1. Pri Slovenski kinoteki je pravkar izšel zbornik Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost. Gre za serijo besedil domačih in tujih avtorjev, ki tematizirajo in kritično ovrednotijo danes priljubljene, celo prevladujoče kulturne produkte - televizijske serije.
2. Izid zbornika obeležujemo z obširno, tematsko retrospekvito Ekrani na platnu, v sklopu katere raziskujemo, na kakšne načine je v svoji nedavni zgodovini določen popularni medij (=film) reprezentiral, zrcalil in mislil drugega (=televizijo). Retrospektivo v torek, 3. januarja, odpiramo z ekskluzivno projekcijo klasike TV mreža (Network) Sidneyja Lumeta.
3. Televizijskim serijam bo posvečen tudi tradicionalni mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, Jesenska filmska šola. Potekal bo od 11. do 13. januarja, na njem bo o pomenu nadaljevank in nanizank spregovorilo osem avtorjev in avtoric zbornika. Prvi dan bo s predavatelji Darkom Štrajnom, Melito Zajc in Katjo Cicigoj posvečen premisleku nekaterih ključnih konceptov, ki se dotikajo sodobne serije in televizije. Matjaz Ličer, Dušan Rebolj in Gregor Moder bodo naslednjega dne izhajali iz specificnih serij in se poglobili v njihove (ideološke) implikacije. Zadnji dan bosta nastopila priznani avstrijski teoretik Robert Pfaller in slovenski filozof Slavoj Žižek s teoretskim premislekom, ki sledi iz dveh popularnih TV serij.
Program Slovenske kinoteke – januar 2012
1.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.1. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
3.1. torek
18.30
Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu – otvoritev!
TV mreža (Network)
Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', svp
»Filmska kritika televizije je v 70. letih kulminirala v TV mreži Sidneyja Lumeta; v njej je mlada urednica (Faye Dunaway) predstavljena kot model docela razosebljene in dehumanizirane TV-generacije: celo lastno življenje doživlja kot odlomke iz kakšne TV-serije (podobno je z njenim spolnim užitkom, ki je 'hiter in efekten' kot TV-reklama). Lumet prikazuje tudi 'odgovornega' intelektualca, ki pa je v podobi starejšega urednika 'humanističnega tipa' (William Holden) resigniran in nostalgično obžaluje izgubo 'dobre vsebine' na TV, kar je po svoje paradoksno, saj je v oddajah 'norega profeta' (Peter Finch) TV predstavljena prav kot medij, indeferenten do vsakršne vsebine, kajti njegova manipulacijska moč odloča o tem, kaj kakšna stvar sploh pomeni. Televizijska spektakularizacija sveta se je v tem filmu pokazala za totalno, saj informacija ne pomeni nič, če ni predstavljena kot 'dogodek'« Zdenko Vrdlovec
4.1. sreda
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je tokrat ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti. Za nameček so Moderni časi bržkone prvi film, v katerem eno usodnih vlog odigra nič manj kot televizijski zaslon! Chaplin televizijski ekran v svoj film preroško uvede kot interaktivni kanal, skozi katerega nas nadzoruje Veliki brat.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Trumanov show (The Truman Show)
Peter Weir, ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp
Dozdevno povsem običajen, srečen prodajalec zavarovalniških polic Truman Burbank (Jim Carrey) nekega dne ugotovi, da je njegovo celotno življenje vse od rojstva naprej kompleksna in kompletna fabrikacija in fikcija. Predmestje, v katerem živi, je v resnici orjaški televizijski studio, posejan s skritimi kamerami, vsi njegovi prijatelji in someščani pa televizijski igralci v najbolj popularni televizijski nanizanki vseh časov: Trumanov show.
5.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous Mind)
George Clooney, ZDA/VB/Nemčija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 113', sp
Po scenariju slovitega Charlieja Kaufmana (Biti John Malkovich, Prilagajanje, Večno sonce brezmadežnega uma) posneta avtobiografija Chucka Barrisa (upodobi ga Sam Rockwell), legendarnega televizijskega producenta in pionirskega avtorja stupidnih TV kvizov tipa Zmenkarije in Mladoporočenci, ki zase trdi, da je v prostem času kot najeti operativec ubijal za državo in pokončal nič manj kot triintrideset državnih sovražnikov. Režijski prvenec Georga Clooneyja jasno sporoča, da resničnosti šovi ne ubijajo samo duha.
21.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Lahko noč in srečno (Good Night, And Good Luck)
George Clooney, ZDA/Francija/VB/Japonska, 2005, 35mm, 1.85, čb, 93', sp
Zgodovinska drama govori o zgodnjih letih televizijskega novinarstva v Ameriki v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V ospredju je resnični spor med kontroverznim televizijskim novinarjem Edwardom R. Murrowom (življenjska vloga Davida Strathairna) in nič manj kontroverznim »lovcem na čarovnice«, senatorjem Josephom McCarthyjem.
»Lahko noč in srečno se dogaja v preteklosti, toda v Ameriki se preteklost nikoli ne konča: Američani so še vedno alergični na slabe novice – in mediji so še vedno zrcalo te alergije.« Marcel Štefančič, jr.
6.1. petek
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Waynov svet (Wayne's World)
Penelope Spheeris, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Po kultnem, istoimenskem televizijskem skeču posneta in s kultnim statusom hipoma označena odtrgana komedija o peripetijah dveh ljubkih zgub (Mike Myers in Dana Carvey) in njunih poskusih, da bi zaslovela kot zvezdnika lastne televizijske oddaje.
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
TV mreža (Network)
Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', svp
Glej torek 3.1. ob 21.00
21.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Ženska za umret (To Die For)
Gus Van Sant, ZDA/VB, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Lokalna TV vremenarka (Nicole Kidman) živi samo za kariero na televiziji. Zakaj bi počela karkoli, če tega ne vidijo drugi, vsi. Prepričana je, da jo čaka bleščeča kariera in da ji na poti stoji samo neperspektivni mož (Matt Dillon). S tremi najstniki se dogovori za načrt, ki bi moža odpeljal v lepo in tiho smrt, saj ji ga je vendarle vseeno žal. Črna komedija s primesmi lažnega dokumentarca o strmem in majavem stopnišču za bleščečo medijsko fasado.
7.1. sobota
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Bob Roberts
Tim Robbins, ZDA/VB, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Republikanski kandidat za senatorja odkritih desničarskih, fašističnih političnih prepričanj, ki jih z velikim navdušenjem in ljubeznijo preliva v spevne country popevke, s katerimi prepričuje svoje volivce, se poda na volilno turnejo po državi. Udarna podoba bolezenskih simptomov sodobne »demokracije«: pohlep, nestrpnost, čaščenje videza, vsemogočnost medijev. Strupena, dokumentarno neposredna in zrela politična satira, režijski prvenec igralca Tima Robbinsa, naslika sodobno politiko kot neposreden in domala izključen produkt televizije.
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
TV dnevnik (Broadcast News)
James L. Brooks, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 131', sp
Romantično-komična drama o zakulisju produkcije televizijskih novic, kjer se križajo, prepletajo in prerivajo kariere in zasebna življenja nadarjenih in manj nadarjenih, častihlepnih in skromnih, lepih in grdih. V svojem drugem celovečercu James L. Brooks (Bolje ne bo nikoli, Špangleščina, Kako veš) morda najbolj uspešno demonstrira svoje ambicije podčrtavanja, morda celo subvertiranja klasičnih studijskih obrazcev z »resnimi« vsebinami in »realistično« noto; pri tem mu pomaga sijajna igralska zasedba, med njimi William Hurt, Albert Brooks, Holly Hunter, Jack Nicholson, Joan Cusack ...
21.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Naključni junak (Accidental Hero)
Stephen Frears, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 117', sp
Zguba srednjih let (Dustin Hoffman) se po naključju znajde na prizorišču letalske nesreče, kjer pomaga pri reševanju preživelih, vendar si njegove zasluge prilasti neka druga zguba (Andy Garcia), ki jo televizija nemudoma razglasi za medijsko zvezdo.
»Naključnemu junaku se sicer pozna, da je prišel po tistem, ko je bila najhujša 'filmska kritika' TV že mimo; je sicer prav sarkastična zgodba o ameriški TV, ki pa zdaj že obča mesta v kritiki TV – očitek, da ukinja 'princip realnosti', ker da se nič ne zgodi, če tega ne vidijo televizijske oči – obravnava na humoren način, ki potrjuje 'spoznanje', da film pravzaprav ni tako daleč od TV: oba producirata svoje junake, za katere je manj pomembno, ali so res junaki, bolj pa to, ali med gledalci povzročajo identifikacijske učinke.« Zdenko Vrdlovec
8.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Cinema Verite
Vojko Duletič, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 10'
In Memoriam
Vojko Duletič, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 9'
Slovenijales Sibila
Jane Kavčič, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 2'
Kazenski zakonik, člen 188
Milan Ljubić, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 13'
Naš praznik
Milan Guček, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10'
Klio v Ptuju
France Kosmač, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Minuta za umor
Jane Kavčič, Slovenija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 82'
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in s svojim prihodom vznemiri nekaj ljudi, ki ga nočejo sprejeti. Na ulici sreča svojega nekdanjega profesorja, ki je do njega ves prezirljiv. Na policiji mu inšpektor pove, da ga zaradi njegove 18-letne odsotnosti sumijo, da je izdajalec: gre za neko izdajo v vojnem času, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci; preživeli so le štirje in Kohu postane jasno, da mora sam odkriti izdajalca. Kriminalka s političnim ozadjem.
10.1. torek
18.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Pogovor ob priložnosti 70-letnice smrti Virginie Woolf in izida njene Zbrane kratke proze v zbirki Beletrina, knjige, ki je doslej v slovenščini še nismo imeli. Gre za nabor šestinštiridesetih kratkih zgodb, skic in skečev, ki jih Virginia Woolf za časa življenja mogoče sama ne bi nikoli objavila, vsekakor pa ponujajo branje, ki radovednega bralca usmerja po ustvarjalnih poteh življenja največje angleške pisateljice dvajsetega stoletja, predvsem pa so to dela, ki kažejo kako izjemno kompleksna in genijalna je bila narava pisanja, ki je ustvarila literarni modernizem in prihajajočim rodovom zapustila dela, ki jih lahko znova in znova prebirajo, ne da bi jih v resnici prebrala do konca. Pogovarjale se bodo Marija Zidar, Irena Svetek in Alojzija Zupan Sosič.
19.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Orlando
Sally Potter, VB/Rusija/Francija/Italija/Nizozemska, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp
Sprehod skozi tristo let življenja Velike Britanije in androgenega Orlanda (Tilda Swinton), ki ne živi v času, temveč samo v prostoru; torej ne spreminja starosti, ampak svoja poslanstva, prepričanja in seveda spol. Po romanu Virginie Woolf zasnovana angelska odisejada vsestranske umetnice Sally Potter. Nagrada za najboljši mladi evropski film leta 1993.
21.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Ure do večnosti (The Hours)
Stephen Daldry, ZDA/VB, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Dan v življenju treh žensk v treh časovnih obdobjih. V Richmondu na britanskem podeželju se pod skrbnim nadzorom moža z boleznijo bojuje pisateljica Virginia Woolf (Nicole Kidman). Trideset let pozneje v Los Angelesu živi noseča in depresivna Laura Brown (Julianne Moore). V New Yorku na prelomu tisočletja Clarissa Vaughan (Meryl Streep) prireja zabavo prijatelju in bivšemu ljubimcu, za aidsom obolelemu pesniku in pisatelju. Scenarij filma je nastal po predlogi s Pulitzerjem nagrajenega romana ameriškega pisatelja Michaela Cunninghama, ki v svojem bestsellerju razplasti in na tri različne interpretacije razstavlja protagonistko Gospe Dalloway, slovitega romana Virginie Woolf.
11.1. sreda
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Jela Krečič in Ivana Novak: Uvodni nagovor kuratork simpozija
16.30
Darko Štrajn: Televizija kot format televizijskega toka
Če bi imel Lenin na voljo televizijo in bi se sovjetska revolucija zgodila v okoliščinah kasnejšega tehnološkega in kulturnega sistema, bi najbrž kako drugače izrekel svoj aforizem: »Od vseh umetnosti je za nas najvažnejši film.« Pojav televizije je namreč korenito redefiniral vrsto kulturnih praks, reorganiziral polji javnosti in zasebnosti, vplival na percepcijo (kinematografskega) filma, navsezadnje pa populariziral serialno formo, ki se dobro vklaplja v pojem televizijskega toka Raymonda Williamsa. Uvodno predavanje bo na televizijsko serijo pogledalo z njenih najbolj kritičnih vidikov: z vidikov razmerja do same televizije, filma, zasebnosti in družine, ideologije ter vpetosti v kapitalistične pogoje produkcije.
Darko Štrajn je znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu in svetovalec na fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH.
17.30
Melita Zajc: Spletne serije in participativna medijska kultura
Format TV serije je po zaslugi digitalnih tehnologij in interneta v zadnjih letih doživel temeljno inovacijo na področju produkcije, distribucije in recepcije. Ob pojavu spletnih serij se postavlja vprašanje, ali gre za kritiko dominantnih medijskih vsebin in njihovo kreativno prisvajanje. Avtorica bo na primeru slovenske spletne serije Prepisani pokazala, kako slovenski ustvarjalci sooblikujejo nove jezike sodobne vizualne kulture.
Melita Zajc je docentka na Inštitutu za medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru in avtorica mnogih prispevkov v domačih ter mednarodnih znanstvenih publikacijah.
