
»Vsi porivajo z vsemi – heh, ne glede na sorodstvene vezi. Erotična soap opera via Bigas Luna. Urgentno!« Marcel Štefančič, jr.
21.00
In memoriam: Jesus Franco
Kri Fu Manchuja (The Blood of Fu Manchu/Kiss and Kill)
Jesus Franco, Španija/Nemčija/VB/ZDA, 1968, 16mm, 1.66, barvni, 91', bp (angleška verzija)
Neskončno zlobni zlikovec Fu Manchu (Christopher Lee) iz svojega skrivališča nekje globoko v amazonskem pragozdu načrtuje zavzetje sveta. V ta namen ugrabi deset lepotic, jih okuži s smrtonosnim kačjim strupom in razpošlje v svet, kjer nato ubijajo s poljubi. Tipična ekstravaganca velikega mojstra, avtorja približno dvesto celovečernih filmov (če štejemo tudi pornografske), ki je skoraj pol stoletja neumorno skrbel za erekcijo evropskega filma.
In memoriam: Jesus Franco
Venera v krznu (Venus in Furs/Paroxismus)
Jesus Franco, VB, Nemčija, Italija, 1969, 16mm, 1.85, barvni, 86', bp (angleška verzija)
Osamljen ameriški jazzist na začasnem delu v Istanbulu nekega dne na morski obali naleti na truplo prelestne mladenke, žrtve nebrzdanih strasti tolpe premožnih sadistov, ki jim načeluje nihče drug kot Klaus Kinski. Čez nekaj časa in na drugem kontinentu glasbenik naleti na isto mladenko, ki je očitno vstala od mrtvih, da bi maščevala svojo smrt. Nadrealizem, erotika, sadizem, jazz in nizek proračun se premešajo v tipično Francovski koktejl, ki velja za nesporno najboljšega izmed avtorjevih šestnajstih celovečernih filmov, posnetih za isti studio med letoma 1967 in 1970.
8.6. sobota
19.00
Klasiki
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo.
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
9.6. nedelja
21.00
Kino-uho: Popotovanje po Balkanu
Promet na križišču na dunajskem Opernringu (Verkehr an der Straßenkreuzung Opernring in Wien)
Pathé Frères (Pariz), 1911, 35mm, 1.33, čb, 68m, nemi
Zdravilišče Bled (Bad Veldes) v Sloveniji (Der Kurort Bled (Bad Veldes) in Slovenien)
Österreichische Staatliche Filmhauptstelle (Dunaj), 1922, 35mm, 1.33, čb, 251m, nemi
Ljubljana
Salvatore Spine (Trst), 1909, 35mm, 1.33, čb, 166m, nemi
Postojna z okolico
1909, 35mm, 1.33, čb, 97m, nemi
Na obalo Istre (An die Küste Istriens)
Weltkinematograph (Freiburg im Breisgau), 1912, 35mm, 1.33, čb, 90m, nemi
Procesija v Osijeku v času avstro-ogrske monarhije (Prozession in Osijek zur Zeit der österreichisch-ungarischen Monarchie)
1913, 35mm, 1.33, čb (toniran), 89m, nemi
Cesar Franc Jožef v Sarajevu, potovanje po Bosni in Hercegovini (Kaiser Franz Josef in Sarajevo, die Reise durch Bosnien und die Herzegowina)
1911, 35mm, 1.33, čb (toniran), 80m, nemi
Atentat na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu (Das Attentat auf den Thronfolger Erzherzog Franz Ferdinand am 28. Juni 1914 in Sarajevo)
Sascha-Film (Dunaj), Eclair Revue (Pariz), 1914, 35mm, 1.33, čb, 150m, nemi
Avstrijska vojska, odlomek iz prve svetovne vojne: izstrelitev mine, posneto na Balkanu – v Srbiji ali Črni gori (Österreichisches Militär, Fragment aus dem Ersten Weltkrieg: Abfeuern einer Mine, gefilmt am Balkan in Serbien oder Montenegro)
1916, 35mm, 1.33, čb (toniran), 45m, nemi
Messterjev vojni filmski obzornik št. 20/1916: Vojne podobe z Balkana (Messter Kriegswochenschau Nr. 20/1916: Kriegsbilder vom Balkan)
Messter-Film (Berlin), 1916, 35mm, 1.33, čb, 70m, nemi
Srbska vaška svatba (Jedna srpska seoska svadba)
Svetozar Botorić (Beograd), 1911, 35mm, 1.33, čb, 270m, nemi
Gospodarski razvoj Črne Gore pod avstro-ogrsko vojaško upravo (Die wirtschaftliche Erschließung Montenegros unter der österreichisch- ungarischen Militärverwaltung)
Sascha-Film (Dunaj), 1917, 35mm, 1.33, čb (toniran), 147m, nemi
Albanija (Albanien)
Sascha-Filmfabrik (Dunaj), 1914, 35mm, 1.33, čb ( toniran), 67m, nemi
Potovanje po antični Grčiji (Une excursion dans la Grèce antique)
Pathé Frères (Pariz), 1913, 35mm, 1.33, čb, 152m, nemi
Turčija – Konstantinopel. S šablono barvani posnetki Istanbula v barvnem sistemu Pathécolor (Türkei – Konstantinopel. Schablonenkolorierte Aufnahmen von Istanbul in Pathécolor)
Pathé Frères (Pariz), 1912, 35mm, 1.33, čb (obarvan), 129m, nemi
Program smo pripravili v sodelovanju z Avstrijskim in Slovenskim filmskim arhivom.
Glasbena spremljava v živo: Rdeča raketa (Maja Osojnik & Matija Schellander).
10.6. ponedeljek
18.30
Posvečeno: Sylvain George/Kino Otok v Kinoteki
K Madridu – skeleča svetloba! (Prizori iz razrednega boja in revolucije) (Vers Madrid – The Burning Bright! [Scenes From the Class Struggle and the Revolution])
Sylvain George, Francija, 2012/13, video, čb/barvni, 150', ap
Ta film je filmski obzornik. Filmski obzornik, ki predstavlja nekaj pogledov, prizorov, trenutkov iz razrednega boja v Madridu. Špansko protestniško gibanje 15. maj je eno najpomembnejših tovrstnih gibanj z začetka 21. stoletja. Gre za globok val, ki ga hranita tišina in beda številnih generacij. Globok val, ki se razliva prek političnih in zgodovinskih meja in ki operira z idejami ter koncepti, za katere se je že zdelo, da so pozabljeni. Na madridskem trgu Puerta del Sol se 15. maja preteklost in prihodnost srečata v sedanjosti, da bi se vsi skupaj iznašli na novo. Kot sončnice k soncu se države Evrope in sveta obrnejo k Madridu. Projekciji sledi pogovor s Sylvainom Georgeom.
21.30
Posvečeno: Sylvain George/Festival migrantskega filma
Okruški (moja usta, moj upor, moje ime) (Les éclats [Ma gueule, ma révolte, mon nom])
Sylvain George, Francija, 2011, video, 4:3, čb/barvni, 84', ap
Okruški glasov, smeha in srda. Odlomki besed, podob in spominov. Besede od daleč in blizu, od včeraj in danes. Zavijanje vetra, krvav poljub sonca z obzorjem. Policijske racije, vojščaki države, nepravična sodišča. Zemljevid nasilja, ki se izvaja nad migranti. Ponovitev kolonializma. Nesprejemljivost »sveta, kakršen je«.
Projekciji sledl pogovor s Sylvainom Georgeom.
11.6. torek
18.00
Kino Otok v Kinoteki
Režiserjeva pot k človeškosti – Zgodba Mikka Niskanena (Ohjaaja matkalla ihmiseksi – Mikko Niskanen tarina)
Peter von Bagh, Finska, 2010, video, čb/barvni, 172', ap
Po ogledu monumentalnega dela Osem smrtonosnih strelov (Kahdeksan surmanluotia, 1972) na filmskem festivalu Kino Otok ne smete zamuditi dokumentarnega triptiha o premalo znanem mojstru iz sveta filma – režiserju, scenaristu in igralcu Mikku Niskanenu. Portret genija in moža z mnogoterimi težavami, ki si na vse pretege prizadeva najti pot skozi življenje, je epska skica bojev in dvomov, tipičnih za človeka 20. stoletja. Film, ki ga sestavljajo unikatni posnetki iz domačega arhiva Mikka Niskanena, izbrisani prizori iz njegovih filmov in intervjuji z njegovimi prijatelji, sorodniki in kolegi, preraste v čustveno popotovanje skozi ključna leta sodobne finske zgodovine: države v tranziciji, ki piše tragedijo dostojanstvenega podeželja v procesu izginjanja. Rezultat je mogočno delo, nadvse podobno svojemu predmetu obravnave – dokumentarec je neposreden in nežen kakor filmi Mikka Niskanena. Hvalnica neizživetemu življenju.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Prijava (Die Bewerbung)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, video, 1.37, barvni, 58', ap
»Poleti leta 1996 smo snemali tečaje, ki učijo, kako uspešno oddajati prijave in opravljati razgovore za nove službe. Med učenci so bili falirani študentje, brezposelni delavci, nekdanji narkomani in poslovodje srednjega razreda, vsi so se učili, kako iz sebe napraviti nekaj tržno privlačnega. Že Kafka je pozitiven rezultat iskanja nove službe primerjal z vstopom v nebeško kraljestvo; v obeh primerih gre za prizadevanje s povsem negotovim ciljem.« Harun Farocki
Ne brez tveganja (Nicht ohne Risiko)
Harun Farocki, Nemčija, 2004, video, barvni, 50', ap
Preroški video esej o delovanju finančnih trgov, ki že leta 2004 jasno in neposredno opozori na zlovešče papirnati značaj te mašinerije.
12.6. sreda
19.00
Klasiki
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okrog njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone enim najbolj unikatnh in neposnemljivih avtorskih pečatov.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Slike iz zapora (Gefängnisbilder)
Harun Farocki, Nemčija, 2000, video, čb/barvni, 60‘, ap
Film, v celoti sestavljen iz posnetkov nadzornih kamer v zaporih ter citatov iz določenih igranih in dokumentarnih filmov, pod drobnogled vzame sodobne tehnologije nadzora. Film so od nekdaj privlačili prizori iz zaporniškega življenja. Danes so zapori natrpani z nadzornimi video kamerami, ki proizvajajo glomazen, nezmontiran, monoton tok podob, ki ustreza stanju neaktivnosti, v katero so za kazen prisiljeni zaporniki.
Odlog (Aufschub)
Harun Farocki, Nemčija, 2007, video, čb, 40‘, ap
Preiskava nemega, črno-belega filmskega materiala, posnetega leta 1944 v nacističnem »tranzitnem« taborišču za Jude Westerbork na Nizozemskem. Farocki najdeni material preuredi po zakonitostih korporativnega filma, ki naj bi pokazal na ekonomsko učinkovitost nacističnega podjetja v obdobju, ko je to tik pred »bankrotom«, saj je leta 1944 večina nizozemskih Judov že deportirana v taborišča smrti.
13.6. četrtek
19.00
Festival migrantskega filma
Perzepolis (Persepolis)
Marjane Satrapi, Francija/ZDA, 2007, 35mm, 1.85, čb/barvni, 95', sp
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo "varuhov revolucije", ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno "revolucijo": puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi. Po istoimenskem avtobiografskem stripu narisana celovečerna animacija je leta 2007 v Cannesu prejela posebno nagrado žirije in obveljala za enega ključnih animiranih dogodkov desetletja.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Za primerjavo (Zum Vergleich)
Harun Farocki, Nemčija, 2009, 16mm, barvni, 61‘, ap
Esej o opekah, o nečem, kar se na prvi pogled zdi nepomembno, pod budnim očesom Haruna Farockija pa se prelevi v enega večnih temeljev sodobne družbe. Opeka kot nekaj, kar ustvarja in razmejuje prostore, organizira družbene odnose in hrani znanje o družbenih strukturah.