18.30
Katja Čičigoj: Transgresivnost je »in«: (Ne)subverzivni učinek politično nekorektnih TV serij
Številne nagrajene, kritiško priznane in množično gledane sodobne serije HBO-ja in drugih televizijskih hiš so iz zloglasne rabe kletvic in eksplicitnih prizorov nasilja ter spolnosti ustvarile blagovno znamko. Politična nekorektnost pa še zdaleč ni (nujno ali sploh) tudi družbeno in politično subverzivna. Provokativne TV serije so morda zgolj zadnji izraz spektakularizacije predhodno transgresivnih vsebin.
Katja Čičigoj je publicistka in absolventka filozofije in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Seks, laži in videotrakovi (Sex, Lies, and Videotape)
Steven Soderbergh, ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Sebičnega in uspešnega advokata (Peter Gallagher), ki v postelji zanemarja svojo ženo (Andie MacDowell), zato pa pridno obdeluje njeno sestro, obišče melanholični prijatelj iz učnih let (James Spader), ki ima nenavaden hobi. Z videokamero snema intimne izpovedi svojih prijateljic, kar mu služi kot nadomestilo za seks. Med čudakom in advokatovo ženo se splete nenavadno razmerje. Z zlato palmo za najboljši film nagrajeni celovečerni prvenec Stevena Soderbergha daleč pred svojim časom namiguje na simptom digitalne dobe, kjer ekran zaseda mesto katalizatorja za uresničitev (spolne) želje.
12.1. četrtek
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Matjaž Ličer: Na kraju zločina in ostali trojanski konji tehnološke naturalizacije družbe
Kriminalistične serije, kakršna je Na kraju zločina, pod krinko naravoslovne znanosti izvajajo nadvse ideološko operacijo, saj neoliberalno ideologijo vzpostavljajo kot najnovejšo dogmo, celoten svet pa normalizirajo, kvantificirajo in iz njega izganjajo naključje ter znanstveno skepso. A ker je ravno naključje konstitutivni moment znanosti, gotovost pa je po drugi strani konstitutivni moment tehnologije, se serija izkaže za trojanskega konja tehnološkega determinizma. Predavanje bo zastavilo vprašanje, kakšna je funkcija tovrstnih tehnoloških interpretacij znanosti in determinističnih naturalizacij družbe.
Matjaž Ličer je fizik in doktorski študent filozofije, zanimajo ga preseki med kontinentalno politično filozofijo, epistemologijo ter filmsko teorijo.
17.00
Dušan Rebolj: Deadwood: Kako nam je David Milch povedal nekaj lepega
Televizijski vestern Deadwood velja za pronicljivo in inteligentno serijo, ki Hobbesovi ideji, da družbeni red nastane iz naravnega stanja, kljubuje z jasno vizijo o organizaciji skupnosti kot arbitrarnega polja konsenza in »sporazumnih laži«. Serija se po spletu okoliščin vsebinsko ni sklenila, s tem pa je podčrtala tezo, da konsenzualne arbitrarnosti družbenega reda ni moč dokončno osmisliti. Po drugi strani je tvorec serije David Milch v priročniku Stories of the Black Hills serijo vendarle sklenil z oceno, da dobre plati evro-ameriške civilizacije odtehtajo njeno surovost. Tako je kritiko sporazumnih laži sklenil s sporazumno lažjo.
Dušan Rebolj je filmski kritik, prevajalec in dolgoletni sodelavec Delavsko-punkerske univerze.
18.00
Gregor Moder: Repek. O družini in komičnem
Med konservativno ideologijo družine, doma in Boga na eni strani in liberalno ideologijo samouresničitve na drugi strani se bije oster politični boj. Prva izenači rodovno in simbolno vez, druga pa za iniciacijo v simbolno vez zahteva opustitev rodovne vezi. Nemara je treba rešitev najti v paradoksni poziciji, ki se postavi ZA družino, ne da bi pri tem izenačila rodovno in simbolno vez. Predavanje bo zadevalo vprašanje, ali lahko komična TV serija Sodobna družina (Modern Family) velja za zgled take rešitve. Humor serije je konservativen, toda serija ima tudi napredno stališče. Poleg njene analize se bomo v predavanju dotaknili strukture komične serije, ki s t.i. komičnim repkom, radikalno nevključljivim dodatkom, komično celoto naredi za neharmonično.
Gregor Moder je filozof. Je sodelavec na filozofski fakulteti, deluje pa tudi v polju umetnosti.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Kviz (Quiz Show)
Robert Redford, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 133', sp
»V Kvizu TV-junak postane nekdo, ki mu je vse – od porekla do statusa do vloge, ki jo je imel v zgodovini filmov o TV – narekovalo distanco do TV: to je predstavnik ameriške kulturne elite WASP, harvardski profesor in sin pisatelja, skratka intelektualec par excellence. TV je sicer v filmu prikazana kot manipulacijski medij, toda prav s profesorjevo 'nezavedno' privolitvijo (ni dobro vedel, zakaj), da nastopi v popularnem kvizu, je priznana kot medij, ki s produciranjem zvezd uresničuje narcistične fantazme. Profesorjevo sodelovanje s TV kaže, da lahko 'nezavedna', na fantazmi ugajanja temelječa fascinacija s tem medijem zelo hitro spodnese intelektualno distanco do instance množične kulture. S Kvizom se je 'filmska kritika' TV reflektirala in revidirala prav na točki, na kateri se je vzpostavila.« Zdenko Vrdlovec
13.1. petek
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Robert Pfaller: Seksualnost in resnica mesta: Filozofske lekcije Seksa v mestu
Serija Seks v mestu (Sex and the City) je, kar zadeva štiri junakinje, tipično komična serija s strukturo običajnega sitcoma. Junakinje imajo enostavne značaje in zapletajo se v klasične komične situacije. Avtor bo serijo pogledal z vidika seksualne politike, ki ni povsem običajna, saj seks in mesto tvorita lekcijo o pomenu javnega, ki je praktično izginilo iz vsakdanjega življenja in sodobne kulture. Filozofska zasluga te serije je, da ljubezen in intimne zadeve ne razume v tragični dimenziji, ampak jih drži na strani komedije, in sicer tako, da jih razume kot stvar javnosti in idej, ki veljajo tudi, če vanje intimno ne verjamemo.
Robert Pfaller je avstrijski filozof in predavatelj na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
17.30
Slavoj Žižek: Skrivna naveza: Žica razrednega boja
Pet sezon Skrivne naveze (The Wire) je revolucioniralo tako vsebino kot formo televizijskih nadaljevank – kako? S subverzijo utečenih narativnih prijemov – Skrivna naveza je brez katarzičnih razpletov, psihološka avtentičnost »herojev« je ironično relativirana itd. – in z direktnim problematiziranjem temeljev ameriške ideologije.
Slavoj Žižek je filozof, predavatelj na European Graduate School, direktor inštituta Birkback na univerzi v Londonu ter raziskovalec na Univerzi v Ljubljani.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Ostanite še naprej z nami (Stay Tuned)
Peter Hyams, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 88', sp
Odvisnika od televizije (John Ritter) in njegovo ženo (Pam Dawber) posrka v virtualni, peklenski svet neskončnih televizijskih oddaj, risank, nadaljevank in nanizank, v katerih se borita za nič manj kot lastno preživetje. Pod krinko dokaj preproste satire na maloumnost večine televizijskih programov in pripravljenost večine gledalcev, da to maloumnost nekritično prežvekujejo, se skriva odbita, anarhična komedija, ki spominja na razpuščenost in subverzivnost risanih serij Looney Tunes.
22.45
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Rojena morilca (Natural Born Killers)
Oliver Stone, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, čb/barvni, 118', sp
Mickey (Woody Harrelson) in Malory (Juliette Lewis), zaljubljenca, izobčenca in serijska morilca, potujeta čez Ameriko in za zabavo puščata za sabo množico trupel ter vedno kakšnega preživelega, da pove zgodbo. Postaneta ljubljenca medijev, ki uspešneje od policije sledijo njuni zgodbi. Krvoločen komentar na reprezentacijo nasilja v množičnih medijih je občinstvo in kritike po vsem svetu v hipu razdelil na dva pola: eni so film z gnusom odpisali kot ceneno ekstravaganco, drugi so ga navdušeno proglašali za temeljno delo devetdesetih.
14.1. sobota
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Revni milijonar (Slumdog Millionaire)
Danny Boyle, Loveleen Tandan, VB, 2008, 35mm, 2.35, 120', sp
Osemnajstletna sirota brez prebite pare je eno vprašanje stran od zmage na indijski različici slovitega kviza Milijonar, dokler je nenadoma ne aretirajo in obtožijo goljufanja. Naiven, idealističen prikaz emancipatornega potenciala popularne televizije je po eni strani snel osem oskarjev, med njimi za najboljši film, po drugi strani pa obveljal za vrhunski primerek tako imenovanega poverty-porn žanra.
19.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
MASH
Robert Altman, ZDA, 1970, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Nore dogodivščine neresnih bolničarjev med ameriškimi vojaškimi akcijami v Koreji. Vse je dovoljeno, vse je mogoče. Humor kot edino orožje za ohranjanje zdrave pameti v vrtincu vojnih grozot. Kultna filmska odskočna deska za kultno istoimensko TV serijo. V značilni altmanovski maniri si pred kamero v besede skače sanjska igralska zasedba, med njimi Donald Sutherland, Elliott Gould, Tom Skerritt in Robert Duvall.
21.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Miami Vice
Michael Mann, ZDA/Nemčija/Paragvaj/Urugvaj, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 134', sp
Po znameniti istoimenski TV seriji posneta kriminalka o zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in privlačni nevarnosti mešanja zasebne in profesionalne etike. Specifično disko estetiko osemdesetih veliki Michael Mann uspešno nadomesti z bizarno mešanico hladne stilizacije in verizma v prikazovanju tako akcije kot erotike ter tako ustvari enega ključnih akcijskih filmov novega tisočletja. Don Johnson je Collin Farrell, Philip Michael Thomas je Jamie Foxx, v ozadju med drugim nabijajo Moby in Mogwai.
15.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Med belim in rumenim
France Kosmač, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12'
Obiščite Slovenijo
Jane Kavčič, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 16'
Božidar Jakac
Metod Badjura, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12'
Brezje
Milan Ljubić, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 10'
Partizanski kurirji
Zvone Sintič, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 10'
Rejenčki
Mako Sajko, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 17'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Tistega lepega dne
France Štiglic, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 82', bp
Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in jih zasmehujejo.
17.1. torek
18.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Človek z lune (Man on the Moon)
Miloš Forman, ZDA/VB/Nemčija/Japonska, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 118', sp
Biografija kultnega, kontroverznega komika Andyja Kaufmana (Jim Carrey), ki najprej zaslovi kot zvezdnik televizijske nadaljevanke Taksi, nato pa rahlja potrpljenje in preizkuša inteligenco ameriškega občinstva z bizarnimi točkami, kot so rokoborba s šibkejšimi ženskami in recitiranje Velikega Gatsbyja od prve do zadnje strani. Izvirno filmsko glasbo so napisali R.E.M.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder – otvoritev!
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajtarski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
18.1. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Klošar (Der Stadtstreicher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, čb, 10', ap, svp
Klošar, ki pohaja po Münchnu, v neki zakotni uličici najde pištolo in se je neuspešno poskuša znebiti. Naposled mu dva možaka, ki sta klošarja opazovala že dlje časa, vzameta pištolo. Dragocen dokument samih začetkov Fassbinderjevega filmskega ustvarjanja, ki v svoji surovi osredotočenosti na družbeno margino že kaže nastavke avtorjevih kasnejših preokupacij vsaj prvega obdobja njegove ustvarjalnosti.
Mali kaos (Das kleine Chaos)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, čb, 9', ap, svp
Skupina mladih ljudi, Theo, Marite in Franz (Fasbinder), od vrat do vrat precej neuspešno prodaja časopisne naročnine. Akvizitersko prakso se zato odločijo nadgraditi z ropanjem. Vdrejo v stanovanje neke ženske, jo napadejo in ji poberejo denar. Še en dragocen zametek Fassbinderjevega stalnega motiva: kriminal kot upor malomeščanskim konvencijam.