Prenos (Übertragung)
Harun Farocki, Nemčija, 2007, video, barvni, 43‘, ap
Esej o spominu, vklesanem v kamen. O zanimanju, ki ga družba goji do spomenikov. O različnih načinih čaščenja spomenikov. O kamnu kot materialu, v katerem se utelesi kolektivni spomin na preteklost.
14.6. petek
19.00
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša vzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava. »Hotel sem poustvariti resničnost v abstraktni obliki. Sprašujem se o sami naravi resničnosti. Zelo pomembno je, da v povezavi z vizualno platjo filma to misel obdržite v glavi, saj je ena poglavitnih niti filma videnje oziroma ne-videnje resnične vrednosti stvari.« Michelangelo Antonioni
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Parallel
Harun Farocki, Nemčija, 2012, video, barvni, 18', ap
Video esej o statusu računalniško animirane podobe.
»Več kot sto let sta bila fotografija in film vodilna medija. V začetku nista zgolj obveščala in zabavala, pač pa sta bila tudi medij znanstvenih raziskav in dokumentiranja. Med drugim sta bili ti dve reprodukcijski tehniki tudi zato pogosto povezani z idejo objektivnosti in realnosti, risanje in slikanje pa sta po drugi strani napeljevala na idejo subjektivnosti in preseganja realnosti. Na tem področju danes očitno prevladuje računalniška animacija.« Harun Farocki
Serious Games
Harun Farocki, Nemčija, 2009/2010, video, barvni, 44', ap
Video esej v štirih delih, ki primerja sodobne vojaške operacije s tehnologijo video iger, resnične vojaške manevre z njihovimi virtualnimi uprizoritvami, ter tako preiskuje globoko in neločljivo povezanost tehnologije, politike in nasilja.
15.6. sobota
19.00
Klasiki
Iskalca (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja pripadnikov velikega naroda.
21.15
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
16.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Desetletnica filma
Pesnikov portret z dvojnikom
Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'
Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa. Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom, narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja himna samostojne Slovenije. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.15
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Veselica
Jože Babič, Slovenija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 101'
Nekdanji partizanski kurir Aleš (Miha Baloh) je zagrenjen invalid brez roke, ki se v povojnem svetu ne znajde najbolje. Ne more pozabiti svoje nekdanje ljubezni Mare (Mira Sardoč). Ko se udeleži partizanske veselice, spozna dečka Aleša (Velimir Gjurin), ki mu pove, da je njegov oče padel v partizanih. Po naključju sreča dečkovo mamo, ki je prav tista Mara, ki jo je iskal. Ona je poročena, mali Aleš pa je njegov sin. Njegova odtujenost in zagrenjenost sta zdaj dokončno opravičeni. Napije se, zjutraj pa se odpravi na delo kot vse druge dni. Film odlikuje Matulova scenografija, ki je tako »naravna«, da se ne zdi kot zasnovano in natančno premišljeno oblikovanje prostora. Interieri in eksterieri se dopolnjujejo v sodobni podobi povojnega življenja v mestu.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
18.6. torek
19.00
Klasiki
Dekalog, ena (Dekalog, jeden)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 56', sp
Krzysztof vpelje sinčka Pawla v skrivnosti osebnega računalnika, stroja, ki ga ima za nezmotljivega. Pozimi Pawel dobi drsalke, ki jih hoče preizkusiti na bližnjem drsališču. Z računalnikom preverita, ali bo zamrznjeni ribnik zdržal dečkovo težo. Nenadna otoplitev stanjša led, deček se utopi. Računalnik se je zmotil. Krzysztof obupan in jezen priteče v cerkev, pade pred oltar. Vosek s sveč pada na obraz črne Device Marije in se na njenem licu strjuje v solze.
Dekalog, dva (Dekalog, dwa)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 59', sp
Ženska, katere ponesrečeni mož leži v bolnišnici v komi, si praznine v času in stanovanju lajša z ljubimcem, moževim prijateljem, na katerega postaja vedno bolj navezana. Ko izve, da je zanosila, se znajde pred strašno dilemo. Če mož umre, bo nezakonskega otroka obdržala, če se mož prebudi iz kome, se bo otroka znebila, saj bi z možem rada zaživela na novo.
21.15
Klasiki
Dekalog, tri (Dekalog, trzy)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Božični večer, noč, ko so družinski člani skupaj in nihče noče biti sam. Ewa pretenta Janusza, bivšega ljubimca, da iz družinskega kroga pride k njej. Z raznimi zvijačami ga hoče zadržati čez noč, Janusz pa hoče domov. Ewa je vztrajna, razideta se ob zori.
Dekalog, štiri (Dekalog, cztery)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Anki je 20 let. Mati je mrtva, zato živi z očetom Michalom. Dobro se razumeta. Michal mora na službeno pot v tujino. Medtem Anka v očetovi sobi najde ovojnico na kateri piše: »Ne odpiraj pred mojo smrtjo.« Notri je še ena ovojnica, z materino pisavo, naslovljena nanjo. Ko se oče vrne, mu Anka razkrije, da je v pismu prebrala, da ni njen pravi oče. Med njima se razvije drugačen odnos. Anka ga neopazno zapeljuje. Michal se upira, saj ji ne verjame povsem.
19.6. sreda
17.00
Festival migrantskega filma
Tamikrest
Peter Braatz, Nemčija/Slovenija, 2013, video, barvni, 80'
V skladbah sestava Tamikrest se zrcali hrepenenje mladih Tuaregov, »puščavski blues« izvajajo na številnih koncertih po Evropi in ob domačih tabornih ognjih na jugu Alžirije, tik ob meji z Malijem. Tu se borijo za svojo Neodvisno državo Azavad. Vendar pridivja vojna, na oblast pridejo islamisti, nekateri od mlajših Tuaregov se izrečejo za pripadnike Al Kaide, ozemlje pretresajo nasilje in interesi večnarodnostnih družb. Glasbeniki snemajo tako dogodke okoli sebe kot tudi intimne doživljaje, v dvajsetih mesecih ustvarijo zbirko posnetkov o domovini, kot jo opevajo v svojih skladbah o spominu in ljubezni. Razpeto med izgubo iluzij in svitanjem novih časov.
19.00
Klasiki
Kratki film o ubijanju (Krotki film o zabijanju)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.66, barvni, 85', shr
Peti iz niza Dekalog tematizira tisto božjo zapoved, ki pravi "ne ubijaj". Malodušni fant iz province pride v mesto in brez posebnega povoda ubije taksista. Sveže pečeni advokat iz mesta za svoj prvi primer prevzame obrambo naključnega morilca. Čeprav se zanj vroče zavzame, ga obsodijo na smrt z obešanjem. Verizem brutalnih prizorov in skrajnih intim, graviran v sivo-rumene podobe golega mesta, je Kieślowskemu prinesel presenetljivo zmago na prvi podelitvi evropskih filmskih nagrad.
21.00
Klasiki
Dekalog, šest (Dekalog, sześć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 60', sp
Tomek je obseden z Magdo, promiskuitetno žensko iz sosednjega bloka. Dolge noči jo opazuje s teleskopom in si izmišlja načine in poti, da bi se ji približal. Nekega jutra ga Magda zaloti pred svojimi vrati in povabi k sebi. Vpelje ga v osnovno dejstvo življenja po njenih izkušnjah – ljubezni ni, je le spolnost. Tomek se skuša ubiti, vendar mu ne uspe. Ko se vrne iz bolnišnice, postane Magda obsedena z njim. Televizijska različica Kratkega filma o ljubezni.
20.6. četrtek
19.00
Klasiki
Dekalog, sedem (Dekalog, siedem)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Šestletno Anio vzgaja Ewa v prepričanju, da je Majka, Ewina hči, njena sestra. Majka ne more več živeti s to lažjo in Anio ugrabi, da bi jo ljubila kot mati. Zatočišče najde pri Wojteku, Anijinem očetu. Majka je bila še šolarka, ko je zanosila z učiteljem Wojtekom. Ljubosumna Ewa išče vnukinjo in telefonira Wojteku. Majka pograbi otroka in zbeži; domov se vrne le, če bo Ewa dopustila, da Anio vzgaja sama kot svojo hčer.
Dekalog, osem (Dekalog, osiem)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 57', sp
Elżbieta je raziskovalka usode Judov iz New Yorka, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Po predavanju iz etike na varšavski univerzi pristopi k predavateljici Zofiji in ji pove, da je mala judovska deklica, ki je Zofija ni hotela skriti pred Nemci. Zofija ji razloži, da ji ni mogla pomagati, ker je bil njen mož član odporniškega gibanja, ki ga je nekdo izdal, zato bi vsak otrok, ki bi ga skrila, padel v roke gestapu.
21.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Slavica exception
Mako Sajko, Slovenija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 12'
Plamen v dvonožcu
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, 1.37, čb, 12'
Narodna noša
Mako Sajko, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Samomorilci, pozor!
Mako Sajko, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, barvni, 15'
Strupi
Mako Sajko, Slovenija, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Projekciji sledi pogovor z Makom Sajkom.
21.6. petek
19.00
Animateka
Živalska farma (Animal Farm)
John Halas, Joy Batchelor, VB, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Skupina živali gara na graščinski farmi, od svojega gospodarja pa niso deležne drugega kot izkoriščanja. Nekega dne se uprejo, s kmetije izženejo ljudi, oblast pa prevzamejo prašiči. Ne traja dolgo, da delo postane še bolj neznosno, a živali garajo v prepričanju, da delajo zase in za svojega voditelja. Elita prašičev tako uvede ideologijo, v kateri med sedmimi načeli najbolj izstopa tisto, da so vse živali enakopravne. A če sprva še kaže, da bo življenje pod novo oblastjo boljše, počasi postaja jasno, da bo to tako le za določeno skupino. Vse živali so še vedno enakopravne, a nekatere so enakopravnejše od drugih. Po znamenitem istoimenskem romanu Georgea Orwella.
21.00
Klasiki
Dekalog, devet (Dekalog, dziewięć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 60', sp
Roman ugotovi, da je impotenten. Ker pozna spolne potrebe svoje žene Hanke, jo nagovarja, naj si najde ljubimca. Hanka se upira, skrivaj pa ljubi Romeka in ljubimka s študentom Mariuszem. Roman postane kljub lastnim zagotovilom ljubosumen in obseden z mislijo, da je Hanka ubogala njegov nasvet. Vohuni za njo in izve za njeno razmerje s študentom, ne ve pa, da je Hanka medtem študenta že zapustila.
Dekalog, deset (Dekalog dziesięć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 50', sp
Mož po smrti zapusti zelo bogato zbirko znamk sinovoma Jerzyju in Arturju. Čeprav vesta zelo malo o znamkah, sta jih pripravljena prodati. Ugotovita, da za kompletiranje pomembne serije manjka le še ena znamka. Dobita jo tako, da Jerzy hčeri moža, ki ima znamko, daruje ledvico. Ko se brata vrneta iz bolnišnice, ugotovita, da so ju oropali.
22.6. sobota
19.00
Klasiki
Lasje (Hair)
Miloš Forman, ZDA, 1979, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp
Podeželski fant iz Oklahome na poti v Vietnam v newyorškem centralnem parku naleti na skupino hipijev, ki ga spelje na pot pravljičnih pokrajin otrok cvetja. Kultni muzikal, v katerem se količina danes že ponarodelih pesmi kosa samo še s količino popitega alkohola in pokajene marihuane.
21.15
Animateka
Živalska farma (Animal Farm)
John Halas, Joy Batchelor, VB, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Glej petek 21.6. ob 19.00.