Ljubezen je hladnejša od smrti (Liebe ist kälter als der Tod)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, čb, 88', ap, svp
Franz (Fassbinder), poulični zvodnik in obenem fant prostitutke Joanne (Hanna Schygulla), se noče pridružiti sindikatu, zato ga pretepejo. Franz se zaljubi v zločinca Bruna (Uli Lommel), lepega morilca, s katerim bi rad delil celo svoje dekle. Sindikat Brunu naroči umor, za katerega je osumljen Franz, ki je zdaj prisiljen sodelovati s sindikatom. Moška skupaj načrtujeta bančni rop, vendar ju Joanna ovadi in v banki pride do streljanja. Pred seboj imamo kriminalce, ki so obrnili hrbet meščanski družbi, vendar njihov upor ni reflektiran, zato moški postanejo lopovi, ženske pa prostitutke. Z Ljubezen je hladnejša od smrti je Fassbinder debitiral na Berlinalu '69. To leto je na nek način prelomno za filmsko umetnost iz dveh razlogov, prvič, ker je Jean-Luc Godard tam pokazal svoj film Vesela znanost (Le gai savoir), ki je zaključil njegov proces destrukcije sodobne filmske govorice, in drugič, ker je Fassbinder začel tam, kjer je Godard nehal – na kadečih se ruševinah, ki jih je zapustil Godard, je začel graditi novo filmsko govorico. Film je med drugim posvečen Chabrolu, Rohmerju in Straubu, čigar eksperimentalni minimalizem in marksizem sta morda najodločneje vplivala na mladega Fassbinderja.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grešni kozel (Katzelmacher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 88', ap
»Marie spada k Erichu. Paul spi s Helgo. Peter se pusti vzdrževati Elisabeth. Rosy se Franzu daje za denar. Na dvorišču, v gostilni, v svojih stanovanjih se srečujejo, posamič, v parih ali cela skupina, in med sabo izmenjujejo mnenja, se prepuščajo agresivnosti, se nadlegujejo, pijejo in se dolgočasijo. To, da se Helga, ki pripada Paulu, spusti v razmerje z njegovim prijateljem Erichom, da se Peter naveliča Elisabethinega ukazovanja in svoj bes strese na kupljivo Rosy, da gre Paul včasih k lepemu Klausu in da Gundo dražijo, ker ne dobi nobenega, pač ne more zmotiti zaprtosti njihovega malomeščanskega predmestnega revirja. To spada zraven, vse to 'ima svoj prav'. Šele ko v njihov svet vdre Jorgos, 'Grk iz Grčije', in s svojim 'nix verstehn' prebudi njihovo ksenofobijo, zavist, agresivnost in ostale fašistoidne sindrome, se fantje končno zbrihtajo, se poberejo s tal in ga zmikastijo. Stvari je treba spraviti v red.« R.W. Fassbinder
Fassbinder demonstrira mehanizme latentnega fašizma, izbruh sovraštva in nasilja s hladno abstraktnostjo modela. Film teče s perfektno, precizno natančnostjo in prav tu doseže svojo prepričljivost. Svetle, skoraj bele kompozicije se zdijo kot vsakdan, toda ravno vsakdanjost v svoji izolaciji učinkuje toliko bolj zastrašujoče: zlobno razpravljanje o Grku (odigra ga Fassbinder), kjer so stvari prignane že do skrajnosti, poteka za mizo v gostilni. Kot bi gledali klavce živine na trgu v pomenku o svinjah, se tipi dogovarjajo o najbolj nizkotnih maščevalnih dejanjih, s katerimi bodo Grku »pokazali svoje«, medtem ko ta prijazno sedi z njimi za mizo, saj pač ne razume njihovega jezika. Tu film gledalca postavlja v tesnobno soočenje s produkti malomeščanske zakrknjenosti.
19.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Bogovi kuge (Götter der Pest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 91', ap
Franza (Harry Baer) izpustijo iz zapora; zdaj na prostosti išče nekdanje znance. Najprej naleti na Joanno (Hanna Schygulla), barsko pevko, ki ga ljubi in mu skuša pomagati. Franz v tej ljubezni zasluti pretnjo lastništva, ki bi ga spet oropalo svobode. Zato zapusti Joanno in sreča Margarethe (Margarethe von Trotta). Tudi ona mu skuša pomagati in je v svoji ljubezni manj posesivna. Franz sreča tudi Güntherja (Günther Kaufmann) z vzdevkom »Gorila«, ki je ubil Franzevega brata. Günther Franzu pojasni razloge za zločin in Franz ga razume. Za hip se zazdi, da je vse lepo in prav. Možaka skupaj načrtujeta naslednji zločin, vendar jima načrte prekrižajo sovraštvo, zavist in ljubosumje ...
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Rio das Mortes
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap
Prijatelja Michel (Michael König) in Günther se dokopljeta do zemljevida Perujske pokrajine Rio das Mortes, ki kaže, kje je zakopan skrivni zaklad. Obsedena postaneta z idejo, da bi opustila svoji mizerni službi in odpotovala v Južno Ameriko. Tej ideji odločno nasprotuje Hanna (Hanna Schygulla), ki se želi poročiti z Michelom, vendar prijatelja vseeno načrtujeta ekspedicijo. Številni načrti, kako zbrati dovolj denarja za potovanje, se jima izjalovijo, dokler nepričakovano ne naletita na sponzorja, ki deli njuno navdušenje in jima nakaže denar ...
20.1. petek
17.00
Animateka
Perzepolis (Persepolis)
Marjane Satrapi, Francija/ZDA, 2007, 35mm, 1.85, čb/barvni, 95', sp
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno »revolucijo«: puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi. Po istoimenskem avtobiografskem stripu narisana celovečerna animacija je leta 2007 v Cannesu prejela posebno nagrado žirije in obveljala za enega ključnih animiranih dogodkov zadnjega desetletja.
19.00
Kino-katedra: financializacija
Glengarry Glen Ross
James Foley, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 100', sp
Prodajalci nepremičnin tekmujejo med seboj, kdo bo prodal več zemljišč. Vrhunska drama vrhunskih dialogov (David Mamet), ki jih govorijo vrhunski igralci (Al Pacino, Jack Lemmon, Alec Baldwin, Alan Arkin, Ed Harris, Kevin Spacey) v vrhunski formi. Kot bi tudi njim šlo za življenja (službe).
Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Primož Krašovec. Vstop prost.
22.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Desperado Tonic
Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A.W. Slak, Zoran Živulović, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kino-operaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob svojem času tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje povsem spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
21.1. sobota
17.00
Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Prestona Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja za eno najboljših t.i. screwball (prismojenih) komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji spolov in, še pomembnejše, razredov.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap
Na postno nedeljo, 24. marca leta 1476, na dan, ko se zima uradno umakne pomladi, v bavarsko mestece Niklashausen prikoraka pastir in potujoči glasbenik Hans Böhm (Michael König). Pred zbranimi vaščani Hans zažge svoj boben in spregovori o razodetju, ki ga je nedavno izkusil. Pove, da se mu je prikazala mati božja in mu zaukazala, naj stopi pred ljudi. V nadaljevanju govora Böhm iz religioznih postulatov izpelje konkretne politične, revolucionarne zahteve. Božje kraljestvo naj ne bo več pravljica, umeščena v onostranstvo, marveč naj se realizira tukaj in zdaj. Cerkev naj se nemudoma razpusti kot organizacija, ki si lasti interpretacijo božje besede. Aristokracija naj se odpove vsem privilegijem in postane enaka sleherniku. Vsak naj bo deležen enakega plačila za svoje delo in vsa lastnina naj bo enakomerno porazdeljena med vse. Böhmove pridige naletijo na navdušen odziv in na tisoče kmetov iz vse Nemčije roma v Niklashausen, dokler se jih v pokrajini ne zbere kar 30.000. Vendar se Böhm sooča z nepričakovanimi težavami, saj je njegov političen program za kmete v dobršni meri nerazumljiv. V njem ne vidijo političnega vodje, pač pa preroka, od katerega pričakujejo čudeže. Ko ga škofovska vojska aretira in za kazen živega zažge, kmetje ne trenejo in še vedno čakajo na čudež. Po resničnih in malo znanih zgodovinskih dogodkih posneta alegorija o tegobah legitimiranja revolucionarne misli.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Ameriški vojak (Der amerikanische Soldat)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, čb, 80', ap
Trojka münchenskih policistov najame poklicnega morilca, ameriškega vojaka in vietnamskega veterana Rickyja (Karl Scheydt), da bo za njih brez odvečnih vprašanj in pravnih procedur »pospravljal« družbeno smetje, česar sami kot predstavniki zakona ne morejo početi. Pred začetkom naloge se Ricky sreča s svojim starim prijateljem Franzem (Fassbinder). Rickyjeva prva žrtev je Rom, njegova druga žrtev dekle, ki preprodaja pornografske revije in informacije. Ker je po naključju prisoten tudi njen fant, Ricky ubije še njega. Odpravi na počitek v hotel, kjer si zaželi ženske družbe. Pošljejo mu Roso (Elga Sorbas), ki pa je tudi ljubica enega izmed policistov. Rosa se zaljubi v Rickyja, ta pa kmalu dobi svojo poslednjo nalogo: ubiti mora Roso. Ricky ne okleva ...
22.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Nedelja v bolnici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 12'
Zlati fantje
Jože Pogačnik, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 13'
Motonauma
Jože Pogačnik, Slovenija, 1970, 35mm, čb, 10'
Ljubljana mesto junak
Zvone Sintič, Slovenija, 1970, 35mm, čb, 31'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Naš avto
František Čap, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'
Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu.
24.1. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte)
R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 103', ap
Začelo naj bi se snemanje filma, toda na prizorišču ni ne režiserja ne filmskega traku. Igralci (med njimi zvezdnik Eddie Constantine v vlogi samega sebe) in igralke ter člani preostalega, tehničnega dela ekipe se skušajo znajti po svojih najboljših močeh. Čez čas se režiser filma (Lou Castel) vendarle pojavi, medtem ko filmskega traku kar ni in ni od nikoder, zaradi česar je začetek snemanja spet odložen. Člani filmske ekipe se vsak po svoje spopadajo s čakanjem, toda v zraku je vendarle še vedno zaznati nekakšno spokojnost, prijateljstvo in solidarnost. Ko pa se filmski trak končno pojavi, na dan udarijo povsem nasprotna čustva in občutenja: zdaj so ljubosumje, tekmovalnost in obup tisti, ki vladajo na samem prizorišču snemanja. Čeprav se vsak pri sebi še vedno trudi, da bi, kolikor je pač mogoče, pripomogel k dokončanju filma, jih tehnično-finančni zapleti in sedaj prevladujoče vzdušje od cilja vse bolj oddaljujejo. Gotovo eden najbolj prodornih, neromantičnih, mučnih in hkrati duhovitih vpogledov v proces filmskega ustvarjanja, ki pa nam ponudi tudi večplastno podobo medčloveških razmerij, prepredeno z občutji frustriranosti, čustvene brutalnosti in ljubezni.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Branjevec za štiri letne čase (Händler der vier Jahreszeiten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', ap
Hansu (Hans Hirschmüller) se življenje zalomi; na usodnih prelomnicah so ključno vlogo odigrale ženske. Mati, ki ga prisili, da še naprej obiskuje gimnazijo, čeprav si želi postati mehanik, zaradi česar se odloči pobegniti v tujsko legijo. Mlada prostitutka, ki Hansa, potem ko se je vrnil domov in postal pošten policist, zapelje na njegovem delovnem mestu in Hans zato izgubi službo. Njegova velika ljubezen (Ingrid Caven), ki mu zdaj, ko je postal branjevec in prodaja po dvoriščih, odreče svojo roko, saj si moškega s takšnim poklicem ne upa predstaviti svojemu očetu. Njegova žena (Irm Hermann), ki ga ne ljubi in mu daje čutiti, kako jo dolgočasi in ga potrebuje le kot gonilo sadje-zelenjavnega podjetja, njegovo človeškost in hrepenenje pa ignorira ali celo zatira. Hans se vse bolj zapira vase, počuti se odstavljenega, zapija se, njegovo stisko spregleda celo njegova sestra (Hanna Schygulla), edina ženska, ki ga ima res rada. Po Branjevcu za štiri letne čase, na katerega je vplivalo Fassbinderjevo srečanje s Sirkovimi melodramami, Fassbinder prekine s pogostimi aluzijami na ženske, ki se okoriščajo s tem, da so fizično močnejše, da bi moške psihično ponižale. Ženske ne le dobivajo glavne vloge in tako torej postopno nadomeščajo moške junake, marveč so tudi in predvsem filmane kot bitja želje, kot bitja z močjo želje, ki so zmožne v svoji želji iti do konca.
25.1. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', ap, svp
Samozadostna modna oblikovalka Petra von Kant (Margit Carstensen) živi s svojo pomočnico in služabnico Marlene (Irm Hermann), ki brez besed izpolnjuje vse njene ukaze in prenaša vse njene muhe in nesramnosti. Petra se zaljubi v očarljivo Karin (Hanna Schygulla), ki se nemudoma znajde na vrhu hierarhično urejene trojke. Petra hoče Karin samo zase, Karin pa hoče premožno Petro izkoristiti, vendar ne da bi izgubila svojo svobodo. Ironična melodrama in lezbična klasika je še eno utelešenje Fassbinderjeve neprizanesljive algebre človeških razmerij, ki tokrat pravi: vedno se najde kdo, ki je zaradi ljubezni ali denarja prepuščen milosti drugega. Zato se morajo njegovi filmski junaki in junakinje odločati, čemu se bodo odpovedali, da bi lahko obdržali vsaj tisto drugo. Tista ali tisti, ki ljubi, je samoumevno najšibkejši člen te senčne verige človeških odnosov.
21.30
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Effi Briest (Fontane Effi Briest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972-1974, 35mm, 1.37, čb, 141, ap, svp
Zelo mlada se Effi Briest (Hanna Schygulla) poroči s precej starejšim baronom von Instettnom (Wolfgang Schenck), a kljub temu, da svojega moža ceni in spoštuje in bi ga rada ljubila, v zakonu ni srečna. Čeprav so jo vzgajali v duhu norm in konvencij visoke družbe, je po naravi preveč spontana, igriva, včasih že prav lahkomiselna, tako da ji mora Instetten s svojo korektnostjo in strogostjo, s svojim šolmoštrskim obnašanjem ostati tuj. V mestecu Kessin, kjer je baron zaposlen kot deželni svetnik, se Effi kmalu začne dolgočasiti. V monotonijo in osamljenost njenega življenja prineseta nekaj duha le prijazni lekarnar Gieshübler in njegova prijateljica, pevka Marietta Tripelli. Instetten je pogosto zdoma na potovanjih in Effi je samo v hiši strah, toliko bolj, ker jo začneta mož in služkinja strašiti z zgodbami o duhovih, da bi jo na ta način laže krotila in nadzorovala. Niti rojstvo hčerke ne more pregnati njene bridkosti. V hrepenenju po toplini se spusti v afero z rutiniranim zapeljivcem majorjem Crampasom (Ulli Lommel), moževim nekdanjim kolegom iz vojske ... Effi Briest je predvsem Fassbinderjev hommage pisatelju Fontanu (po čigar istoimenskem romanu je posnet film), njegovi moralni in intelektualni veličini, in obenem model, matrica Fassbinderjevih adaptacij literarnih del.