23.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Desetletnica filma
Peterka: leto odločitve
Vlado Škafar, Slovenija, 2003, 35mm, 1.37, barvni, 120'
Dokumentarni film o Primožu Peterki je živ filmski spomenik mlademu šampionu in njegovi odločitvi, da znova poišče pot do lovorik, pa tudi mlademu človeku in njegovemu odraščanju. Ljubezenska zgodba in športna drama s srečnim koncem. Tudi eden temeljnih kamnov novodobnega slovenskega dokumentarca.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.15
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Ples v dežju
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1961, 35mm, 1.66, čb, 97'
Ekspresionistično-modernistična filmska klasika je film o igralki Maruši (Duša Počkaj) in vseh njenih podobah, kot jih vidijo ona sama in drugi: neodločni slikar Peter (Miha Baloh), zaljubljeni šepetalec (Ali Rener) in perverzni gospod Anton (Rado Nakrst). Maruša želi Petra, Peter pa se predaja fantazijam o popolni ženski. Marušo odpustijo v gledališču, kasneje pa ji v restavraciji Peter pove svoj dolgi monolog o brezizhodnosti njunega razmerja. Maruša odide, a Peter tega sploh ne opazi. Maruša konca filma ne dočaka živa, Petru pa ostane deževna noč. Ples v dežju je prav gotovo eden od vrhuncev Matulove sodobne filmske scenografije. Spopasti se je moral z lokacijami – eksterieri v Ljubljani in zapletenimi interieri, ki so bili vsi zgrajeni v ateljejih. Z natančno premišljenimi dostopi za kamero in prostorom za osvetlitev je omogočil vse postavitve mizanscene, kot so si jih zamislili z režiserjem Hladnikom in direktorjem fotografije Janezom Kališnikom. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
23.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je vsak zadnji ponedeljek v mesecu odprta možnost za projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
25.6. torek
Dan državnosti. Kinoteka je zaprta.
26.6. sreda
12.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (toniran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, nato pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Najstarejša ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
13.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Avtoštopar (The Hitcher)
Robert Harmon, ZDA, 1986, 35mm, barvni, 2.35, 97', sp
Rutger Hauer je John Ryder, skrivnostni štopar ob osamljeni puščavski avtocesti, kjer ga sredi deževne noči pobere nič hudega sluteči Jim Halsey. Ryder se kmalu izkaže za psihotičnega morilca. A ko ga mladenič tik pred zoro potisne iz avta, se njegova nočna mora, smrtonosna igra mačke in miši, šele začne. Kultni triler ceste, pisan na kožo modrookemu Holandcu v naslovni vlogi. »Avtoštopar vas bo tako prestrašil, da ne boste ustavili več niti pri rdeči.« The New York Post
15.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Pulju.
17.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Suša (Daratt)
Mahamat-Saleh Haroun, Čad/Francija/Belgija/Avstrija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Čad, leto 2006. Vlada je vsem vojnim zločincem podelila amnestijo. Šestnajstletnemu Atimu dedek izroči revolver, da bi ubil človeka, ki je umoril njegovega očeta. Atim zapusti vas, da bi našel moža, ki ga nikoli ni srečal. Kmalu ga najde: nekdanji vojni zločinec Nassara je zdaj poročen in ustaljen kot lastnik majhne pekarne. Atim se mu pridruži pod pretvezo, da išče službo. Kmalu zatem se pri njem zaposli kot pekarski vajenec, še vedno trdno odločen, da ga bo ubil.
19.00
Uvertura v Festival 35-mm filma: Film po nerodnosti Marka Breclja
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
21.30
Uvertura v Festival 35-mm filma: Dobrodejni koncert Marka Breclja za poškodovano perforacijo
Rabljeni kinooperater koprskega Društva prijateljev zmernega napredka Marko Brecelj je po nemarnem poškodoval perforacijo 40 sličic kinotečnega zaklada Grdi, umazani, zli in si zato naložil izvedbo multimedijskega nastopa; performiranega elektroakustičnega koncerta z izbranimi video projekcijami mehkega terorizma in z zahvalno podelitvijo ter raztočenjem olajševalnih alkoholiščin Ustanove nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon.
27.6. četrtek
19.00
Klasiki
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
21.00
Gostovanje festivala K3/Kino-integral: Tone Rački
Kdaj je kuhano jajce
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 6'
Rasti mi rasti
Tone Rački, Jugoslavija, 1970, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3'
Vsi so prihajali
Tone Rački, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 2'
Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na super8mm), 4:3, barvni, 3'
Študijski posnetek za film Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3', nemi
Študijski posnetek za nedokončani abstraktni film
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb/barvni, 3', nemi
Concertino za kamero
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 17'
Vse mine, mine
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 5'
F = 4 – 70 mm
Tone Rački, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 6'
O samoupravljanju
Tone Rački, Jugoslavija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Filme bo predstavil avtor.
28.6. petek
12.00
Festival 35-mm filma
S soncem obsijana kutina (El sol del membrillo)
Víctor Erice, Španija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 139', ap, svp
Jeseni leta 1990 slavni španski umetnik Antonio López García vstopi v studio v Madridu in začne pripravljati veliko platno za svojo novo sliko. Predmet njegovega tihožitja je s sadeži obložena kutina na dvorišču. Lopez se izkaže za drobnjakarskega ustvarjalca. Preden začne slikati, natančno izmeri in določi vsako pomembnejšo točko drevesa. Vsako jutro se svetloba sonca za kratek čas odbija od strehe in na drevo meče veličastno svetlobo, kar namerava Lopez ujeti v svojo sliko. Poskuša ujeti ta čudežni trenutek, a življenje se neovirano odvija naprej: spreminjajo se letni časi in vreme, delavci obnavljajo stavbo, odvijejo se pomembni mednarodni dogodki in slikarja z obiski motijo prijatelji in sorodniki. Victor Erice ustvari sublimen in neskončno privlačen portret umetnosti, inspiracije in kreativnega procesa. Podobno kakor v filmih Abbasa Kiarostamija, tudi Erice z zasedbo neprofesionalnih igralcev preplete realnost in fikcijo ter tako oživi fikcijski pogled na umetnikovo življenje in razkrije emocionalno iskrenost kreativnega duha. Z uporabo preproste dokumentaristične naracije in vsakdanjih dialogov Erice neumetelno ustvari skromen portret neizogibnega toka časa in nezadržnega hrepenenja duše po izmikajoči, minljivi lepoti narave.
14.45
Festival 35-mm filma
Sajat-Nova/Granatna barva (Sajat-Nova/Cvet granata)
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 73', sp
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.
16.30
Festival 35-mm filma
Lutka (Die Puppe)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1919, 35mm, 1.33, čb (toniran), 57' (20fps), svp
Baronov nečak Lancelot se mora na zahtevo strica, ki želi ohraniti družinsko bogastvo, poročiti. Lancelot pobegne v samostan, a ko pogoltni menihi izvedo za denar, ga hočejo poročiti z lutko, ki jo je lutkar Hilarius oblikoval po podobi hčerke Ossi. Ko se lutka pred poročnim dnem pokvari, se prava Ossi zamaskira v mehanično nevesto. Živa mladenka skuša ohraniti videz lutke. Romantična fantazijska komedija sloni na igri iluzij in pretvarjanj in je eno najbolj očarljivih zgodnjih del Ernsta Lubitscha z domiselno, poudarjeno umetno scenografijo iz lepenk ter papirja. Lubitsch nastopi v otvoritvi kot»gospodar lutk«, nato se umakne, da film režira (poslej njegova prevladujoča vloga). Poleg Princese ostrig (1919) režiserjev najljubši film iz zgodnjega obdobja. Restavrirana verzija. Projekcijo bosta uvedla predstavitev najnovejše publikacije Slovenske kinoteke, zbornika Zadeva Lubitsch, in kratko predavanje Mladena Dolarja. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
18.30
Festival 35-mm filma
Strella
Panos H. Koutras, Grčija, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 111', ap, svp
Yorgos se po štirinajstih letih zaporne kazni zaradi umora, ki ga je zagrešil v svoji rojstni vasi, vrne na prostost. Odloči se, da bo najel sobo v tretjerazrednem hotelu v centru Aten, kjer še isti večer spozna transseksualno prostitutko Strello. Skupaj preživita noč in postaneta par. Kaj kmalu pa se mora Yorgos soočiti z dediščino svojega nekdanjega življenja, toda kljub vsemu upa, da mu bo s Strello uspelo premagati črno senco preteklosti. Postmoderna grška tragedija o nenavadnem in očarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noči v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko. Projekciji bo sledilo predavanje Slavoja Žižka ob priložnosti izida zbornika Zadeva Lubitsch. Predavanje je rezervrano za obiskovalce kino predstave. - »TO je Lubitsch za današnji čas!« Slavoj Žižek
21.45
Festival 35-mm filma
Ptiči (The Birds)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp
V kalifornijskem obmorskem mestecu ptiči vseh vrst na vsem lepem pridejo na okus po človeškem mesu. Ostalo je zgodovina.
23.59
Festival 35-mm filma
Perverznežev vodnik po ideologiji (Pervert's Guide to Ideology)
Sophie Fiennes, ZDA/Irska, 2012, video, barvni, 134', bp
Nujna perverzija na Festivalu 35-mm filma: video projekcija (ker, z besedami avtorice, perverzneži ne pridejo do 35-mm kopije) nadaljevanja mednarodne uspešnice Perverznežev vodnik po filmu (The Pervert's Guide to Cinema) že prekaljenega tandema Slavoj Žižek/Sophie Fiennes. Filozof in filmarka tokrat jagodni izbor triindvajsetih filmskih klasik (od Carpenterja prek Spielberga in Leni Riefenstahl do Antonionija) zlorabita za ekspresno potovanje v srce ideologije – v oblak sanj, ki krojijo naša kolektivna prepričanja in prakse.
29.6. sobota
11.00
Festival 35-mm filma
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaku, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
13.30
Festival 35-mm filma
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12'
Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet
Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93'
Kultni celovečerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega snovanja na Slovenskem, sopostavljamo kratkometražnemu prvencu Stari most Vlada Škafarja, ki je ob koncu devetdesetih z nič manjšo prepričljivostjo stopil na pot raziskovanja novih možnosti filmskega pogleda na nedoumljiva in neuprizorljiva stanja sveta.
15.30
Festival 35-mm filma
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy in Barkley, starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni in staranja ter eden najganljivejših filmov vseh časov.
17.15
Festival 35-mm filma
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika. Obenem tudi svojevrstna priredba mnogo manj znanega, pa zato enako sijajnega predhodnika, klasike Za boljši jutri.
19.45
Festival 35-mm filma
Ideja (L’Idée)
Berthold Bartosch, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 30’, bd
Animirana klasika o odzivu človeštva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal pošlje v svet. Njegov umetniški koncept v podobi ženskega akta zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Gola ženska v filmu ponazarja Idejo, golo resnico. Ideja pripoveduje zgodbo o njenem rojstvu; o tem, kako je Ideja zavrnjena in prisiljena, da se obleče; kako ščiti tiste, ki hrepenijo po spremembah; kako je natisnjena in posredovana svetu s pomočjo radia in časopisa; kako se naposled vrne k svojemu stvaritelju. »Ljudje živijo in umrejo za idejo ... Ideja je nesmrtna. Lahko jo zasledujemo, ji sodimo, jo prepovemo, jo obsodimo na smrt, a Ideja bo v mislih ljudi še vedno živela.« Berthold Bartosch
20.30
Festival 35-mm filma
Hiša na Trubnovem trgu (Dom na Trubnoj)
Boris Barnet, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, 77' (20fps), nemi
Nadobudna mlada kmetica Paraša Pitunova v iskanju sreče, ljubezni in boljšega življenja zapusti svojo vas in se poda v velemesto. Zaposli se kot služkinja v meščanskem stanovanju na Trubnovem trgu, vendar urbana kaos in beda kmalu razblinita njene naivne ideale. Tradicionalno rusko pripovedko Boris Barnet, učenec Kulešova, posname kot huronsko komedijo o zgodah in nezgodah škripajočega socialističnega vsakdana. Eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sovjetskih filmov dvajsetih, ki je bil zahodnim gledalcem prvič prikazan šele šestdeset let po nastanku. Glasbena spremljava v živo: Marko Brdnik (harmonika), Marko Lasič (tolkala).