26.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, 123', ap
Mali lopov in prostitut Franz (Fassbinder) je atrakcija sejmarskih zabavišč, dokler že v prvem prizoru filma zaradi policijske racije ne izgubi službe pri cirkusu. Franz potem svojo srečo preizkusi na lotu in zadane pol milijona – toda to, kar Franzu obeta svetlo, svobodno bodočnost, se bo sprevrglo v najtemnejšo izkušnjo njegovega življenja. Trgovec z umetninami pobere brezposelnega Franza in ga vpelje v krog etabliranih homoseksualcev, kjer se Franz zaljubi v Eugena (Peter Chatel), sina domnevno dobro stoječega tovarnarja. Franz je tako prepričan, da ga Eugen ne ljubi zgolj zaradi denarja. Toda realnost za lepo fasado je drugačna: krizni časi so in industriji manjka kapitala, zato Eugen finančnih priložnosti, ki se mu ponujajo s Franzem, ne more zavreči. Vselita se v skupno stanovanje in Franz financira vse, kar mu podjetnikov sin predlaga. Franz zlagoma spoznava bedo in podlost »zgornjega sloja«. Z Nasiljem svobode je Fassbinder sprva nameraval posneti komedijo, svojo »prvo komercialno zgodbo«, vendar film komediji ni kaj bistveno bliže kot njegova prejšnja dela. Nov poudarek lahko pripišemo radikalnejšemu zavračanju psihološke motiviranosti junakov ter ciničnim podtonom, ki spremljajo tožbo druge polovice filma, ko se začne prevešati proti žalostnemu koncu junaka.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Himmel)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', ap
V strahu pred napovedanim množičnim odpuščanjem ustreli tovarniški delavec Küsters najprej svojega nadrejenega in nato še sebe. Njegova nemočna vdova, mati Küsters (Brigitte Mira), se znajde v sila težavni situaciji. Njen sin (Armin Meier) in njegova žena (Irm Hermann) nočeta, da bi njuno ime javno povezovali z »morilcem iz tovarne«. Po drugi strani pa hčerka Corinna (Ingrid Caven), pevka v nočnem klubu, incident in nepričakovano medijsko pozornost izkoristi za napredovanje svoje kariere, pa čeprav rumeni mediji o vsem skupaj pišejo na porogljiv in zloben način. Edina, ki mati Küsters jemljeta resno in ji skušata pomagati v njenih naporih, da bi javno oprala ime svojega moža, sta salonski komunist Karl (Karlheinz Böhm) in njegova žena. Mati Küsters dvomi v njuno sposobnost ukrepanja, zato se po pomoč zateče k skupini anarhistov, ki okupirajo sedež rumenega časopisa, ki je blatil Küstersa.
27.1. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Ti loviš
France Kosmač, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 82'
Otroci (Japec Jakopin, Velimir Gjurin, Jernej Pengov in drugi) se na morju igrajo indijance in opazijo mladeniča, ki na prazni plaži pobere žensko torbico. Preden odrine s čolnom, iz torbice pade zapestnica. Švedska turistka prijavi krajo torbice, otroci pa sklenejo, da bodo sami našli tatu, a ga zaman iščejo med kopalci z enakimi kopalkami in potem med tistimi, ki jim manjka mezinec na nogi. Sumljiv se jim zazdi francoski turist, ki se potaplja v bližini kraja, kjer je izginila ženska torbica ... Mladinska kriminalka o otrocih detektivih.
Projekciji sledi pogovor z Japcem Jakopinom, Velimirjem Gjurinom in Jernejem Pengovom, ki ga vodi Milan Ljubić.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Lucija
France Kosmač, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 81'
Lucija (Alenka Vipotnik) služi pri bogatem kmetu in zanosi z enim od njegovih treh sinov. Oče mu dovoli poroko, brata ji nasprotujeta, ker ne želita služiti kajžarici, ki naj bi postala gospodinja bogate kmetije. Najmlajši sin, Bolte, oče Lucijinega otroka, ki je na poti, ji pride povedat veselo vest: družinski poglavar Podlogar je privolil v poroko. Vedoč za pomisleke starejših sinov glede nevestinega revnega porekla prinese oče Podlogar Luciji denar, da ne bi prišla revna v hišo. Brata zavrneta Boltetovo prošnjo, da bi mu šla za priči. Lucija prosi Gašperja, naj vendarle privoli, da gresta z Mihorjem najmlajšemu bratu Boltetu za poročni priči. Brata privolita, a se takoj po poroki odpravita od doma in se v mestu zaposlita kot rudarja. Tam pogrešata kmetijo, pogrešata Lucijo, ki na kmetiji kljub nosečnosti trdo dela. Sredi dela jo popadejo porodni krči in umre skupaj z otrokom.
Projekciji sledi pogovor z igralko Alenko Vipotnik in filmsko scenografko Tino Judnič, ki ga vodi Milan Ljubić.
28.1. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Strah pred strahom (Angst vor der Angst)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap
Poroka med Margot (Margit Carstensen) in Kurtom (Ulrich Faulhaber) je navzven gladka in harmonična zveza, v resnici pa se zakonca drug ob drugem dolgočasita; pristna, globoka čustva so že zdavnaj presahnila. Par skupaj z otrokom živi v stanovanju Kurtove matere (Brigitte Mira), kjer se stiskata tudi Kurtova sestra (Irm Hermann) in njen mož (Armin Meier), kar je vzrok nenehnih napetosti in konfliktov, še zlasti zato, ker se tašča neumorno vtika v Margot. Denarja, da bi se odselila, Margot in Kurt nimata, zato se je nekako treba sprijazniti z zadušljivo situacijo. Vendar se pod nakopičenimi pritiski, ki se jim pridruži tudi druga nosečnost, psihično zdravje Margot počasi in vztrajno krha. Vrstijo se napadi tesnobe, dokler za klinično diagnozo ne obvelja kar shizofrenija.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vražje seme (Satansbraten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', ap
Pesnik Walter Kranz (Kurt Raab) se sooča z nevzdržno ustvarjalno krizo. Nekoč je veljal za preroka svoje generacije in »pesnika revolucije«, zdaj pa že dve leti ni napisal niti besedice. Vse, kar mu je ostalo v življenju, so dolgovi, nadležna žena (Helen Vita) in omejeni brat (Volker Spengler), ki zbira mrtve muhe. V obupu Kranz ubije svojo bogato ljubico in njegova pesniška kri znova vzplamti. Vendar se njegovo novo delo izkaže za plagiat pesmi Stefana Georga, ki ga Kranz manično občuduje. Pesnik se počasi preobraža v megalomana, navdahnjenega s fašističnimi idejami; sledijo kaos, pretepanje, streljanje, vstajenje mrtvih, vsesplošna veselica ...
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette)
R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 86', ap
Premožen par se pred koncem tedna poslovi, saj oba odhajata na poslovni potovanji v tujino. Toda na skupnem posestvu na deželi se nepričakovano spet srečata, v spremstvu svojih ljubimcev. Srečanje je aranžirala njuna invalidna in izjemno inteligentna dvanajstletna hčerka Angela iz sovraštva do njunega licemerstva, ki se tudi sama, v spremstvu neme varuške, poda na posest. Hišo vzdržuje zahrbtna, zlobna gospodinja, ki je s soprogom zapletena v neko dvomljivo zgodbo. Tu je še njen sin, ki se prodaja za pesnika. Angela pri vseh konfrontacijah, ki sledijo, hladno vodi niti intrige, obsedena z otroško resnicoljubnostjo, ki hoče razkriti grde resnice, ki jih osebe te tragedije zmešnjav skrivajo v sebi. In končno na Angelino željo igrajo kitajsko ruleto, ki se izkaže za komaj kaj manj morilsko od ruske. Vse skupaj izzove pravo vrenje emocij in igra se konča z morilsko gesto. Kitajska ruleta je klinično precizno seciranje življenja visoke buržoazije, brezhibna koreografija psiholoških prevratov. Tema je pri Fassbinderju pogosta: izkoriščanje čustev in njihova preračunljivost, tokrat z moderatorjem, otrokom, ki spodbudi razkritje prevar z neusmiljeno igro resnice.
29.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
30.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: filmi po izboru režiserja Toneta Freliha
Vzpon
Mirko Mahnič, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 14'
Na stranskem tiru
Jože Pogačnik, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 14'
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Favorit
Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 13'
Hop, Skip & Jump
Srdjan Vuletić, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: film po izboru režiserja Toneta Freliha
Ekspres, ekspres
Igor Šterk, Slovenija,1997, 35mm, 1.66, barvni, 74'
Glavni junak (Gregor Baković) se po smrti svojega očeta z vlakom odpravi na pot brez povratka. Ne vedoč, kam bi pravzaprav rad šel, si kupuje karto od postaje do postaje. Med najraznovrstnejšimi potniki spozna tudi dekle (Barbara Cerar), s katerim se začenjata zbliževati na neobičajen način. Kljub temu pa ona izstopi na postaji, kamor je bila namenjena in odide po svoje ... Nenavaden in liričen film o na videz majhnih podrobnostih, ki sestavljajo najlepše spomine naših življenj.
31.1. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120', ap, svp
Poročni urad se ruši v bombnem napadu druge svetovne vojne in njegov uradnik, ves nor od strahu, poskakuje kot opica, dokler ga ne zgrabita ženin (Klaus Lowitsch) in nevesta (Hanna Schygulla) ter položita na tla, kjer mu pomolita v podpis matični list, da ju potrdi kot moža in ženo. Ta groteskni gag, izveden že med samo filmsko špico, pomeni torej sklenitev zakonske zveze med nemškim vojakom Hermannom Braunom, ki mora takoj na fronto, in državljanko Mario, ki ga bo čakala vsa dolga vojna leta in ga z njegovo sliko na hrbtu iskala na železniški postaji, med preživelimi, ki se vračajo iz izgubljene vojne. Ves paradoks tega kratkotrajnega zakona – in obenem njegov eminentni melodramski naboj – je v tem, da bo učinkoval iz svoje odsotnosti, ali bolje, da bo veljal kot zakon v odsotnosti moža in s tem ženo konstituiral kot žrtev. Omemba melodrame tu ni tako odveč, kot se zdi – navsezadnje je R.W. Fassbinder njen odlični poznavalec – kajti melodrama se v svojih najboljših primerih drži podobnega principa: obsesije idealne skladnosti, »dopolnitve« v drugem, ki se ponesreči, in je skušena kot nemožna, a ravno v tem nenehnem odlogu tudi na edini način »uresničena« v iskanju nadomestnih drugih, tistih, ki nadomeščajo »pravega« drugega, ki manjka.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Lili Marleen
R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v nekem baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), ki ima pred sabo veliko kariero – njuno srečo pa bo razdrla vojna. Robertov oče (Mel Ferrer) vodi židovsko organizacijo, ki ogrožene Žide tihotapi iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko katere prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena lastnina; nekega dne na pot v München vzame Willie; njegov oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem pri oblasteh doseže, da je ne spustijo več nazaj v Švico – na meji se poslovita. Willie ostane v Nemčiji, kjer zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha, vendar na skrivaj sodeluje z odporniškim gibanjem. Radio Beograd vsak večer tri minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute orožje molči na obeh straneh fronte. Lili Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z vložkom realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil prek ljubezenske fikcije.
1.2. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Lola
R.W. Fassbinder, ZRN, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 113', sp
Nemčija, petdeseta, čas pospešene prenove države. Zapeljiva kabaretna pevka in plesalka Lola (Barbara Sukowa), se zaljubi v častnega in energičnega državnega uradnika von Bohma z visokimi moralnimi standardi (Armin Mueller-Stahl), katerega naloga je očistiti mesto korupcije in smrdljivih poslov. Ko von Bohm izve, kako se preživlja njegova ljubica, je šokiran; v njem se spopadejo poželenje in etična načela.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Klošar (Der Stadtstreicher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, čb, 10', ap, svp
Mali kaos (Das kleine Chaos)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, čb, 9', ap, svp
Ljubezen je hladnejša od smrti (Liebe ist kälter als der Tod)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, čb, 88', ap, svp
Glej sreda 18.1. ob 19.00.
2.2. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grešni kozel (Katzelmacher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 88', ap
Glej sreda 18.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Bogovi kuge (Götter der Pest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 91', ap
Glej četrtek 19.1. ob 19.00.
3.2. petek
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Rio das Mortes
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap
Glej četrtek 19.1. ob 21.00.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap
Glej sobota 21.1. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Ameriški vojak (Der amerikanische Soldat)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, čb, 80', ap
Glej sobota 21.1. ob 21.00.
4.2. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte)
R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 103', ap
Glej torek 24.1. ob 19.00.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Branjevec za štiri letne čase (Händler der vier Jahreszeiten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', ap
Glej torek 24.1. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', ap, svp
Glej sreda 25.1. ob 19.00.
5.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Portret meniha
Milan Ljubić, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 12'
V Jakopičevih vrtovih
France Kosmač, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 15'
Stopnice ljubezni
Mako Sajko, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 14'
Dve koračnici
Dušan Povh, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 9'
Happy
Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Peščeni grad
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 92'
Prestrašeno dekle Milena (Milena Dravić) priteče do žičnate ograje, zleze skoznjo in beži naprej. Študent Ali (Ali Raner) visoko na terasi svojega stanovanja vzvišeno in naveličano godrnja nad mestnim življenjem. Z avtom se odpelje iz mesta. Na cesti pobere Smokija (Ljubiša Samardžić), ki prav tako kot Ali ne ve, kam je namenjen. Ustavita tudi Mileni, ki je pritekla do ceste ... Modernističen film ceste.
7.2. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Effi Briest (Fontane Effi Briest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972-1974, 35mm, 1.37, čb, 141', ap, svp
Glej sreda 25.1. ob 21.30.
21.30
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, 123', ap
Glej četrtek 26.1. ob 19.00.