22.30
Festival 35-mm filma
Decasia
Bill Morrison, ZDA, 2002, 35mm, 1.37, čb, 67', bd
»Presunljivo lepa, distopična oda na temo stvarjenja in razkrajanja. Formalno rigorozno in ponavljajoče se delo obenem zrcali in uteleša ustvarjalno lepoto človekovega neogibno na propad obsojenega prizadevanja, da bi presegel lastno smrtnost. Morrison je ustvaril pronicljiv spomenik krhki in mimobežni naravi fizične prisotnosti.« Shari Frilot
»Očarljivo in vznemirljivo! Mogočne simfonije baročne lepote se porajajo iz korozivnega nitratnega razkroja kot rakete uničenja, ki brišejo katedrale stvarnosti.« Kenneth Anger
»Čista poezija raztapljanja. Podobe so obenem tesnobne, nepozabne, skrivnostne in neverjetno lepe. Umetniška kreacija prve vrste. In nova vrsta dokumentarca. Dokumentarca, ki kot samosvoj objekt dokumentira razkroj.« Errol Morris
23.59
Festival 35-mm filma
Eraserhead
David Lynch, ZDA, 1977, 35mm, 1.85, čb, 89', sp
Čudaškemu fantu (Jack Nance) zaročenka iz še bolj čudne družine rodi malega monstruma, baconovsko apokaliptično bitje, katerega edini znaki življenja so pridušeni kriki in izcedki. Razočarano dekle se skuša v navalu histerije, gnusa in sovraštva otroka znebiti, toda fantu se bitjece zasmili. Morbidna, tesnobna, komorna, fantastična in groteskna družinska drama; bržkone kar največji filmski kult vseh kultov.
30.6. nedelja
12.00
Festival 35-mm filma
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
15.00
Festival 35-mm filma
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
17.00
Festival 35-mm filma
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
18.00
Festival 35-mm filma
Slačipunce (Showgirls)
Paul Verhoeven, Francija/ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp
Naomi (Elizabeth Berkley), skrivnostno dekle z močno željo postati plesalka, odpotuje v Las Vegas, da bi tam zablestela na odru prvorazrednega hotela. Sprva se zaposli kot striptizeta v cenenem nočnem klubu, kmalu pa jo odkrije Cristal (Gina Gershon), zapeljiva zvezda najbolj vroče predstave v Las Vegasu. Toda za bliščem se skriva umazano življenje, polno pasti, strasti in ljubosumja. Grafično nazorna erotična drama, postavljena v divje meseni svet las vegaških striptizet. Film je bil v času nastanka povsem opljuvan in Verhoeven skoraj izgnan iz Hollywooda, nato pa mu je nič manj srdita kritiška hvala iz Francije, v kateri je prednjačil Jacques Rivette, dodelila kultni status.
20.30
Festival 35-mm filma
Kralj Lear Podiralec Dedux (King Lear Over the Top Dedux)
Jean-Luc Godard, Menahem Golan, ZDA, 1987, 35mm, 1.37 (2.35), barvni, 183', sp
»Prva rokoborska partija med Menahemom Golanom in Jean-Lucom Godardom se je zakuhala v Cannesu, kjer je producent režiserju na masten prtiček napisal shakespearjanski ček za Kralja Leara. S priročnim izgovorom, da ne verjame v privatno lastnino, je Godard z denarjam ter časom ravnal po svoje. Golan, ki je v istem času na trg spravil ulomke Gospodarjev vesolja, Supermana in Ameriške ninje (ter dva ducata drugih filmov), si je panično pulil lase. Vse dokler se Godardu ni utrnilo, da je idealni zlobnež za njegovega pretkanega Leara prav Golan sam. V montiranem procesu – kako drugače sploh imenovati ta film? – je tajkuna cenenega razvedrila obsodil "od zadaj", v odsotnosti, s pomočjo telefonske tajnice. A Golan se vrača: Lear, klošarski slepar, ki se noče za nobeno ceno odstraniti iz tujega filma, se bo prvič in zadnjič pomeril s Podiralcem, herojem cestnoprevozniške zavesti, ujete v senčnem kraljestvu neoliberalizma.« Uprava Retrovizorja
23.59
Festival 35-mm filma
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
»Film, sosledje fotografij, mehanično zapeljevanje utripajočega očesa.«
Paolo Cherchi Usai
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
1.6. sobota
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Čista (Clean) Olivier Assayas, Francija/Kanada/ZDA, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Scenaristično izvrstno napisana zgodba o odrasli »najstnici« Emily (Maggie Cheung), od heroina odvisni rockerici, materi šestletnega sina, ki je po smrti moža (v zabavni industriji prav tako neuspešnega rock pevca, na koncu pa žrtve prevelikega odmerka) in po šestih mesecih pripora zaradi posedovanja droge nenadoma prisiljena narediti življenjski obračun, se soočiti sama s sabo in z dilemo, kam in kako naprej. Emily mora realnost treščiti po glavi, da začne spoznavati, da je bilo njeno življenje destruktivna fikcija in sanje o uspehu zgolj iluzija. Pri življenju jo ohranja misel, da mora popraviti zamujeno, se zbližati s sinom, ki jo zavrača. Realistična pripoved je prežeta z zaupanjem, da se ljudje lahko spremenimo, Emily pa svojo preobrazbo gradi s pomočjo glasbe. Zlata palma za najboljšo igralko.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki/Filmski krožek DPU
Stvarniki nakupovalnih svetov (Die Schöpfer der Einkaufswelten)
Harun Farocki, Nemčija, 2001, video, barvni, 72‘, ap
Nakupovanje je vsakodnevno kulturno dejanje, neogibno je in jemljemo ga za nekajumevnega. Vstop v veleblagovnico je za nekatere dantejevski spust v pekel, za druge odrešujoča, domala religiozna izkušnja. Vsak je seznanjen s to izkušnjo in ve, kako je videti veleblagovnica. V zaledju tega samoumevnega fenomena pa tiči strahovito kompleksna mašinerija, ki jo tokrat pod drobnogled vzame Harun Farocki.
Projekciji sledi pogovor s Harunom Farockijem.
2.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.6. ponedeljek
18.30
Večer SFA/Filmi po izboru Franca Uršiča – Pište
Mozaik igralskih vlog Franca Uršiča (video)
Mozaik igranih TV-oddaj v režiji Franca Uršiča (video)
Občan Urban
Jože Bevc, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 11'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Akcija
Jane Kavčič, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 84'
Po resničnem dogodku posnet film, v katerem skupinico partizanov, ki se ne more prebiti iz mesta, zajame malodušje. Komandir (Jožko Lukeš) zato skuje drzen načrt: napadli bodo zapor, osvobodili zapornike in se skupaj z njimi pretolkli na varno. A tudi zaporniki so opustili vsako upanje in pričakujejo le še zasliševanje, mučenje ali eksekucijo, zato ne verjamejo, da so rešeni, ko partizani vdrejo v zapor. Eksistencialni drami, v kateri mora vsak premagati najprej samega sebe, Matul nameni hladno in odtujeno oblikovan prostor. Stene so hladne in puste, mesto je opustelo – scenografija se odlično ujema s filmsko izrisano svetlobo direktorja fotografije Franceta Cerarja. Partizanski film noir. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS
4.6. torek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas Sentimentalne usode (Les Destinées sentimentales)
Olivier Assayas, Francija/Švica, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 180', ap
Francija, pozno 19. stoletje. Protestantski duhovnik Jean (Charles Berling) povzroči lokalni škandal, ko se loči od svoje obsesivne žene (Isabelle Huppert) in zaljubi v mlado Pauline (Emmanuelle Béart). Dramatično ljubezensko zgodbo poleg rigidne družbene morale uokvirja in dodatno zapleta še neogibna svetovna vojna na obzorju. Posneto po istoimenskem romanu Jacquesa Chardonna.
5.6. sreda
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Surova ljubezen (Boarding Gate)
Olivier Assayas, Francija/Luksemburg, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Italijanka, živeča v Londonu (Asia Argento), je zapletena v strastno, perverzno romanco z moškim (Michael Madsen), ki se nahaja na spisku za odstrel njenega drugega ljubimca, plačanega morilca. Spregledana novodobna mojstrovina Olivierja Assayasa, v kateri ta lastnoročno obujeno tradicijo »eurotrasha« (tu destilirano v žanrski obliki erotičnega trilerja) križa z verizmom in halucinantno dramaturgijo, ki preskakuje iz zapleta v zaplet, z enega na drug kontinent. Pred kamero se sprehaja tudi Kim Gordon (Sonic Youth), izvirno glasbo je napisal Brian Eno.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Nastop (Der Auftritt)
Harun Farocki, Nemčija, 1996, video, 1.37, barvni, 40', ap
Vodja berlinske oglaševalske agencije razlaga predlog strategije oglaševanja potencialni stranki. Njegov nastop je skrbno premišljen in dramatičen. Vznemirljiv pogled za zaprta vrata komunikacijskih strategij in obenem tipično lucidna kritika tržne ekonomije à la Farocki.
Tihožitje (Stilleben)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, 16mm, barvni, 56', ap
Filmski esej o sodobni reklamni fotografiji, katerega osnovna premisa se glasi, da novodobni fotografi v oglaševanju na neki način nadaljujejo tradicijo tihožitij flamskega slikarstva 17. stoletja.
6.6. četrtek
19.00
Posvečeno: Olivier Assayas
Poletni čas (L'heure d'été)
Olivier Assayas, Francija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 103', ap
Olivier Assayas se po zgodovinski družinski sagi Sentimentalne usode zopet vrača k vprašanjem družinskih odnosov, dediščine in tradicije, tokrat s sodobnejšo, bolj osebno in intimno zgodbo treh generacij. Različne življenjske poti odraslih otrok, dveh bratov in sestre, se znova prekrižajo v domači hiši, ob praznovanju materinega rojstnega dne in nato ob njeni nenadni smrti. Uspešna newyorška oblikovalka Adrienne, pariški ekonomist in univerzitetni profesor Frédéric ter Jérémie, dinamični podjetnik, ki ga je pot odpeljala na Kitajsko, se morajo soočiti drug z drugim in s svojimi različnimi pogledi, z otroštvom, ki je nepovratno minilo, s skupnimi spomini in preteklostjo z odgovorom na vprašanje, kaj naj naredijo s hišo, v kateri so odraščali. Pronicljiva družinska drama s sijajno igralsko zasedbo (Juliette Binoche, Charles Berling in Jérémie Rénier) o odraščanju in minevanju, v kateri generacije prehajajo v naravnem ritmu letnih časov.
21.00
Oberhausen na turneji: Odpor/Kino Otok v Ljubljani
Nedelja (Sunday)
Dan Drasin, ZDA, 1961, 35mm, čb, 18'
Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (Gratinirani mozak Pupilije Ferkeverk)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1970, 35mm, barvni, 11', bd
Klavnice (Abattoirs)
Thierry Knauff, Belgija, 1987, 35mm, čb, 10', bd
Mažoretke v vesolju (Des Majorettes dans l'espace)
David Fourier, Francija, 1996, 35mm, barvni, 7', ap
Kurba (Suka)
Igor Vološin, Rusija, 2001, 35mm, barvni, 19', ap
Gora zastava (Flag Mountain)
John Smith, VB, 2010, 35mm, barvni, 9', bd
Zagotovo največji in najuglednejši festival kratkega filma, Mednarodni dnevi kratkega filma v Oberhausnu, že sedmo leto zapored potuje po izbranih svetovnih lokacijah in predstavlja jagodne izbore svojih sodobnih in zgodovinskih programov. Ključni med slednjimi je program 35-mm kopij subverzivnih filmov s skupnim naslovom Odpor. Politični filmi tega programa, posneti med letoma 1961 in 2010, nas praviloma soočijo z izrazito neolepšanim pogledom na svet. Prvenstveno gre za dokumentarne filme najrazličnejših oblik (od »direktnega filma« do filmskega eseja), v katerih filmarji intervenirajo, protestirajo, se zoperstavljajo in zavzemajo za vrednote, kot so svoboda, človekove pravice ali golo življenje. Program je zasnovan kot potovanje v času in kot svojevrstna zgodovina festivala (in njegovega filmskega arhiva). Vsebuje nekatere izmed najpomembnejših političnih filmov vseh časov, ki so bili predvajani in so zmagovali v Oberhausnu.
7.6. petek
19.00
In memoriam: Bigas Luna
Pršut, pršut (Jamón, jamón)
Bigas Luna, Španija, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Revna in lepa Silvia (prva vloga Penélope Cruz) zanosi s premožnim mladim tovarnarjem, ki ji, na njeno veliko presenečenje, obljubi poroko. Vendar temu medrazrednemu parjenju nasprotujejo mladeničevi starši, ki najamejo manekena (Javier Bardem) z namenom, da bi zapeljal Silvio in tako razdrl zaroko. Srebrni lev v Benetkah 1992.
»Vsi porivajo z vsemi – heh, ne glede na sorodstvene vezi. Erotična soap opera via Bigas Luna. Urgentno!« Marcel Štefančič, jr.
21.00
In memoriam: Jesus Franco
Kri Fu Manchuja (The Blood of Fu Manchu/Kiss and Kill)
Jesus Franco, Španija/Nemčija/VB/ZDA, 1968, 16mm, 1.66, barvni, 91', bp (angleška verzija)
Neskončno zlobni zlikovec Fu Manchu (Christopher Lee) iz svojega skrivališča nekje globoko v amazonskem pragozdu načrtuje zavzetje sveta. V ta namen ugrabi deset lepotic, jih okuži s smrtonosnim kačjim strupom in razpošlje v svet, kjer nato ubijajo s poljubi. Tipična ekstravaganca velikega mojstra, avtorja približno dvesto celovečernih filmov (če štejemo tudi pornografske), ki je skoraj pol stoletja neumorno skrbel za erekcijo evropskega filma.
In memoriam: Jesus Franco
Venera v krznu (Venus in Furs/Paroxismus)
Jesus Franco, VB, Nemčija, Italija, 1969, 16mm, 1.85, barvni, 86', bp (angleška verzija)
Osamljen ameriški jazzist na začasnem delu v Istanbulu nekega dne na morski obali naleti na truplo prelestne mladenke, žrtve nebrzdanih strasti tolpe premožnih sadistov, ki jim načeluje nihče drug kot Klaus Kinski. Čez nekaj časa in na drugem kontinentu glasbenik naleti na isto mladenko, ki je očitno vstala od mrtvih, da bi maščevala svojo smrt. Nadrealizem, erotika, sadizem, jazz in nizek proračun se premešajo v tipično Francovski koktejl, ki velja za nesporno najboljšega izmed avtorjevih šestnajstih celovečernih filmov, posnetih za isti studio med letoma 1967 in 1970.
8.6. sobota
19.00
Klasiki
Noč lovca (The Night of the Hunter)
Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp
Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo.
21.00
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
9.6. nedelja
21.00
Kino-uho: Popotovanje po Balkanu
Promet na križišču na dunajskem Opernringu (Verkehr an der Straßenkreuzung Opernring in Wien)
Pathé Frères (Pariz), 1911, 35mm, 1.33, čb, 68m, nemi
Zdravilišče Bled (Bad Veldes) v Sloveniji (Der Kurort Bled (Bad Veldes) in Slovenien)
Österreichische Staatliche Filmhauptstelle (Dunaj), 1922, 35mm, 1.33, čb, 251m, nemi
Ljubljana
Salvatore Spine (Trst), 1909, 35mm, 1.33, čb, 166m, nemi
Postojna z okolico
1909, 35mm, 1.33, čb, 97m, nemi
Na obalo Istre (An die Küste Istriens)
Weltkinematograph (Freiburg im Breisgau), 1912, 35mm, 1.33, čb, 90m, nemi
Procesija v Osijeku v času avstro-ogrske monarhije (Prozession in Osijek zur Zeit der österreichisch-ungarischen Monarchie)
1913, 35mm, 1.33, čb (toniran), 89m, nemi
Cesar Franc Jožef v Sarajevu, potovanje po Bosni in Hercegovini (Kaiser Franz Josef in Sarajevo, die Reise durch Bosnien und die Herzegowina)
1911, 35mm, 1.33, čb (toniran), 80m, nemi
Atentat na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu (Das Attentat auf den Thronfolger Erzherzog Franz Ferdinand am 28. Juni 1914 in Sarajevo)
Sascha-Film (Dunaj), Eclair Revue (Pariz), 1914, 35mm, 1.33, čb, 150m, nemi
Avstrijska vojska, odlomek iz prve svetovne vojne: izstrelitev mine, posneto na Balkanu – v Srbiji ali Črni gori (Österreichisches Militär, Fragment aus dem Ersten Weltkrieg: Abfeuern einer Mine, gefilmt am Balkan in Serbien oder Montenegro)
1916, 35mm, 1.33, čb (toniran), 45m, nemi
Messterjev vojni filmski obzornik št. 20/1916: Vojne podobe z Balkana (Messter Kriegswochenschau Nr. 20/1916: Kriegsbilder vom Balkan)
Messter-Film (Berlin), 1916, 35mm, 1.33, čb, 70m, nemi
Srbska vaška svatba (Jedna srpska seoska svadba)
Svetozar Botorić (Beograd), 1911, 35mm, 1.33, čb, 270m, nemi
Gospodarski razvoj Črne Gore pod avstro-ogrsko vojaško upravo (Die wirtschaftliche Erschließung Montenegros unter der österreichisch- ungarischen Militärverwaltung)
Sascha-Film (Dunaj), 1917, 35mm, 1.33, čb (toniran), 147m, nemi
Albanija (Albanien)
Sascha-Filmfabrik (Dunaj), 1914, 35mm, 1.33, čb ( toniran), 67m, nemi
Potovanje po antični Grčiji (Une excursion dans la Grèce antique)
Pathé Frères (Pariz), 1913, 35mm, 1.33, čb, 152m, nemi
Turčija – Konstantinopel. S šablono barvani posnetki Istanbula v barvnem sistemu Pathécolor (Türkei – Konstantinopel. Schablonenkolorierte Aufnahmen von Istanbul in Pathécolor)
Pathé Frères (Pariz), 1912, 35mm, 1.33, čb (obarvan), 129m, nemi
Program smo pripravili v sodelovanju z Avstrijskim in Slovenskim filmskim arhivom.
Glasbena spremljava v živo: Rdeča raketa (Maja Osojnik & Matija Schellander).
10.6. ponedeljek
18.30
Posvečeno: Sylvain George/Kino Otok v Kinoteki
K Madridu – skeleča svetloba! (Prizori iz razrednega boja in revolucije) (Vers Madrid – The Burning Bright! [Scenes From the Class Struggle and the Revolution])
Sylvain George, Francija, 2012/13, video, čb/barvni, 150', ap
Ta film je filmski obzornik. Filmski obzornik, ki predstavlja nekaj pogledov, prizorov, trenutkov iz razrednega boja v Madridu. Špansko protestniško gibanje 15. maj je eno najpomembnejših tovrstnih gibanj z začetka 21. stoletja. Gre za globok val, ki ga hranita tišina in beda številnih generacij. Globok val, ki se razliva prek političnih in zgodovinskih meja in ki operira z idejami ter koncepti, za katere se je že zdelo, da so pozabljeni. Na madridskem trgu Puerta del Sol se 15. maja preteklost in prihodnost srečata v sedanjosti, da bi se vsi skupaj iznašli na novo. Kot sončnice k soncu se države Evrope in sveta obrnejo k Madridu. Projekciji sledi pogovor s Sylvainom Georgeom.
21.30
Posvečeno: Sylvain George/Festival migrantskega filma
Okruški (moja usta, moj upor, moje ime) (Les éclats [Ma gueule, ma révolte, mon nom])
Sylvain George, Francija, 2011, video, 4:3, čb/barvni, 84', ap
Okruški glasov, smeha in srda. Odlomki besed, podob in spominov. Besede od daleč in blizu, od včeraj in danes. Zavijanje vetra, krvav poljub sonca z obzorjem. Policijske racije, vojščaki države, nepravična sodišča. Zemljevid nasilja, ki se izvaja nad migranti. Ponovitev kolonializma. Nesprejemljivost »sveta, kakršen je«.
Projekciji sledl pogovor s Sylvainom Georgeom.
11.6. torek
18.00
Kino Otok v Kinoteki
Režiserjeva pot k človeškosti – Zgodba Mikka Niskanena (Ohjaaja matkalla ihmiseksi – Mikko Niskanen tarina)
Peter von Bagh, Finska, 2010, video, čb/barvni, 172', ap
Po ogledu monumentalnega dela Osem smrtonosnih strelov (Kahdeksan surmanluotia, 1972) na filmskem festivalu Kino Otok ne smete zamuditi dokumentarnega triptiha o premalo znanem mojstru iz sveta filma – režiserju, scenaristu in igralcu Mikku Niskanenu. Portret genija in moža z mnogoterimi težavami, ki si na vse pretege prizadeva najti pot skozi življenje, je epska skica bojev in dvomov, tipičnih za človeka 20. stoletja. Film, ki ga sestavljajo unikatni posnetki iz domačega arhiva Mikka Niskanena, izbrisani prizori iz njegovih filmov in intervjuji z njegovimi prijatelji, sorodniki in kolegi, preraste v čustveno popotovanje skozi ključna leta sodobne finske zgodovine: države v tranziciji, ki piše tragedijo dostojanstvenega podeželja v procesu izginjanja. Rezultat je mogočno delo, nadvse podobno svojemu predmetu obravnave – dokumentarec je neposreden in nežen kakor filmi Mikka Niskanena. Hvalnica neizživetemu življenju.
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Prijava (Die Bewerbung)
Harun Farocki, Nemčija, 1997, video, 1.37, barvni, 58', ap
»Poleti leta 1996 smo snemali tečaje, ki učijo, kako uspešno oddajati prijave in opravljati razgovore za nove službe. Med učenci so bili falirani študentje, brezposelni delavci, nekdanji narkomani in poslovodje srednjega razreda, vsi so se učili, kako iz sebe napraviti nekaj tržno privlačnega. Že Kafka je pozitiven rezultat iskanja nove službe primerjal z vstopom v nebeško kraljestvo; v obeh primerih gre za prizadevanje s povsem negotovim ciljem.« Harun Farocki
Ne brez tveganja (Nicht ohne Risiko)
Harun Farocki, Nemčija, 2004, video, barvni, 50', ap
Preroški video esej o delovanju finančnih trgov, ki že leta 2004 jasno in neposredno opozori na zlovešče papirnati značaj te mašinerije.