8.2. sreda
Kinoteka je zaprta: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
9.2. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Himmel)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', ap
Glej četrtek 26.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Strah pred strahom (Angst vor der Angst)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap'
Glej sobota 28.1. ob 17.00.
10.2. petek
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vražje seme (Satansbraten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', ap
Glej sobota 28.1. ob 19.00.
19.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette)
R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 86', ap
Glej sobota 28.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120, ap, svp
Glej torek 31.1. ob 19.00.
11.2. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Hladne kaplje na vroče kamne (Gouttes d'eau sur pierres brûlantes)
François Ozon, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 90', sp
Nemčija, sedemdeseta leta. Leopold, uglajen in uspešen poslovnež v srednjih letih, nekega dne s ceste pobere naivnega mladega Franza in ga povabi v svoje stanovanje. Najprej kramljata o svojih letih, nato se pogovarjata o ženskah, pristaneta v postelji in naposled skupaj zaživita. Vendar je njun odnos preveč obremenjen z igranjem vlog in manipuliranjem, da bi lahko jasno videla kaj drugega kot zgolj razlike med seboj. Situacija se dodatno zaplete, ko nekega dne na obisk prideta njuni nekdanji dekleti. Ekranizacija drame, ki jo je pri devetnajstih napisal R.W. Fassbinder.
19.00
Filmski dvojček/Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na bru
2. Izid zbornika obeležujemo z obširno, tematsko retrospekvito Ekrani na platnu, v sklopu katere raziskujemo, na kakšne načine je v svoji nedavni zgodovini določen popularni medij (=film) reprezentiral, zrcalil in mislil drugega (=televizijo). Retrospektivo v torek, 3. januarja, odpiramo z ekskluzivno projekcijo klasike TV mreža (Network) Sidneyja Lumeta.
3. Televizijskim serijam bo posvečen tudi tradicionalni mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, Jesenska filmska šola. Potekal bo od 11. do 13. januarja, na njem bo o pomenu nadaljevank in nanizank spregovorilo osem avtorjev in avtoric zbornika. Prvi dan bo s predavatelji Darkom Štrajnom, Melito Zajc in Katjo Cicigoj posvečen premisleku nekaterih ključnih konceptov, ki se dotikajo sodobne serije in televizije. Matjaz Ličer, Dušan Rebolj in Gregor Moder bodo naslednjega dne izhajali iz specificnih serij in se poglobili v njihove (ideološke) implikacije. Zadnji dan bosta nastopila priznani avstrijski teoretik Robert Pfaller in slovenski filozof Slavoj Žižek s teoretskim premislekom, ki sledi iz dveh popularnih TV serij.
Program Slovenske kinoteke – januar 2012
1.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
2.1. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
3.1. torek
18.30
Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112', svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične drame in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony, preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh časov!
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu – otvoritev!
TV mreža (Network)
Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', svp
»Filmska kritika televizije je v 70. letih kulminirala v TV mreži Sidneyja Lumeta; v njej je mlada urednica (Faye Dunaway) predstavljena kot model docela razosebljene in dehumanizirane TV-generacije: celo lastno življenje doživlja kot odlomke iz kakšne TV-serije (podobno je z njenim spolnim užitkom, ki je 'hiter in efekten' kot TV-reklama). Lumet prikazuje tudi 'odgovornega' intelektualca, ki pa je v podobi starejšega urednika 'humanističnega tipa' (William Holden) resigniran in nostalgično obžaluje izgubo 'dobre vsebine' na TV, kar je po svoje paradoksno, saj je v oddajah 'norega profeta' (Peter Finch) TV predstavljena prav kot medij, indeferenten do vsakršne vsebine, kajti njegova manipulacijska moč odloča o tem, kaj kakšna stvar sploh pomeni. Televizijska spektakularizacija sveta se je v tem filmu pokazala za totalno, saj informacija ne pomeni nič, če ni predstavljena kot 'dogodek'« Zdenko Vrdlovec
4.1. sreda
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je tokrat ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti. Za nameček so Moderni časi bržkone prvi film, v katerem eno usodnih vlog odigra nič manj kot televizijski zaslon! Chaplin televizijski ekran v svoj film preroško uvede kot interaktivni kanal, skozi katerega nas nadzoruje Veliki brat.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Trumanov show (The Truman Show)
Peter Weir, ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp
Dozdevno povsem običajen, srečen prodajalec zavarovalniških polic Truman Burbank (Jim Carrey) nekega dne ugotovi, da je njegovo celotno življenje vse od rojstva naprej kompleksna in kompletna fabrikacija in fikcija. Predmestje, v katerem živi, je v resnici orjaški televizijski studio, posejan s skritimi kamerami, vsi njegovi prijatelji in someščani pa televizijski igralci v najbolj popularni televizijski nanizanki vseh časov: Trumanov show.
5.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a Dangerous Mind)
George Clooney, ZDA/VB/Nemčija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 113', sp
Po scenariju slovitega Charlieja Kaufmana (Biti John Malkovich, Prilagajanje, Večno sonce brezmadežnega uma) posneta avtobiografija Chucka Barrisa (upodobi ga Sam Rockwell), legendarnega televizijskega producenta in pionirskega avtorja stupidnih TV kvizov tipa Zmenkarije in Mladoporočenci, ki zase trdi, da je v prostem času kot najeti operativec ubijal za državo in pokončal nič manj kot triintrideset državnih sovražnikov. Režijski prvenec Georga Clooneyja jasno sporoča, da resničnosti šovi ne ubijajo samo duha.
21.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Lahko noč in srečno (Good Night, And Good Luck)
George Clooney, ZDA/Francija/VB/Japonska, 2005, 35mm, 1.85, čb, 93', sp
Zgodovinska drama govori o zgodnjih letih televizijskega novinarstva v Ameriki v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V ospredju je resnični spor med kontroverznim televizijskim novinarjem Edwardom R. Murrowom (življenjska vloga Davida Strathairna) in nič manj kontroverznim »lovcem na čarovnice«, senatorjem Josephom McCarthyjem.
»Lahko noč in srečno se dogaja v preteklosti, toda v Ameriki se preteklost nikoli ne konča: Američani so še vedno alergični na slabe novice – in mediji so še vedno zrcalo te alergije.« Marcel Štefančič, jr.
6.1. petek
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Waynov svet (Wayne's World)
Penelope Spheeris, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Po kultnem, istoimenskem televizijskem skeču posneta in s kultnim statusom hipoma označena odtrgana komedija o peripetijah dveh ljubkih zgub (Mike Myers in Dana Carvey) in njunih poskusih, da bi zaslovela kot zvezdnika lastne televizijske oddaje.
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
TV mreža (Network)
Sidney Lumet, ZDA, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 121', svp
Glej torek 3.1. ob 21.00
21.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Ženska za umret (To Die For)
Gus Van Sant, ZDA/VB, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Lokalna TV vremenarka (Nicole Kidman) živi samo za kariero na televiziji. Zakaj bi počela karkoli, če tega ne vidijo drugi, vsi. Prepričana je, da jo čaka bleščeča kariera in da ji na poti stoji samo neperspektivni mož (Matt Dillon). S tremi najstniki se dogovori za načrt, ki bi moža odpeljal v lepo in tiho smrt, saj ji ga je vendarle vseeno žal. Črna komedija s primesmi lažnega dokumentarca o strmem in majavem stopnišču za bleščečo medijsko fasado.
7.1. sobota
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Bob Roberts
Tim Robbins, ZDA/VB, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Republikanski kandidat za senatorja odkritih desničarskih, fašističnih političnih prepričanj, ki jih z velikim navdušenjem in ljubeznijo preliva v spevne country popevke, s katerimi prepričuje svoje volivce, se poda na volilno turnejo po državi. Udarna podoba bolezenskih simptomov sodobne »demokracije«: pohlep, nestrpnost, čaščenje videza, vsemogočnost medijev. Strupena, dokumentarno neposredna in zrela politična satira, režijski prvenec igralca Tima Robbinsa, naslika sodobno politiko kot neposreden in domala izključen produkt televizije.
19.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
TV dnevnik (Broadcast News)
James L. Brooks, ZDA, 1987, 35mm, 1.85, barvni, 131', sp
Romantično-komična drama o zakulisju produkcije televizijskih novic, kjer se križajo, prepletajo in prerivajo kariere in zasebna življenja nadarjenih in manj nadarjenih, častihlepnih in skromnih, lepih in grdih. V svojem drugem celovečercu James L. Brooks (Bolje ne bo nikoli, Špangleščina, Kako veš) morda najbolj uspešno demonstrira svoje ambicije podčrtavanja, morda celo subvertiranja klasičnih studijskih obrazcev z »resnimi« vsebinami in »realistično« noto; pri tem mu pomaga sijajna igralska zasedba, med njimi William Hurt, Albert Brooks, Holly Hunter, Jack Nicholson, Joan Cusack ...
21.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Naključni junak (Accidental Hero)
Stephen Frears, ZDA, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 117', sp
Zguba srednjih let (Dustin Hoffman) se po naključju znajde na prizorišču letalske nesreče, kjer pomaga pri reševanju preživelih, vendar si njegove zasluge prilasti neka druga zguba (Andy Garcia), ki jo televizija nemudoma razglasi za medijsko zvezdo.
»Naključnemu junaku se sicer pozna, da je prišel po tistem, ko je bila najhujša 'filmska kritika' TV že mimo; je sicer prav sarkastična zgodba o ameriški TV, ki pa zdaj že obča mesta v kritiki TV – očitek, da ukinja 'princip realnosti', ker da se nič ne zgodi, če tega ne vidijo televizijske oči – obravnava na humoren način, ki potrjuje 'spoznanje', da film pravzaprav ni tako daleč od TV: oba producirata svoje junake, za katere je manj pomembno, ali so res junaki, bolj pa to, ali med gledalci povzročajo identifikacijske učinke.« Zdenko Vrdlovec
8.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
9.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Cinema Verite
Vojko Duletič, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 10'
In Memoriam
Vojko Duletič, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 9'
Slovenijales Sibila
Jane Kavčič, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 2'
Kazenski zakonik, člen 188
Milan Ljubić, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 13'
Naš praznik
Milan Guček, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 10'
Klio v Ptuju
France Kosmač, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Minuta za umor
Jane Kavčič, Slovenija, 1962, 35mm, 1.37, čb, 82'
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in s svojim prihodom vznemiri nekaj ljudi, ki ga nočejo sprejeti. Na ulici sreča svojega nekdanjega profesorja, ki je do njega ves prezirljiv. Na policiji mu inšpektor pove, da ga zaradi njegove 18-letne odsotnosti sumijo, da je izdajalec: gre za neko izdajo v vojnem času, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci; preživeli so le štirje in Kohu postane jasno, da mora sam odkriti izdajalca. Kriminalka s političnim ozadjem.
10.1. torek
18.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Pogovor ob priložnosti 70-letnice smrti Virginie Woolf in izida njene Zbrane kratke proze v zbirki Beletrina, knjige, ki je doslej v slovenščini še nismo imeli. Gre za nabor šestinštiridesetih kratkih zgodb, skic in skečev, ki jih Virginia Woolf za časa življenja mogoče sama ne bi nikoli objavila, vsekakor pa ponujajo branje, ki radovednega bralca usmerja po ustvarjalnih poteh življenja največje angleške pisateljice dvajsetega stoletja, predvsem pa so to dela, ki kažejo kako izjemno kompleksna in genijalna je bila narava pisanja, ki je ustvarila literarni modernizem in prihajajočim rodovom zapustila dela, ki jih lahko znova in znova prebirajo, ne da bi jih v resnici prebrala do konca. Pogovarjale se bodo Marija Zidar, Irena Svetek in Alojzija Zupan Sosič.
19.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Orlando
Sally Potter, VB/Rusija/Francija/Italija/Nizozemska, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 93', sp
Sprehod skozi tristo let življenja Velike Britanije in androgenega Orlanda (Tilda Swinton), ki ne živi v času, temveč samo v prostoru; torej ne spreminja starosti, ampak svoja poslanstva, prepričanja in seveda spol. Po romanu Virginie Woolf zasnovana angelska odisejada vsestranske umetnice Sally Potter. Nagrada za najboljši mladi evropski film leta 1993.
21.00
Posvečeno: Virginia Woolf
Ure do večnosti (The Hours)
Stephen Daldry, ZDA/VB, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 114', sp
Dan v življenju treh žensk v treh časovnih obdobjih. V Richmondu na britanskem podeželju se pod skrbnim nadzorom moža z boleznijo bojuje pisateljica Virginia Woolf (Nicole Kidman). Trideset let pozneje v Los Angelesu živi noseča in depresivna Laura Brown (Julianne Moore). V New Yorku na prelomu tisočletja Clarissa Vaughan (Meryl Streep) prireja zabavo prijatelju in bivšemu ljubimcu, za aidsom obolelemu pesniku in pisatelju. Scenarij filma je nastal po predlogi s Pulitzerjem nagrajenega romana ameriškega pisatelja Michaela Cunninghama, ki v svojem bestsellerju razplasti in na tri različne interpretacije razstavlja protagonistko Gospe Dalloway, slovitega romana Virginie Woolf.
11.1. sreda
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Jela Krečič in Ivana Novak: Uvodni nagovor kuratork simpozija
16.30
Darko Štrajn: Televizija kot format televizijskega toka
Če bi imel Lenin na voljo televizijo in bi se sovjetska revolucija zgodila v okoliščinah kasnejšega tehnološkega in kulturnega sistema, bi najbrž kako drugače izrekel svoj aforizem: »Od vseh umetnosti je za nas najvažnejši film.« Pojav televizije je namreč korenito redefiniral vrsto kulturnih praks, reorganiziral polji javnosti in zasebnosti, vplival na percepcijo (kinematografskega) filma, navsezadnje pa populariziral serialno formo, ki se dobro vklaplja v pojem televizijskega toka Raymonda Williamsa. Uvodno predavanje bo na televizijsko serijo pogledalo z njenih najbolj kritičnih vidikov: z vidikov razmerja do same televizije, filma, zasebnosti in družine, ideologije ter vpetosti v kapitalistične pogoje produkcije.
Darko Štrajn je znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu in svetovalec na fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH.
17.30
Melita Zajc: Spletne serije in participativna medijska kultura
Format TV serije je po zaslugi digitalnih tehnologij in interneta v zadnjih letih doživel temeljno inovacijo na področju produkcije, distribucije in recepcije. Ob pojavu spletnih serij se postavlja vprašanje, ali gre za kritiko dominantnih medijskih vsebin in njihovo kreativno prisvajanje. Avtorica bo na primeru slovenske spletne serije Prepisani pokazala, kako slovenski ustvarjalci sooblikujejo nove jezike sodobne vizualne kulture.
Melita Zajc je docentka na Inštitutu za medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru in avtorica mnogih prispevkov v domačih ter mednarodnih znanstvenih publikacijah.
18.30
Katja Čičigoj: Transgresivnost je »in«: (Ne)subverzivni učinek politično nekorektnih TV serij
Številne nagrajene, kritiško priznane in množično gledane sodobne serije HBO-ja in drugih televizijskih hiš so iz zloglasne rabe kletvic in eksplicitnih prizorov nasilja ter spolnosti ustvarile blagovno znamko. Politična nekorektnost pa še zdaleč ni (nujno ali sploh) tudi družbeno in politično subverzivna. Provokativne TV serije so morda zgolj zadnji izraz spektakularizacije predhodno transgresivnih vsebin.
Katja Čičigoj je publicistka in absolventka filozofije in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Seks, laži in videotrakovi (Sex, Lies, and Videotape)
Steven Soderbergh, ZDA, 1989, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp
Sebičnega in uspešnega advokata (Peter Gallagher), ki v postelji zanemarja svojo ženo (Andie MacDowell), zato pa pridno obdeluje njeno sestro, obišče melanholični prijatelj iz učnih let (James Spader), ki ima nenavaden hobi. Z videokamero snema intimne izpovedi svojih prijateljic, kar mu služi kot nadomestilo za seks. Med čudakom in advokatovo ženo se splete nenavadno razmerje. Z zlato palmo za najboljši film nagrajeni celovečerni prvenec Stevena Soderbergha daleč pred svojim časom namiguje na simptom digitalne dobe, kjer ekran zaseda mesto katalizatorja za uresničitev (spolne) želje.
12.1. četrtek
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Matjaž Ličer: Na kraju zločina in ostali trojanski konji tehnološke naturalizacije družbe
Kriminalistične serije, kakršna je Na kraju zločina, pod krinko naravoslovne znanosti izvajajo nadvse ideološko operacijo, saj neoliberalno ideologijo vzpostavljajo kot najnovejšo dogmo, celoten svet pa normalizirajo, kvantificirajo in iz njega izganjajo naključje ter znanstveno skepso. A ker je ravno naključje konstitutivni moment znanosti, gotovost pa je po drugi strani konstitutivni moment tehnologije, se serija izkaže za trojanskega konja tehnološkega determinizma. Predavanje bo zastavilo vprašanje, kakšna je funkcija tovrstnih tehnoloških interpretacij znanosti in determinističnih naturalizacij družbe.
Matjaž Ličer je fizik in doktorski študent filozofije, zanimajo ga preseki med kontinentalno politično filozofijo, epistemologijo ter filmsko teorijo.
17.00
Dušan Rebolj: Deadwood: Kako nam je David Milch povedal nekaj lepega
Televizijski vestern Deadwood velja za pronicljivo in inteligentno serijo, ki Hobbesovi ideji, da družbeni red nastane iz naravnega stanja, kljubuje z jasno vizijo o organizaciji skupnosti kot arbitrarnega polja konsenza in »sporazumnih laži«. Serija se po spletu okoliščin vsebinsko ni sklenila, s tem pa je podčrtala tezo, da konsenzualne arbitrarnosti družbenega reda ni moč dokončno osmisliti. Po drugi strani je tvorec serije David Milch v priročniku Stories of the Black Hills serijo vendarle sklenil z oceno, da dobre plati evro-ameriške civilizacije odtehtajo njeno surovost. Tako je kritiko sporazumnih laži sklenil s sporazumno lažjo.
Dušan Rebolj je filmski kritik, prevajalec in dolgoletni sodelavec Delavsko-punkerske univerze.
18.00
Gregor Moder: Repek. O družini in komičnem
Med konservativno ideologijo družine, doma in Boga na eni strani in liberalno ideologijo samouresničitve na drugi strani se bije oster politični boj. Prva izenači rodovno in simbolno vez, druga pa za iniciacijo v simbolno vez zahteva opustitev rodovne vezi. Nemara je treba rešitev najti v paradoksni poziciji, ki se postavi ZA družino, ne da bi pri tem izenačila rodovno in simbolno vez. Predavanje bo zadevalo vprašanje, ali lahko komična TV serija Sodobna družina (Modern Family) velja za zgled take rešitve. Humor serije je konservativen, toda serija ima tudi napredno stališče. Poleg njene analize se bomo v predavanju dotaknili strukture komične serije, ki s t.i. komičnim repkom, radikalno nevključljivim dodatkom, komično celoto naredi za neharmonično.
Gregor Moder je filozof. Je sodelavec na filozofski fakulteti, deluje pa tudi v polju umetnosti.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Kviz (Quiz Show)
Robert Redford, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 133', sp
»V Kvizu TV-junak postane nekdo, ki mu je vse – od porekla do statusa do vloge, ki jo je imel v zgodovini filmov o TV – narekovalo distanco do TV: to je predstavnik ameriške kulturne elite WASP, harvardski profesor in sin pisatelja, skratka intelektualec par excellence. TV je sicer v filmu prikazana kot manipulacijski medij, toda prav s profesorjevo 'nezavedno' privolitvijo (ni dobro vedel, zakaj), da nastopi v popularnem kvizu, je priznana kot medij, ki s produciranjem zvezd uresničuje narcistične fantazme. Profesorjevo sodelovanje s TV kaže, da lahko 'nezavedna', na fantazmi ugajanja temelječa fascinacija s tem medijem zelo hitro spodnese intelektualno distanco do instance množične kulture. S Kvizom se je 'filmska kritika' TV reflektirala in revidirala prav na točki, na kateri se je vzpostavila.« Zdenko Vrdlovec
13.1. petek
16.00 – 20.00
Jesenska filmska šola: mednarodni simpozij filmske teorije: Proti koncu
16.00
Robert Pfaller: Seksualnost in resnica mesta: Filozofske lekcije Seksa v mestu
Serija Seks v mestu (Sex and the City) je, kar zadeva štiri junakinje, tipično komična serija s strukturo običajnega sitcoma. Junakinje imajo enostavne značaje in zapletajo se v klasične komične situacije. Avtor bo serijo pogledal z vidika seksualne politike, ki ni povsem običajna, saj seks in mesto tvorita lekcijo o pomenu javnega, ki je praktično izginilo iz vsakdanjega življenja in sodobne kulture. Filozofska zasluga te serije je, da ljubezen in intimne zadeve ne razume v tragični dimenziji, ampak jih drži na strani komedije, in sicer tako, da jih razume kot stvar javnosti in idej, ki veljajo tudi, če vanje intimno ne verjamemo.
Robert Pfaller je avstrijski filozof in predavatelj na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
17.30
Slavoj Žižek: Skrivna naveza: Žica razrednega boja
Pet sezon Skrivne naveze (The Wire) je revolucioniralo tako vsebino kot formo televizijskih nadaljevank – kako? S subverzijo utečenih narativnih prijemov – Skrivna naveza je brez katarzičnih razpletov, psihološka avtentičnost »herojev« je ironično relativirana itd. – in z direktnim problematiziranjem temeljev ameriške ideologije.
Slavoj Žižek je filozof, predavatelj na European Graduate School, direktor inštituta Birkback na univerzi v Londonu ter raziskovalec na Univerzi v Ljubljani.
21.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Ostanite še naprej z nami (Stay Tuned)
Peter Hyams, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 88', sp
Odvisnika od televizije (John Ritter) in njegovo ženo (Pam Dawber) posrka v virtualni, peklenski svet neskončnih televizijskih oddaj, risank, nadaljevank in nanizank, v katerih se borita za nič manj kot lastno preživetje. Pod krinko dokaj preproste satire na maloumnost večine televizijskih programov in pripravljenost večine gledalcev, da to maloumnost nekritično prežvekujejo, se skriva odbita, anarhična komedija, ki spominja na razpuščenost in subverzivnost risanih serij Looney Tunes.
22.45
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Rojena morilca (Natural Born Killers)
Oliver Stone, ZDA, 1994, 35mm, 1.85, čb/barvni, 118', sp
Mickey (Woody Harrelson) in Malory (Juliette Lewis), zaljubljenca, izobčenca in serijska morilca, potujeta čez Ameriko in za zabavo puščata za sabo množico trupel ter vedno kakšnega preživelega, da pove zgodbo. Postaneta ljubljenca medijev, ki uspešneje od policije sledijo njuni zgodbi. Krvoločen komentar na reprezentacijo nasilja v množičnih medijih je občinstvo in kritike po vsem svetu v hipu razdelil na dva pola: eni so film z gnusom odpisali kot ceneno ekstravaganco, drugi so ga navdušeno proglašali za temeljno delo devetdesetih.
14.1. sobota
17.00
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Revni milijonar (Slumdog Millionaire)
Danny Boyle, Loveleen Tandan, VB, 2008, 35mm, 2.35, 120', sp
Osemnajstletna sirota brez prebite pare je eno vprašanje stran od zmage na indijski različici slovitega kviza Milijonar, dokler je nenadoma ne aretirajo in obtožijo goljufanja. Naiven, idealističen prikaz emancipatornega potenciala popularne televizije je po eni strani snel osem oskarjev, med njimi za najboljši film, po drugi strani pa obveljal za vrhunski primerek tako imenovanega poverty-porn žanra.
19.15
Retrospektiva: Ekrani na platnu
MASH
Robert Altman, ZDA, 1970, 35mm, 2.35, barvni, 116', sp
Nore dogodivščine neresnih bolničarjev med ameriškimi vojaškimi akcijami v Koreji. Vse je dovoljeno, vse je mogoče. Humor kot edino orožje za ohranjanje zdrave pameti v vrtincu vojnih grozot. Kultna filmska odskočna deska za kultno istoimensko TV serijo. V značilni altmanovski maniri si pred kamero v besede skače sanjska igralska zasedba, med njimi Donald Sutherland, Elliott Gould, Tom Skerritt in Robert Duvall.
21.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Miami Vice
Michael Mann, ZDA/Nemčija/Paragvaj/Urugvaj, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 134', sp
Po znameniti istoimenski TV seriji posneta kriminalka o zgodah in nezgodah detektivskega para iz Miamija in privlačni nevarnosti mešanja zasebne in profesionalne etike. Specifično disko estetiko osemdesetih veliki Michael Mann uspešno nadomesti z bizarno mešanico hladne stilizacije in verizma v prikazovanju tako akcije kot erotike ter tako ustvari enega ključnih akcijskih filmov novega tisočletja. Don Johnson je Collin Farrell, Philip Michael Thomas je Jamie Foxx, v ozadju med drugim nabijajo Moby in Mogwai.
15.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
16.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Med belim in rumenim
France Kosmač, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12'
Obiščite Slovenijo
Jane Kavčič, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 16'
Božidar Jakac
Metod Badjura, Slovenija, 1969, 35mm, barvni, 12'
Brezje
Milan Ljubić, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 10'
Partizanski kurirji
Zvone Sintič, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 10'
Rejenčki
Mako Sajko, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 17'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Tistega lepega dne
France Štiglic, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 82', bp
Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in jih zasmehujejo.
17.1. torek
18.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Človek z lune (Man on the Moon)
Miloš Forman, ZDA/VB/Nemčija/Japonska, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 118', sp
Biografija kultnega, kontroverznega komika Andyja Kaufmana (Jim Carrey), ki najprej zaslovi kot zvezdnik televizijske nadaljevanke Taksi, nato pa rahlja potrpljenje in preizkuša inteligenco ameriškega občinstva z bizarnimi točkami, kot so rokoborba s šibkejšimi ženskami in recitiranje Velikega Gatsbyja od prve do zadnje strani. Izvirno filmsko glasbo so napisali R.E.M.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder – otvoritev!
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, »zlata leta« ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v »gastarbajtarski« lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljubljen Fassbinderjev film vseh časov.
18.1. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Klošar (Der Stadtstreicher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, čb, 10', ap, svp
Klošar, ki pohaja po Münchnu, v neki zakotni uličici najde pištolo in se je neuspešno poskuša znebiti. Naposled mu dva možaka, ki sta klošarja opazovala že dlje časa, vzameta pištolo. Dragocen dokument samih začetkov Fassbinderjevega filmskega ustvarjanja, ki v svoji surovi osredotočenosti na družbeno margino že kaže nastavke avtorjevih kasnejših preokupacij vsaj prvega obdobja njegove ustvarjalnosti.
Mali kaos (Das kleine Chaos)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, čb, 9', ap, svp
Skupina mladih ljudi, Theo, Marite in Franz (Fasbinder), od vrat do vrat precej neuspešno prodaja časopisne naročnine. Akvizitersko prakso se zato odločijo nadgraditi z ropanjem. Vdrejo v stanovanje neke ženske, jo napadejo in ji poberejo denar. Še en dragocen zametek Fassbinderjevega stalnega motiva: kriminal kot upor malomeščanskim konvencijam.