12.6. sreda
19.00
Klasiki
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okrog njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone enim najbolj unikatnh in neposnemljivih avtorskih pečatov.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Slike iz zapora (Gefängnisbilder)
Harun Farocki, Nemčija, 2000, video, čb/barvni, 60‘, ap
Film, v celoti sestavljen iz posnetkov nadzornih kamer v zaporih ter citatov iz določenih igranih in dokumentarnih filmov, pod drobnogled vzame sodobne tehnologije nadzora. Film so od nekdaj privlačili prizori iz zaporniškega življenja. Danes so zapori natrpani z nadzornimi video kamerami, ki proizvajajo glomazen, nezmontiran, monoton tok podob, ki ustreza stanju neaktivnosti, v katero so za kazen prisiljeni zaporniki.
Odlog (Aufschub)
Harun Farocki, Nemčija, 2007, video, čb, 40‘, ap
Preiskava nemega, črno-belega filmskega materiala, posnetega leta 1944 v nacističnem »tranzitnem« taborišču za Jude Westerbork na Nizozemskem. Farocki najdeni material preuredi po zakonitostih korporativnega filma, ki naj bi pokazal na ekonomsko učinkovitost nacističnega podjetja v obdobju, ko je to tik pred »bankrotom«, saj je leta 1944 večina nizozemskih Judov že deportirana v taborišča smrti.
13.6. četrtek
19.00
Festival migrantskega filma
Perzepolis (Persepolis)
Marjane Satrapi, Francija/ZDA, 2007, 35mm, 1.85, čb/barvni, 95', sp
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo "varuhov revolucije", ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno "revolucijo": puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi. Po istoimenskem avtobiografskem stripu narisana celovečerna animacija je leta 2007 v Cannesu prejela posebno nagrado žirije in obveljala za enega ključnih animiranih dogodkov desetletja.
21.00
Retrospektiva: Harun Farocki
Za primerjavo (Zum Vergleich)
Harun Farocki, Nemčija, 2009, 16mm, barvni, 61‘, ap
Esej o opekah, o nečem, kar se na prvi pogled zdi nepomembno, pod budnim očesom Haruna Farockija pa se prelevi v enega večnih temeljev sodobne družbe. Opeka kot nekaj, kar ustvarja in razmejuje prostore, organizira družbene odnose in hrani znanje o družbenih strukturah.
Prenos (Übertragung)
Harun Farocki, Nemčija, 2007, video, barvni, 43‘, ap
Esej o spominu, vklesanem v kamen. O zanimanju, ki ga družba goji do spomenikov. O različnih načinih čaščenja spomenikov. O kamnu kot materialu, v katerem se utelesi kolektivni spomin na preteklost.
14.6. petek
19.00
Klasiki
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije fotografa, mu zaman poskuša vzeti kamero. Thomas se vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide. Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava. »Hotel sem poustvariti resničnost v abstraktni obliki. Sprašujem se o sami naravi resničnosti. Zelo pomembno je, da v povezavi z vizualno platjo filma to misel obdržite v glavi, saj je ena poglavitnih niti filma videnje oziroma ne-videnje resnične vrednosti stvari.« Michelangelo Antonioni
21.15
Retrospektiva: Harun Farocki
Parallel
Harun Farocki, Nemčija, 2012, video, barvni, 18', ap
Video esej o statusu računalniško animirane podobe.
»Več kot sto let sta bila fotografija in film vodilna medija. V začetku nista zgolj obveščala in zabavala, pač pa sta bila tudi medij znanstvenih raziskav in dokumentiranja. Med drugim sta bili ti dve reprodukcijski tehniki tudi zato pogosto povezani z idejo objektivnosti in realnosti, risanje in slikanje pa sta po drugi strani napeljevala na idejo subjektivnosti in preseganja realnosti. Na tem področju danes očitno prevladuje računalniška animacija.« Harun Farocki
Serious Games
Harun Farocki, Nemčija, 2009/2010, video, barvni, 44', ap
Video esej v štirih delih, ki primerja sodobne vojaške operacije s tehnologijo video iger, resnične vojaške manevre z njihovimi virtualnimi uprizoritvami, ter tako preiskuje globoko in neločljivo povezanost tehnologije, politike in nasilja.
15.6. sobota
19.00
Klasiki
Iskalca (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne) se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj, zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež, drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih tem družine, rasizma in sožitja pripadnikov velikega naroda.
21.15
Klasiki
Rdeči čeveljci (The Red Shoes)
Michael Powell, Emeric Pressburger, VB, 1948, 35mm, 1.37, barvni, 133', svp
Glej sobota 4.5. ob 21.00
16.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
17.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Desetletnica filma
Pesnikov portret z dvojnikom
Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'
Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa. Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom, narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja himna samostojne Slovenije. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.15
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Veselica
Jože Babič, Slovenija, 1960, 35mm, 1.66, čb, 101'
Nekdanji partizanski kurir Aleš (Miha Baloh) je zagrenjen invalid brez roke, ki se v povojnem svetu ne znajde najbolje. Ne more pozabiti svoje nekdanje ljubezni Mare (Mira Sardoč). Ko se udeleži partizanske veselice, spozna dečka Aleša (Velimir Gjurin), ki mu pove, da je njegov oče padel v partizanih. Po naključju sreča dečkovo mamo, ki je prav tista Mara, ki jo je iskal. Ona je poročena, mali Aleš pa je njegov sin. Njegova odtujenost in zagrenjenost sta zdaj dokončno opravičeni. Napije se, zjutraj pa se odpravi na delo kot vse druge dni. Film odlikuje Matulova scenografija, ki je tako »naravna«, da se ne zdi kot zasnovano in natančno premišljeno oblikovanje prostora. Interieri in eksterieri se dopolnjujejo v sodobni podobi povojnega življenja v mestu.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
18.6. torek
19.00
Klasiki
Dekalog, ena (Dekalog, jeden)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 56', sp
Krzysztof vpelje sinčka Pawla v skrivnosti osebnega računalnika, stroja, ki ga ima za nezmotljivega. Pozimi Pawel dobi drsalke, ki jih hoče preizkusiti na bližnjem drsališču. Z računalnikom preverita, ali bo zamrznjeni ribnik zdržal dečkovo težo. Nenadna otoplitev stanjša led, deček se utopi. Računalnik se je zmotil. Krzysztof obupan in jezen priteče v cerkev, pade pred oltar. Vosek s sveč pada na obraz črne Device Marije in se na njenem licu strjuje v solze.
Dekalog, dva (Dekalog, dwa)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 59', sp
Ženska, katere ponesrečeni mož leži v bolnišnici v komi, si praznine v času in stanovanju lajša z ljubimcem, moževim prijateljem, na katerega postaja vedno bolj navezana. Ko izve, da je zanosila, se znajde pred strašno dilemo. Če mož umre, bo nezakonskega otroka obdržala, če se mož prebudi iz kome, se bo otroka znebila, saj bi z možem rada zaživela na novo.
21.15
Klasiki
Dekalog, tri (Dekalog, trzy)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Božični večer, noč, ko so družinski člani skupaj in nihče noče biti sam. Ewa pretenta Janusza, bivšega ljubimca, da iz družinskega kroga pride k njej. Z raznimi zvijačami ga hoče zadržati čez noč, Janusz pa hoče domov. Ewa je vztrajna, razideta se ob zori.
Dekalog, štiri (Dekalog, cztery)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Anki je 20 let. Mati je mrtva, zato živi z očetom Michalom. Dobro se razumeta. Michal mora na službeno pot v tujino. Medtem Anka v očetovi sobi najde ovojnico na kateri piše: »Ne odpiraj pred mojo smrtjo.« Notri je še ena ovojnica, z materino pisavo, naslovljena nanjo. Ko se oče vrne, mu Anka razkrije, da je v pismu prebrala, da ni njen pravi oče. Med njima se razvije drugačen odnos. Anka ga neopazno zapeljuje. Michal se upira, saj ji ne verjame povsem.
19.6. sreda
17.00
Festival migrantskega filma
Tamikrest
Peter Braatz, Nemčija/Slovenija, 2013, video, barvni, 80'
V skladbah sestava Tamikrest se zrcali hrepenenje mladih Tuaregov, »puščavski blues« izvajajo na številnih koncertih po Evropi in ob domačih tabornih ognjih na jugu Alžirije, tik ob meji z Malijem. Tu se borijo za svojo Neodvisno državo Azavad. Vendar pridivja vojna, na oblast pridejo islamisti, nekateri od mlajših Tuaregov se izrečejo za pripadnike Al Kaide, ozemlje pretresajo nasilje in interesi večnarodnostnih družb. Glasbeniki snemajo tako dogodke okoli sebe kot tudi intimne doživljaje, v dvajsetih mesecih ustvarijo zbirko posnetkov o domovini, kot jo opevajo v svojih skladbah o spominu in ljubezni. Razpeto med izgubo iluzij in svitanjem novih časov.
19.00
Klasiki
Kratki film o ubijanju (Krotki film o zabijanju)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.66, barvni, 85', shr
Peti iz niza Dekalog tematizira tisto božjo zapoved, ki pravi "ne ubijaj". Malodušni fant iz province pride v mesto in brez posebnega povoda ubije taksista. Sveže pečeni advokat iz mesta za svoj prvi primer prevzame obrambo naključnega morilca. Čeprav se zanj vroče zavzame, ga obsodijo na smrt z obešanjem. Verizem brutalnih prizorov in skrajnih intim, graviran v sivo-rumene podobe golega mesta, je Kieślowskemu prinesel presenetljivo zmago na prvi podelitvi evropskih filmskih nagrad.
21.00
Klasiki
Dekalog, šest (Dekalog, sześć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 60', sp
Tomek je obseden z Magdo, promiskuitetno žensko iz sosednjega bloka. Dolge noči jo opazuje s teleskopom in si izmišlja načine in poti, da bi se ji približal. Nekega jutra ga Magda zaloti pred svojimi vrati in povabi k sebi. Vpelje ga v osnovno dejstvo življenja po njenih izkušnjah – ljubezni ni, je le spolnost. Tomek se skuša ubiti, vendar mu ne uspe. Ko se vrne iz bolnišnice, postane Magda obsedena z njim. Televizijska različica Kratkega filma o ljubezni.
20.6. četrtek
19.00
Klasiki
Dekalog, sedem (Dekalog, siedem)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 58', sp
Šestletno Anio vzgaja Ewa v prepričanju, da je Majka, Ewina hči, njena sestra. Majka ne more več živeti s to lažjo in Anio ugrabi, da bi jo ljubila kot mati. Zatočišče najde pri Wojteku, Anijinem očetu. Majka je bila še šolarka, ko je zanosila z učiteljem Wojtekom. Ljubosumna Ewa išče vnukinjo in telefonira Wojteku. Majka pograbi otroka in zbeži; domov se vrne le, če bo Ewa dopustila, da Anio vzgaja sama kot svojo hčer.
Dekalog, osem (Dekalog, osiem)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 57', sp
Elżbieta je raziskovalka usode Judov iz New Yorka, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Po predavanju iz etike na varšavski univerzi pristopi k predavateljici Zofiji in ji pove, da je mala judovska deklica, ki je Zofija ni hotela skriti pred Nemci. Zofija ji razloži, da ji ni mogla pomagati, ker je bil njen mož član odporniškega gibanja, ki ga je nekdo izdal, zato bi vsak otrok, ki bi ga skrila, padel v roke gestapu.
21.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Slavica exception
Mako Sajko, Slovenija, 1971, 35mm, 1.37, čb, 12'
Plamen v dvonožcu
Mako Sajko, Slovenija, 1968, 35mm, 1.37, čb, 12'
Narodna noša
Mako Sajko, Slovenija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Samomorilci, pozor!
Mako Sajko, Slovenija, 1967, 35mm, 1.37, barvni, 15'
Strupi
Mako Sajko, Slovenija, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 13'
Projekciji sledi pogovor z Makom Sajkom.