Ljubezen je hladnejša od smrti (Liebe ist kälter als der Tod)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, čb, 88', ap, svp
Franz (Fassbinder), poulični zvodnik in obenem fant prostitutke Joanne (Hanna Schygulla), se noče pridružiti sindikatu, zato ga pretepejo. Franz se zaljubi v zločinca Bruna (Uli Lommel), lepega morilca, s katerim bi rad delil celo svoje dekle. Sindikat Brunu naroči umor, za katerega je osumljen Franz, ki je zdaj prisiljen sodelovati s sindikatom. Moška skupaj načrtujeta bančni rop, vendar ju Joanna ovadi in v banki pride do streljanja. Pred seboj imamo kriminalce, ki so obrnili hrbet meščanski družbi, vendar njihov upor ni reflektiran, zato moški postanejo lopovi, ženske pa prostitutke. Z Ljubezen je hladnejša od smrti je Fassbinder debitiral na Berlinalu '69. To leto je na nek način prelomno za filmsko umetnost iz dveh razlogov, prvič, ker je Jean-Luc Godard tam pokazal svoj film Vesela znanost (Le gai savoir), ki je zaključil njegov proces destrukcije sodobne filmske govorice, in drugič, ker je Fassbinder začel tam, kjer je Godard nehal – na kadečih se ruševinah, ki jih je zapustil Godard, je začel graditi novo filmsko govorico. Film je med drugim posvečen Chabrolu, Rohmerju in Straubu, čigar eksperimentalni minimalizem in marksizem sta morda najodločneje vplivala na mladega Fassbinderja.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grešni kozel (Katzelmacher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 88', ap
»Marie spada k Erichu. Paul spi s Helgo. Peter se pusti vzdrževati Elisabeth. Rosy se Franzu daje za denar. Na dvorišču, v gostilni, v svojih stanovanjih se srečujejo, posamič, v parih ali cela skupina, in med sabo izmenjujejo mnenja, se prepuščajo agresivnosti, se nadlegujejo, pijejo in se dolgočasijo. To, da se Helga, ki pripada Paulu, spusti v razmerje z njegovim prijateljem Erichom, da se Peter naveliča Elisabethinega ukazovanja in svoj bes strese na kupljivo Rosy, da gre Paul včasih k lepemu Klausu in da Gundo dražijo, ker ne dobi nobenega, pač ne more zmotiti zaprtosti njihovega malomeščanskega predmestnega revirja. To spada zraven, vse to 'ima svoj prav'. Šele ko v njihov svet vdre Jorgos, 'Grk iz Grčije', in s svojim 'nix verstehn' prebudi njihovo ksenofobijo, zavist, agresivnost in ostale fašistoidne sindrome, se fantje končno zbrihtajo, se poberejo s tal in ga zmikastijo. Stvari je treba spraviti v red.« R.W. Fassbinder
Fassbinder demonstrira mehanizme latentnega fašizma, izbruh sovraštva in nasilja s hladno abstraktnostjo modela. Film teče s perfektno, precizno natančnostjo in prav tu doseže svojo prepričljivost. Svetle, skoraj bele kompozicije se zdijo kot vsakdan, toda ravno vsakdanjost v svoji izolaciji učinkuje toliko bolj zastrašujoče: zlobno razpravljanje o Grku (odigra ga Fassbinder), kjer so stvari prignane že do skrajnosti, poteka za mizo v gostilni. Kot bi gledali klavce živine na trgu v pomenku o svinjah, se tipi dogovarjajo o najbolj nizkotnih maščevalnih dejanjih, s katerimi bodo Grku »pokazali svoje«, medtem ko ta prijazno sedi z njimi za mizo, saj pač ne razume njihovega jezika. Tu film gledalca postavlja v tesnobno soočenje s produkti malomeščanske zakrknjenosti.
19.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Bogovi kuge (Götter der Pest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 91', ap
Franza (Harry Baer) izpustijo iz zapora; zdaj na prostosti išče nekdanje znance. Najprej naleti na Joanno (Hanna Schygulla), barsko pevko, ki ga ljubi in mu skuša pomagati. Franz v tej ljubezni zasluti pretnjo lastništva, ki bi ga spet oropalo svobode. Zato zapusti Joanno in sreča Margarethe (Margarethe von Trotta). Tudi ona mu skuša pomagati in je v svoji ljubezni manj posesivna. Franz sreča tudi Güntherja (Günther Kaufmann) z vzdevkom »Gorila«, ki je ubil Franzevega brata. Günther Franzu pojasni razloge za zločin in Franz ga razume. Za hip se zazdi, da je vse lepo in prav. Možaka skupaj načrtujeta naslednji zločin, vendar jima načrte prekrižajo sovraštvo, zavist in ljubosumje ...
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Rio das Mortes
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap
Prijatelja Michel (Michael König) in Günther se dokopljeta do zemljevida Perujske pokrajine Rio das Mortes, ki kaže, kje je zakopan skrivni zaklad. Obsedena postaneta z idejo, da bi opustila svoji mizerni službi in odpotovala v Južno Ameriko. Tej ideji odločno nasprotuje Hanna (Hanna Schygulla), ki se želi poročiti z Michelom, vendar prijatelja vseeno načrtujeta ekspedicijo. Številni načrti, kako zbrati dovolj denarja za potovanje, se jima izjalovijo, dokler nepričakovano ne naletita na sponzorja, ki deli njuno navdušenje in jima nakaže denar ...
20.1. petek
17.00
Animateka
Perzepolis (Persepolis)
Marjane Satrapi, Francija/ZDA, 2007, 35mm, 1.85, čb/barvni, 95', sp
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno »revolucijo«: puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi. Po istoimenskem avtobiografskem stripu narisana celovečerna animacija je leta 2007 v Cannesu prejela posebno nagrado žirije in obveljala za enega ključnih animiranih dogodkov zadnjega desetletja.
19.00
Kino-katedra: financializacija
Glengarry Glen Ross
James Foley, ZDA, 1992, 35mm, 2.35, barvni, 100', sp
Prodajalci nepremičnin tekmujejo med seboj, kdo bo prodal več zemljišč. Vrhunska drama vrhunskih dialogov (David Mamet), ki jih govorijo vrhunski igralci (Al Pacino, Jack Lemmon, Alec Baldwin, Alan Arkin, Ed Harris, Kevin Spacey) v vrhunski formi. Kot bi tudi njim šlo za življenja (službe).
Projekciji sledi razprava, ki jo vodi Primož Krašovec. Vstop prost.
22.30
Retrospektiva: Ekrani na platnu
Desperado Tonic
Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A.W. Slak, Zoran Živulović, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kino-operaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob svojem času tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje povsem spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult.
21.1. sobota
17.00
Klasiki/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Prestona Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja za eno najboljših t.i. screwball (prismojenih) komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji spolov in, še pomembnejše, razredov.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap
Na postno nedeljo, 24. marca leta 1476, na dan, ko se zima uradno umakne pomladi, v bavarsko mestece Niklashausen prikoraka pastir in potujoči glasbenik Hans Böhm (Michael König). Pred zbranimi vaščani Hans zažge svoj boben in spregovori o razodetju, ki ga je nedavno izkusil. Pove, da se mu je prikazala mati božja in mu zaukazala, naj stopi pred ljudi. V nadaljevanju govora Böhm iz religioznih postulatov izpelje konkretne politične, revolucionarne zahteve. Božje kraljestvo naj ne bo več pravljica, umeščena v onostranstvo, marveč naj se realizira tukaj in zdaj. Cerkev naj se nemudoma razpusti kot organizacija, ki si lasti interpretacijo božje besede. Aristokracija naj se odpove vsem privilegijem in postane enaka sleherniku. Vsak naj bo deležen enakega plačila za svoje delo in vsa lastnina naj bo enakomerno porazdeljena med vse. Böhmove pridige naletijo na navdušen odziv in na tisoče kmetov iz vse Nemčije roma v Niklashausen, dokler se jih v pokrajini ne zbere kar 30.000. Vendar se Böhm sooča z nepričakovanimi težavami, saj je njegov političen program za kmete v dobršni meri nerazumljiv. V njem ne vidijo političnega vodje, pač pa preroka, od katerega pričakujejo čudeže. Ko ga škofovska vojska aretira in za kazen živega zažge, kmetje ne trenejo in še vedno čakajo na čudež. Po resničnih in malo znanih zgodovinskih dogodkih posneta alegorija o tegobah legitimiranja revolucionarne misli.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Ameriški vojak (Der amerikanische Soldat)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, čb, 80', ap
Trojka münchenskih policistov najame poklicnega morilca, ameriškega vojaka in vietnamskega veterana Rickyja (Karl Scheydt), da bo za njih brez odvečnih vprašanj in pravnih procedur »pospravljal« družbeno smetje, česar sami kot predstavniki zakona ne morejo početi. Pred začetkom naloge se Ricky sreča s svojim starim prijateljem Franzem (Fassbinder). Rickyjeva prva žrtev je Rom, njegova druga žrtev dekle, ki preprodaja pornografske revije in informacije. Ker je po naključju prisoten tudi njen fant, Ricky ubije še njega. Odpravi na počitek v hotel, kjer si zaželi ženske družbe. Pošljejo mu Roso (Elga Sorbas), ki pa je tudi ljubica enega izmed policistov. Rosa se zaljubi v Rickyja, ta pa kmalu dobi svojo poslednjo nalogo: ubiti mora Roso. Ricky ne okleva ...
22.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
23.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Nedelja v bolnici
Jože Pogačnik, Slovenija, 1969, 35mm, čb, 12'
Zlati fantje
Jože Pogačnik, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 13'
Motonauma
Jože Pogačnik, Slovenija, 1970, 35mm, čb, 10'
Ljubljana mesto junak
Zvone Sintič, Slovenija, 1970, 35mm, čb, 31'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Naš avto
František Čap, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'
Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu.
24.1. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte)
R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 103', ap
Začelo naj bi se snemanje filma, toda na prizorišču ni ne režiserja ne filmskega traku. Igralci (med njimi zvezdnik Eddie Constantine v vlogi samega sebe) in igralke ter člani preostalega, tehničnega dela ekipe se skušajo znajti po svojih najboljših močeh. Čez čas se režiser filma (Lou Castel) vendarle pojavi, medtem ko filmskega traku kar ni in ni od nikoder, zaradi česar je začetek snemanja spet odložen. Člani filmske ekipe se vsak po svoje spopadajo s čakanjem, toda v zraku je vendarle še vedno zaznati nekakšno spokojnost, prijateljstvo in solidarnost. Ko pa se filmski trak končno pojavi, na dan udarijo povsem nasprotna čustva in občutenja: zdaj so ljubosumje, tekmovalnost in obup tisti, ki vladajo na samem prizorišču snemanja. Čeprav se vsak pri sebi še vedno trudi, da bi, kolikor je pač mogoče, pripomogel k dokončanju filma, jih tehnično-finančni zapleti in sedaj prevladujoče vzdušje od cilja vse bolj oddaljujejo. Gotovo eden najbolj prodornih, neromantičnih, mučnih in hkrati duhovitih vpogledov v proces filmskega ustvarjanja, ki pa nam ponudi tudi večplastno podobo medčloveških razmerij, prepredeno z občutji frustriranosti, čustvene brutalnosti in ljubezni.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Branjevec za štiri letne čase (Händler der vier Jahreszeiten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', ap
Hansu (Hans Hirschmüller) se življenje zalomi; na usodnih prelomnicah so ključno vlogo odigrale ženske. Mati, ki ga prisili, da še naprej obiskuje gimnazijo, čeprav si želi postati mehanik, zaradi česar se odloči pobegniti v tujsko legijo. Mlada prostitutka, ki Hansa, potem ko se je vrnil domov in postal pošten policist, zapelje na njegovem delovnem mestu in Hans zato izgubi službo. Njegova velika ljubezen (Ingrid Caven), ki mu zdaj, ko je postal branjevec in prodaja po dvoriščih, odreče svojo roko, saj si moškega s takšnim poklicem ne upa predstaviti svojemu očetu. Njegova žena (Irm Hermann), ki ga ne ljubi in mu daje čutiti, kako jo dolgočasi in ga potrebuje le kot gonilo sadje-zelenjavnega podjetja, njegovo človeškost in hrepenenje pa ignorira ali celo zatira. Hans se vse bolj zapira vase, počuti se odstavljenega, zapija se, njegovo stisko spregleda celo njegova sestra (Hanna Schygulla), edina ženska, ki ga ima res rada. Po Branjevcu za štiri letne čase, na katerega je vplivalo Fassbinderjevo srečanje s Sirkovimi melodramami, Fassbinder prekine s pogostimi aluzijami na ženske, ki se okoriščajo s tem, da so fizično močnejše, da bi moške psihično ponižale. Ženske ne le dobivajo glavne vloge in tako torej postopno nadomeščajo moške junake, marveč so tudi in predvsem filmane kot bitja želje, kot bitja z močjo želje, ki so zmožne v svoji želji iti do konca.
25.1. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', ap, svp
Samozadostna modna oblikovalka Petra von Kant (Margit Carstensen) živi s svojo pomočnico in služabnico Marlene (Irm Hermann), ki brez besed izpolnjuje vse njene ukaze in prenaša vse njene muhe in nesramnosti. Petra se zaljubi v očarljivo Karin (Hanna Schygulla), ki se nemudoma znajde na vrhu hierarhično urejene trojke. Petra hoče Karin samo zase, Karin pa hoče premožno Petro izkoristiti, vendar ne da bi izgubila svojo svobodo. Ironična melodrama in lezbična klasika je še eno utelešenje Fassbinderjeve neprizanesljive algebre človeških razmerij, ki tokrat pravi: vedno se najde kdo, ki je zaradi ljubezni ali denarja prepuščen milosti drugega. Zato se morajo njegovi filmski junaki in junakinje odločati, čemu se bodo odpovedali, da bi lahko obdržali vsaj tisto drugo. Tista ali tisti, ki ljubi, je samoumevno najšibkejši člen te senčne verige človeških odnosov.