21.6. petek
19.00
Animateka
Živalska farma (Animal Farm)
John Halas, Joy Batchelor, VB, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Skupina živali gara na graščinski farmi, od svojega gospodarja pa niso deležne drugega kot izkoriščanja. Nekega dne se uprejo, s kmetije izženejo ljudi, oblast pa prevzamejo prašiči. Ne traja dolgo, da delo postane še bolj neznosno, a živali garajo v prepričanju, da delajo zase in za svojega voditelja. Elita prašičev tako uvede ideologijo, v kateri med sedmimi načeli najbolj izstopa tisto, da so vse živali enakopravne. A če sprva še kaže, da bo življenje pod novo oblastjo boljše, počasi postaja jasno, da bo to tako le za določeno skupino. Vse živali so še vedno enakopravne, a nekatere so enakopravnejše od drugih. Po znamenitem istoimenskem romanu Georgea Orwella.
21.00
Klasiki
Dekalog, devet (Dekalog, dziewięć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 60', sp
Roman ugotovi, da je impotenten. Ker pozna spolne potrebe svoje žene Hanke, jo nagovarja, naj si najde ljubimca. Hanka se upira, skrivaj pa ljubi Romeka in ljubimka s študentom Mariuszem. Roman postane kljub lastnim zagotovilom ljubosumen in obseden z mislijo, da je Hanka ubogala njegov nasvet. Vohuni za njo in izve za njeno razmerje s študentom, ne ve pa, da je Hanka medtem študenta že zapustila.
Dekalog, deset (Dekalog dziesięć)
Krzysztof Kieślowski, Poljska, 1988, 35mm, 1.37, barvni, 50', sp
Mož po smrti zapusti zelo bogato zbirko znamk sinovoma Jerzyju in Arturju. Čeprav vesta zelo malo o znamkah, sta jih pripravljena prodati. Ugotovita, da za kompletiranje pomembne serije manjka le še ena znamka. Dobita jo tako, da Jerzy hčeri moža, ki ima znamko, daruje ledvico. Ko se brata vrneta iz bolnišnice, ugotovita, da so ju oropali.
22.6. sobota
19.00
Klasiki
Lasje (Hair)
Miloš Forman, ZDA, 1979, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp
Podeželski fant iz Oklahome na poti v Vietnam v newyorškem centralnem parku naleti na skupino hipijev, ki ga spelje na pot pravljičnih pokrajin otrok cvetja. Kultni muzikal, v katerem se količina danes že ponarodelih pesmi kosa samo še s količino popitega alkohola in pokajene marihuane.
21.15
Animateka
Živalska farma (Animal Farm)
John Halas, Joy Batchelor, VB, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Glej petek 21.6. ob 19.00.
23.6. nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.6. ponedeljek
19.00
Večer SFA/Desetletnica filma
Peterka: leto odločitve
Vlado Škafar, Slovenija, 2003, 35mm, 1.37, barvni, 120'
Dokumentarni film o Primožu Peterki je živ filmski spomenik mlademu šampionu in njegovi odločitvi, da znova poišče pot do lovorik, pa tudi mlademu človeku in njegovemu odraščanju. Ljubezenska zgodba in športna drama s srečnim koncem. Tudi eden temeljnih kamnov novodobnega slovenskega dokumentarca.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.15
Retrospektiva: filmski scenograf Niko Matul
Ples v dežju
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1961, 35mm, 1.66, čb, 97'
Ekspresionistično-modernistična filmska klasika je film o igralki Maruši (Duša Počkaj) in vseh njenih podobah, kot jih vidijo ona sama in drugi: neodločni slikar Peter (Miha Baloh), zaljubljeni šepetalec (Ali Rener) in perverzni gospod Anton (Rado Nakrst). Maruša želi Petra, Peter pa se predaja fantazijam o popolni ženski. Marušo odpustijo v gledališču, kasneje pa ji v restavraciji Peter pove svoj dolgi monolog o brezizhodnosti njunega razmerja. Maruša odide, a Peter tega sploh ne opazi. Maruša konca filma ne dočaka živa, Petru pa ostane deževna noč. Ples v dežju je prav gotovo eden od vrhuncev Matulove sodobne filmske scenografije. Spopasti se je moral z lokacijami – eksterieri v Ljubljani in zapletenimi interieri, ki so bili vsi zgrajeni v ateljejih. Z natančno premišljenimi dostopi za kamero in prostorom za osvetlitev je omogočil vse postavitve mizanscene, kot so si jih zamislili z režiserjem Hladnikom in direktorjem fotografije Janezom Kališnikom. V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
23.00
Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, thrashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je vsak zadnji ponedeljek v mesecu odprta možnost za projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si.
25.6. torek
Dan državnosti. Kinoteka je zaprta.
26.6. sreda
12.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Ko sem bil mrtev (Als ich tot war)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (toniran), 36', sp
Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, nato pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Najstarejša ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.
13.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Avtoštopar (The Hitcher)
Robert Harmon, ZDA, 1986, 35mm, barvni, 2.35, 97', sp
Rutger Hauer je John Ryder, skrivnostni štopar ob osamljeni puščavski avtocesti, kjer ga sredi deževne noči pobere nič hudega sluteči Jim Halsey. Ryder se kmalu izkaže za psihotičnega morilca. A ko ga mladenič tik pred zoro potisne iz avta, se njegova nočna mora, smrtonosna igra mačke in miši, šele začne. Kultni triler ceste, pisan na kožo modrookemu Holandcu v naslovni vlogi. »Avtoštopar vas bo tako prestrašil, da ne boste ustavili več niti pri rdeči.« The New York Post
15.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/barvni, 79', ap
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942 v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen – atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu in Pulju.
17.00
Uvertura v Festival 35-mm filma
Suša (Daratt)
Mahamat-Saleh Haroun, Čad/Francija/Belgija/Avstrija, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Čad, leto 2006. Vlada je vsem vojnim zločincem podelila amnestijo. Šestnajstletnemu Atimu dedek izroči revolver, da bi ubil človeka, ki je umoril njegovega očeta. Atim zapusti vas, da bi našel moža, ki ga nikoli ni srečal. Kmalu ga najde: nekdanji vojni zločinec Nassara je zdaj poročen in ustaljen kot lastnik majhne pekarne. Atim se mu pridruži pod pretvezo, da išče službo. Kmalu zatem se pri njem zaposli kot pekarski vajenec, še vedno trdno odločen, da ga bo ubil.
19.00
Uvertura v Festival 35-mm filma: Film po nerodnosti Marka Breclja
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
21.30
Uvertura v Festival 35-mm filma: Dobrodejni koncert Marka Breclja za poškodovano perforacijo
Rabljeni kinooperater koprskega Društva prijateljev zmernega napredka Marko Brecelj je po nemarnem poškodoval perforacijo 40 sličic kinotečnega zaklada Grdi, umazani, zli in si zato naložil izvedbo multimedijskega nastopa; performiranega elektroakustičnega koncerta z izbranimi video projekcijami mehkega terorizma in z zahvalno podelitvijo ter raztočenjem olajševalnih alkoholiščin Ustanove nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon.
27.6. četrtek
19.00
Klasiki
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češka, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Brhki mladenki, Marija številka ena in Marija številka dve, se utapljata v svetu svojih fantazij, iskanju smisla življenja in naposled še v potoku. Nadrealističen, popolnoma odštekan manifest češkega novega vala.
21.00
Gostovanje festivala K3/Kino-integral: Tone Rački
Kdaj je kuhano jajce
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 6'
Rasti mi rasti
Tone Rački, Jugoslavija, 1970, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3'
Vsi so prihajali
Tone Rački, Jugoslavija, 1971, video (posneto na 8mm), 4:3, čb, 2'
Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na super8mm), 4:3, barvni, 3'
Študijski posnetek za film Ljubezen na prvi pogled
Tone Rački, Jugoslavija, 1972, video (posneto na 8mm), 4:3, barvni, 3', nemi
Študijski posnetek za nedokončani abstraktni film
Tone Rački, Jugoslavija, 1968, video (posneto na 8mm), 4:3, čb/barvni, 3', nemi
Concertino za kamero
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 17'
Vse mine, mine
Tone Rački, Slovenija, 1999, video, 4:3, barvni, 5'
F = 4 – 70 mm
Tone Rački, Slovenija, 2001, video, 4:3, barvni, 6'
O samoupravljanju
Tone Rački, Jugoslavija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 10'
Filme bo predstavil avtor.
28.6. petek
12.00
Festival 35-mm filma
S soncem obsijana kutina (El sol del membrillo)
Víctor Erice, Španija, 1992, 35mm, 1.37, barvni, 139', ap, svp
Jeseni leta 1990 slavni španski umetnik Antonio López García vstopi v studio v Madridu in začne pripravljati veliko platno za svojo novo sliko. Predmet njegovega tihožitja je s sadeži obložena kutina na dvorišču. Lopez se izkaže za drobnjakarskega ustvarjalca. Preden začne slikati, natančno izmeri in določi vsako pomembnejšo točko drevesa. Vsako jutro se svetloba sonca za kratek čas odbija od strehe in na drevo meče veličastno svetlobo, kar namerava Lopez ujeti v svojo sliko. Poskuša ujeti ta čudežni trenutek, a življenje se neovirano odvija naprej: spreminjajo se letni časi in vreme, delavci obnavljajo stavbo, odvijejo se pomembni mednarodni dogodki in slikarja z obiski motijo prijatelji in sorodniki. Victor Erice ustvari sublimen in neskončno privlačen portret umetnosti, inspiracije in kreativnega procesa. Podobno kakor v filmih Abbasa Kiarostamija, tudi Erice z zasedbo neprofesionalnih igralcev preplete realnost in fikcijo ter tako oživi fikcijski pogled na umetnikovo življenje in razkrije emocionalno iskrenost kreativnega duha. Z uporabo preproste dokumentaristične naracije in vsakdanjih dialogov Erice neumetelno ustvari skromen portret neizogibnega toka časa in nezadržnega hrepenenja duše po izmikajoči, minljivi lepoti narave.
14.45
Festival 35-mm filma
Sajat-Nova/Granatna barva (Sajat-Nova/Cvet granata)
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 73', sp
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.
16.30
Festival 35-mm filma
Lutka (Die Puppe)
Ernst Lubitsch, Nemčija, 1919, 35mm, 1.33, čb (toniran), 57' (20fps), svp
Baronov nečak Lancelot se mora na zahtevo strica, ki želi ohraniti družinsko bogastvo, poročiti. Lancelot pobegne v samostan, a ko pogoltni menihi izvedo za denar, ga hočejo poročiti z lutko, ki jo je lutkar Hilarius oblikoval po podobi hčerke Ossi. Ko se lutka pred poročnim dnem pokvari, se prava Ossi zamaskira v mehanično nevesto. Živa mladenka skuša ohraniti videz lutke. Romantična fantazijska komedija sloni na igri iluzij in pretvarjanj in je eno najbolj očarljivih zgodnjih del Ernsta Lubitscha z domiselno, poudarjeno umetno scenografijo iz lepenk ter papirja. Lubitsch nastopi v otvoritvi kot»gospodar lutk«, nato se umakne, da film režira (poslej njegova prevladujoča vloga). Poleg Princese ostrig (1919) režiserjev najljubši film iz zgodnjega obdobja. Restavrirana verzija. Projekcijo bosta uvedla predstavitev najnovejše publikacije Slovenske kinoteke, zbornika Zadeva Lubitsch, in kratko predavanje Mladena Dolarja. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
18.30
Festival 35-mm filma
Strella
Panos H. Koutras, Grčija, 2009, 35mm, 1.66, barvni, 111', ap, svp
Yorgos se po štirinajstih letih zaporne kazni zaradi umora, ki ga je zagrešil v svoji rojstni vasi, vrne na prostost. Odloči se, da bo najel sobo v tretjerazrednem hotelu v centru Aten, kjer še isti večer spozna transseksualno prostitutko Strello. Skupaj preživita noč in postaneta par. Kaj kmalu pa se mora Yorgos soočiti z dediščino svojega nekdanjega življenja, toda kljub vsemu upa, da mu bo s Strello uspelo premagati črno senco preteklosti. Postmoderna grška tragedija o nenavadnem in očarljivem ljubezenskem razmerju, ki se po strastni noči v cenenem hotelu razvije med nekdanjim zapornikom in prostitutko. Projekciji bo sledilo predavanje Slavoja Žižka ob priložnosti izida zbornika Zadeva Lubitsch. Predavanje je rezervrano za obiskovalce kino predstave. - »TO je Lubitsch za današnji čas!« Slavoj Žižek
21.45
Festival 35-mm filma
Ptiči (The Birds)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1963, 1.85, barvni, 119', sp
V kalifornijskem obmorskem mestecu ptiči vseh vrst na vsem lepem pridejo na okus po človeškem mesu. Ostalo je zgodovina.
23.59
Festival 35-mm filma
Perverznežev vodnik po ideologiji (Pervert's Guide to Ideology)
Sophie Fiennes, ZDA/Irska, 2012, video, barvni, 134', bp
Nujna perverzija na Festivalu 35-mm filma: video projekcija (ker, z besedami avtorice, perverzneži ne pridejo do 35-mm kopije) nadaljevanja mednarodne uspešnice Perverznežev vodnik po filmu (The Pervert's Guide to Cinema) že prekaljenega tandema Slavoj Žižek/Sophie Fiennes. Filozof in filmarka tokrat jagodni izbor triindvajsetih filmskih klasik (od Carpenterja prek Spielberga in Leni Riefenstahl do Antonionija) zlorabita za ekspresno potovanje v srce ideologije – v oblak sanj, ki krojijo naša kolektivna prepričanja in prakse.
29.6. sobota
11.00
Festival 35-mm filma
Princesa Mononoke (Mononoke-hime)
Hayao Miyazaki, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 134', sp
Zgodba o Ašitaku, princu starodavnega plemena, ki ga zadene prekletstvo podivjanega živalskega boga. V iskanju izvora in zdravila za svoje prekletstvo se Ašitaka odpravi daleč na zahod, kjer se sooči s temnimi platmi »civilizacije«. »Princesa Mononoke je film o ljubezni. Ljubezni do narave, ljubezni do družine, ljubezni med moškim in žensko, o pomenu ljubezni ob izgubi bližnjega ... Je budnica človeštvu v času ekološke krize in krize vrednot, ki gledalca postavi pred dejstvo hirajočega sveta brez perspektive. Zgodba nas po eni strani fascinira in gani, a obenem tudi vznemiri.« Igor Prassel
13.30
Festival 35-mm filma
Stari most
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 12'
Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet
Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.37, barvni, 93'
Kultni celovečerni dokumentarec Filipa Robarja Dorina, ki je v začetku osemdesetih let z raziskovanjem življenja romskih skupnosti suvereno definiral nove možnosti angažiranega dokumentarnega snovanja na Slovenskem, sopostavljamo kratkometražnemu prvencu Stari most Vlada Škafarja, ki je ob koncu devetdesetih z nič manjšo prepričljivostjo stopil na pot raziskovanja novih možnosti filmskega pogleda na nedoumljiva in neuprizorljiva stanja sveta.
15.30
Festival 35-mm filma
Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow)
Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lucy in Barkley, starejša zakonca, zaradi finančnih težav izgubita hišo in se zatečeta po pomoč k svojim petim odraslim, že davno odseljenim otrokom. Vendar otroci ne skrivajo, da so jim starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Ostareli par se poda na poslednji skupni sprehod po mestu, kjer sta preživela poročno potovanje, tam pa ju vrsta neznancev vendarle sprejme z naklonjenostjo in toplino. Mojstrovina na temo ljubezni in staranja ter eden najganljivejših filmov vseh časov.
17.15
Festival 35-mm filma
Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)
Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, čb, 136', svp
Shukichi in Tomi, starejša zakonca iz mesteca Onomichi, pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter hčeri Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k hčeri, ki pa ne skriva, da so ji starši bolj kot kaj drugega v nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v prenočišču vrneta že naslednji dan. Tomi nato obišče Noriko, vdovo svojega najmlajšega, preminulega sina. Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z družino Hirayama, ostarela zakonca sprejme z naklonjenostjo in toplino. Temeljno Ozujevo delo, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika. Obenem tudi svojevrstna priredba mnogo manj znanega, pa zato enako sijajnega predhodnika, klasike Za boljši jutri.
19.45
Festival 35-mm filma
Ideja (L’Idée)
Berthold Bartosch, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 30’, bd
Animirana klasika o odzivu človeštva na ideale spremlja zgodbo umetnika, ki svoj abstraktni ideal pošlje v svet. Njegov umetniški koncept v podobi ženskega akta zavrnejo in izkoristijo oblastniki poslovnega sveta, religije in vojske. Gola ženska v filmu ponazarja Idejo, golo resnico. Ideja pripoveduje zgodbo o njenem rojstvu; o tem, kako je Ideja zavrnjena in prisiljena, da se obleče; kako ščiti tiste, ki hrepenijo po spremembah; kako je natisnjena in posredovana svetu s pomočjo radia in časopisa; kako se naposled vrne k svojemu stvaritelju. »Ljudje živijo in umrejo za idejo ... Ideja je nesmrtna. Lahko jo zasledujemo, ji sodimo, jo prepovemo, jo obsodimo na smrt, a Ideja bo v mislih ljudi še vedno živela.« Berthold Bartosch
20.30
Festival 35-mm filma
Hiša na Trubnovem trgu (Dom na Trubnoj)
Boris Barnet, SZ, 1928, 35mm, 1.33, čb, 77' (20fps), nemi
Nadobudna mlada kmetica Paraša Pitunova v iskanju sreče, ljubezni in boljšega življenja zapusti svojo vas in se poda v velemesto. Zaposli se kot služkinja v meščanskem stanovanju na Trubnovem trgu, vendar urbana kaos in beda kmalu razblinita njene naivne ideale. Tradicionalno rusko pripovedko Boris Barnet, učenec Kulešova, posname kot huronsko komedijo o zgodah in nezgodah škripajočega socialističnega vsakdana. Eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sovjetskih filmov dvajsetih, ki je bil zahodnim gledalcem prvič prikazan šele šestdeset let po nastanku. Glasbena spremljava v živo: Marko Brdnik (harmonika), Marko Lasič (tolkala).
22.30
Festival 35-mm filma
Decasia
Bill Morrison, ZDA, 2002, 35mm, 1.37, čb, 67', bd
»Presunljivo lepa, distopična oda na temo stvarjenja in razkrajanja. Formalno rigorozno in ponavljajoče se delo obenem zrcali in uteleša ustvarjalno lepoto človekovega neogibno na propad obsojenega prizadevanja, da bi presegel lastno smrtnost. Morrison je ustvaril pronicljiv spomenik krhki in mimobežni naravi fizične prisotnosti.« Shari Frilot
»Očarljivo in vznemirljivo! Mogočne simfonije baročne lepote se porajajo iz korozivnega nitratnega razkroja kot rakete uničenja, ki brišejo katedrale stvarnosti.« Kenneth Anger
»Čista poezija raztapljanja. Podobe so obenem tesnobne, nepozabne, skrivnostne in neverjetno lepe. Umetniška kreacija prve vrste. In nova vrsta dokumentarca. Dokumentarca, ki kot samosvoj objekt dokumentira razkroj.« Errol Morris
23.59
Festival 35-mm filma
Eraserhead
David Lynch, ZDA, 1977, 35mm, 1.85, čb, 89', sp
Čudaškemu fantu (Jack Nance) zaročenka iz še bolj čudne družine rodi malega monstruma, baconovsko apokaliptično bitje, katerega edini znaki življenja so pridušeni kriki in izcedki. Razočarano dekle se skuša v navalu histerije, gnusa in sovraštva otroka znebiti, toda fantu se bitjece zasmili. Morbidna, tesnobna, komorna, fantastična in groteskna družinska drama; bržkone kar največji filmski kult vseh kultov.
30.6. nedelja
12.00
Festival 35-mm filma
Osem in pol (8½)
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb, 138', svp
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je ob premieri v Cannesu obveljal za klasiko, ki petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega šarma in vplivnosti. Oskar za najboljši tujejezični film.
15.00
Festival 35-mm filma
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
17.00
Festival 35-mm filma
Izlet (Partie de campagne)
Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 41', sp
»[Film,] ob katerem sem ostal brez besed. Nepredstavljiv, izjemen film! Tako mislim še danes! Grenkoba nostalgije me je prevzemala in zaznamovala za vedno; poleg neizrekljive otožnosti, ki se mi je pogrezala v grlo, mi je grozila ganjenost. V filmu sem slutil globoko in neizprosno razočaranje, ki čaka vsakogar. To ni, tako sem slutil, nikomur prizaneseno ...« Matjaž Klopčič
18.00
Festival 35-mm filma
Slačipunce (Showgirls)
Paul Verhoeven, Francija/ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp
Naomi (Elizabeth Berkley), skrivnostno dekle z močno željo postati plesalka, odpotuje v Las Vegas, da bi tam zablestela na odru prvorazrednega hotela. Sprva se zaposli kot striptizeta v cenenem nočnem klubu, kmalu pa jo odkrije Cristal (Gina Gershon), zapeljiva zvezda najbolj vroče predstave v Las Vegasu. Toda za bliščem se skriva umazano življenje, polno pasti, strasti in ljubosumja. Grafično nazorna erotična drama, postavljena v divje meseni svet las vegaških striptizet. Film je bil v času nastanka povsem opljuvan in Verhoeven skoraj izgnan iz Hollywooda, nato pa mu je nič manj srdita kritiška hvala iz Francije, v kateri je prednjačil Jacques Rivette, dodelila kultni status.
20.30
Festival 35-mm filma
Kralj Lear Podiralec Dedux (King Lear Over the Top Dedux)
Jean-Luc Godard, Menahem Golan, ZDA, 1987, 35mm, 1.37 (2.35), barvni, 183', sp
»Prva rokoborska partija med Menahemom Golanom in Jean-Lucom Godardom se je zakuhala v Cannesu, kjer je producent režiserju na masten prtiček napisal shakespearjanski ček za Kralja Leara. S priročnim izgovorom, da ne verjame v privatno lastnino, je Godard z denarjam ter časom ravnal po svoje. Golan, ki je v istem času na trg spravil ulomke Gospodarjev vesolja, Supermana in Ameriške ninje (ter dva ducata drugih filmov), si je panično pulil lase. Vse dokler se Godardu ni utrnilo, da je idealni zlobnež za njegovega pretkanega Leara prav Golan sam. V montiranem procesu – kako drugače sploh imenovati ta film? – je tajkuna cenenega razvedrila obsodil "od zadaj", v odsotnosti, s pomočjo telefonske tajnice. A Golan se vrača: Lear, klošarski slepar, ki se noče za nobeno ceno odstraniti iz tujega filma, se bo prvič in zadnjič pomeril s Podiralcem, herojem cestnoprevozniške zavesti, ujete v senčnem kraljestvu neoliberalizma.« Uprava Retrovizorja
23.59
Festival 35-mm filma
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
A.P. (Anno Passato)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 5' (18fps), bd
Odmev in odziv
Vinko Rozman, Jugoslavija, 1966, 35mm (posneto na 8mm), 1.37, čb, 6' (18fps), bd
»Film, sosledje fotografij, mehanično zapeljevanje utripajočega očesa.«
Paolo Cherchi Usai
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