21.30
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Effi Briest (Fontane Effi Briest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972-1974, 35mm, 1.37, čb, 141, ap, svp
Zelo mlada se Effi Briest (Hanna Schygulla) poroči s precej starejšim baronom von Instettnom (Wolfgang Schenck), a kljub temu, da svojega moža ceni in spoštuje in bi ga rada ljubila, v zakonu ni srečna. Čeprav so jo vzgajali v duhu norm in konvencij visoke družbe, je po naravi preveč spontana, igriva, včasih že prav lahkomiselna, tako da ji mora Instetten s svojo korektnostjo in strogostjo, s svojim šolmoštrskim obnašanjem ostati tuj. V mestecu Kessin, kjer je baron zaposlen kot deželni svetnik, se Effi kmalu začne dolgočasiti. V monotonijo in osamljenost njenega življenja prineseta nekaj duha le prijazni lekarnar Gieshübler in njegova prijateljica, pevka Marietta Tripelli. Instetten je pogosto zdoma na potovanjih in Effi je samo v hiši strah, toliko bolj, ker jo začneta mož in služkinja strašiti z zgodbami o duhovih, da bi jo na ta način laže krotila in nadzorovala. Niti rojstvo hčerke ne more pregnati njene bridkosti. V hrepenenju po toplini se spusti v afero z rutiniranim zapeljivcem majorjem Crampasom (Ulli Lommel), moževim nekdanjim kolegom iz vojske ... Effi Briest je predvsem Fassbinderjev hommage pisatelju Fontanu (po čigar istoimenskem romanu je posnet film), njegovi moralni in intelektualni veličini, in obenem model, matrica Fassbinderjevih adaptacij literarnih del.
26.1. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, 123', ap
Mali lopov in prostitut Franz (Fassbinder) je atrakcija sejmarskih zabavišč, dokler že v prvem prizoru filma zaradi policijske racije ne izgubi službe pri cirkusu. Franz potem svojo srečo preizkusi na lotu in zadane pol milijona – toda to, kar Franzu obeta svetlo, svobodno bodočnost, se bo sprevrglo v najtemnejšo izkušnjo njegovega življenja. Trgovec z umetninami pobere brezposelnega Franza in ga vpelje v krog etabliranih homoseksualcev, kjer se Franz zaljubi v Eugena (Peter Chatel), sina domnevno dobro stoječega tovarnarja. Franz je tako prepričan, da ga Eugen ne ljubi zgolj zaradi denarja. Toda realnost za lepo fasado je drugačna: krizni časi so in industriji manjka kapitala, zato Eugen finančnih priložnosti, ki se mu ponujajo s Franzem, ne more zavreči. Vselita se v skupno stanovanje in Franz financira vse, kar mu podjetnikov sin predlaga. Franz zlagoma spoznava bedo in podlost »zgornjega sloja«. Z Nasiljem svobode je Fassbinder sprva nameraval posneti komedijo, svojo »prvo komercialno zgodbo«, vendar film komediji ni kaj bistveno bliže kot njegova prejšnja dela. Nov poudarek lahko pripišemo radikalnejšemu zavračanju psihološke motiviranosti junakov ter ciničnim podtonom, ki spremljajo tožbo druge polovice filma, ko se začne prevešati proti žalostnemu koncu junaka.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Himmel)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', ap
V strahu pred napovedanim množičnim odpuščanjem ustreli tovarniški delavec Küsters najprej svojega nadrejenega in nato še sebe. Njegova nemočna vdova, mati Küsters (Brigitte Mira), se znajde v sila težavni situaciji. Njen sin (Armin Meier) in njegova žena (Irm Hermann) nočeta, da bi njuno ime javno povezovali z »morilcem iz tovarne«. Po drugi strani pa hčerka Corinna (Ingrid Caven), pevka v nočnem klubu, incident in nepričakovano medijsko pozornost izkoristi za napredovanje svoje kariere, pa čeprav rumeni mediji o vsem skupaj pišejo na porogljiv in zloben način. Edina, ki mati Küsters jemljeta resno in ji skušata pomagati v njenih naporih, da bi javno oprala ime svojega moža, sta salonski komunist Karl (Karlheinz Böhm) in njegova žena. Mati Küsters dvomi v njuno sposobnost ukrepanja, zato se po pomoč zateče k skupini anarhistov, ki okupirajo sedež rumenega časopisa, ki je blatil Küstersa.
27.1. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Ti loviš
France Kosmač, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 82'
Otroci (Japec Jakopin, Velimir Gjurin, Jernej Pengov in drugi) se na morju igrajo indijance in opazijo mladeniča, ki na prazni plaži pobere žensko torbico. Preden odrine s čolnom, iz torbice pade zapestnica. Švedska turistka prijavi krajo torbice, otroci pa sklenejo, da bodo sami našli tatu, a ga zaman iščejo med kopalci z enakimi kopalkami in potem med tistimi, ki jim manjka mezinec na nogi. Sumljiv se jim zazdi francoski turist, ki se potaplja v bližini kraja, kjer je izginila ženska torbica ... Mladinska kriminalka o otrocih detektivih.
Projekciji sledi pogovor z Japcem Jakopinom, Velimirjem Gjurinom in Jernejem Pengovom, ki ga vodi Milan Ljubić.
20.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Lucija
France Kosmač, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 81'
Lucija (Alenka Vipotnik) služi pri bogatem kmetu in zanosi z enim od njegovih treh sinov. Oče mu dovoli poroko, brata ji nasprotujeta, ker ne želita služiti kajžarici, ki naj bi postala gospodinja bogate kmetije. Najmlajši sin, Bolte, oče Lucijinega otroka, ki je na poti, ji pride povedat veselo vest: družinski poglavar Podlogar je privolil v poroko. Vedoč za pomisleke starejših sinov glede nevestinega revnega porekla prinese oče Podlogar Luciji denar, da ne bi prišla revna v hišo. Brata zavrneta Boltetovo prošnjo, da bi mu šla za priči. Lucija prosi Gašperja, naj vendarle privoli, da gresta z Mihorjem najmlajšemu bratu Boltetu za poročni priči. Brata privolita, a se takoj po poroki odpravita od doma in se v mestu zaposlita kot rudarja. Tam pogrešata kmetijo, pogrešata Lucijo, ki na kmetiji kljub nosečnosti trdo dela. Sredi dela jo popadejo porodni krči in umre skupaj z otrokom.
Projekciji sledi pogovor z igralko Alenko Vipotnik in filmsko scenografko Tino Judnič, ki ga vodi Milan Ljubić.
28.1. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Strah pred strahom (Angst vor der Angst)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap
Poroka med Margot (Margit Carstensen) in Kurtom (Ulrich Faulhaber) je navzven gladka in harmonična zveza, v resnici pa se zakonca drug ob drugem dolgočasita; pristna, globoka čustva so že zdavnaj presahnila. Par skupaj z otrokom živi v stanovanju Kurtove matere (Brigitte Mira), kjer se stiskata tudi Kurtova sestra (Irm Hermann) in njen mož (Armin Meier), kar je vzrok nenehnih napetosti in konfliktov, še zlasti zato, ker se tašča neumorno vtika v Margot. Denarja, da bi se odselila, Margot in Kurt nimata, zato se je nekako treba sprijazniti z zadušljivo situacijo. Vendar se pod nakopičenimi pritiski, ki se jim pridruži tudi druga nosečnost, psihično zdravje Margot počasi in vztrajno krha. Vrstijo se napadi tesnobe, dokler za klinično diagnozo ne obvelja kar shizofrenija.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vražje seme (Satansbraten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', ap
Pesnik Walter Kranz (Kurt Raab) se sooča z nevzdržno ustvarjalno krizo. Nekoč je veljal za preroka svoje generacije in »pesnika revolucije«, zdaj pa že dve leti ni napisal niti besedice. Vse, kar mu je ostalo v življenju, so dolgovi, nadležna žena (Helen Vita) in omejeni brat (Volker Spengler), ki zbira mrtve muhe. V obupu Kranz ubije svojo bogato ljubico in njegova pesniška kri znova vzplamti. Vendar se njegovo novo delo izkaže za plagiat pesmi Stefana Georga, ki ga Kranz manično občuduje. Pesnik se počasi preobraža v megalomana, navdahnjenega s fašističnimi idejami; sledijo kaos, pretepanje, streljanje, vstajenje mrtvih, vsesplošna veselica ...
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette)
R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 86', ap
Premožen par se pred koncem tedna poslovi, saj oba odhajata na poslovni potovanji v tujino. Toda na skupnem posestvu na deželi se nepričakovano spet srečata, v spremstvu svojih ljubimcev. Srečanje je aranžirala njuna invalidna in izjemno inteligentna dvanajstletna hčerka Angela iz sovraštva do njunega licemerstva, ki se tudi sama, v spremstvu neme varuške, poda na posest. Hišo vzdržuje zahrbtna, zlobna gospodinja, ki je s soprogom zapletena v neko dvomljivo zgodbo. Tu je še njen sin, ki se prodaja za pesnika. Angela pri vseh konfrontacijah, ki sledijo, hladno vodi niti intrige, obsedena z otroško resnicoljubnostjo, ki hoče razkriti grde resnice, ki jih osebe te tragedije zmešnjav skrivajo v sebi. In končno na Angelino željo igrajo kitajsko ruleto, ki se izkaže za komaj kaj manj morilsko od ruske. Vse skupaj izzove pravo vrenje emocij in igra se konča z morilsko gesto. Kitajska ruleta je klinično precizno seciranje življenja visoke buržoazije, brezhibna koreografija psiholoških prevratov. Tema je pri Fassbinderju pogosta: izkoriščanje čustev in njihova preračunljivost, tokrat z moderatorjem, otrokom, ki spodbudi razkritje prevar z neusmiljeno igro resnice.
29.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
30.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: filmi po izboru režiserja Toneta Freliha
Vzpon
Mirko Mahnič, Slovenija, 1958, 35mm, čb, 14'
Na stranskem tiru
Jože Pogačnik, Slovenija, 1964, 35mm, čb, 14'
Monstrum
Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'
Favorit
Tone Frelih, Slovenija, 1979, 35mm, barvni, 13'
Hop, Skip & Jump
Srdjan Vuletić, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: film po izboru režiserja Toneta Freliha
Ekspres, ekspres
Igor Šterk, Slovenija,1997, 35mm, 1.66, barvni, 74'
Glavni junak (Gregor Baković) se po smrti svojega očeta z vlakom odpravi na pot brez povratka. Ne vedoč, kam bi pravzaprav rad šel, si kupuje karto od postaje do postaje. Med najraznovrstnejšimi potniki spozna tudi dekle (Barbara Cerar), s katerim se začenjata zbliževati na neobičajen način. Kljub temu pa ona izstopi na postaji, kamor je bila namenjena in odide po svoje ... Nenavaden in liričen film o na videz majhnih podrobnostih, ki sestavljajo najlepše spomine naših življenj.
31.1. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120', ap, svp
Poročni urad se ruši v bombnem napadu druge svetovne vojne in njegov uradnik, ves nor od strahu, poskakuje kot opica, dokler ga ne zgrabita ženin (Klaus Lowitsch) in nevesta (Hanna Schygulla) ter položita na tla, kjer mu pomolita v podpis matični list, da ju potrdi kot moža in ženo. Ta groteskni gag, izveden že med samo filmsko špico, pomeni torej sklenitev zakonske zveze med nemškim vojakom Hermannom Braunom, ki mora takoj na fronto, in državljanko Mario, ki ga bo čakala vsa dolga vojna leta in ga z njegovo sliko na hrbtu iskala na železniški postaji, med preživelimi, ki se vračajo iz izgubljene vojne. Ves paradoks tega kratkotrajnega zakona – in obenem njegov eminentni melodramski naboj – je v tem, da bo učinkoval iz svoje odsotnosti, ali bolje, da bo veljal kot zakon v odsotnosti moža in s tem ženo konstituiral kot žrtev. Omemba melodrame tu ni tako odveč, kot se zdi – navsezadnje je R.W. Fassbinder njen odlični poznavalec – kajti melodrama se v svojih najboljših primerih drži podobnega principa: obsesije idealne skladnosti, »dopolnitve« v drugem, ki se ponesreči, in je skušena kot nemožna, a ravno v tem nenehnem odlogu tudi na edini način »uresničena« v iskanju nadomestnih drugih, tistih, ki nadomeščajo »pravega« drugega, ki manjka.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Lili Marleen
R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v nekem baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), ki ima pred sabo veliko kariero – njuno srečo pa bo razdrla vojna. Robertov oče (Mel Ferrer) vodi židovsko organizacijo, ki ogrožene Žide tihotapi iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko katere prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena lastnina; nekega dne na pot v München vzame Willie; njegov oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem pri oblasteh doseže, da je ne spustijo več nazaj v Švico – na meji se poslovita. Willie ostane v Nemčiji, kjer zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha, vendar na skrivaj sodeluje z odporniškim gibanjem. Radio Beograd vsak večer tri minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute orožje molči na obeh straneh fronte. Lili Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z vložkom realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil prek ljubezenske fikcije.
1.2. sreda
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Lola
R.W. Fassbinder, ZRN, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 113', sp
Nemčija, petdeseta, čas pospešene prenove države. Zapeljiva kabaretna pevka in plesalka Lola (Barbara Sukowa), se zaljubi v častnega in energičnega državnega uradnika von Bohma z visokimi moralnimi standardi (Armin Mueller-Stahl), katerega naloga je očistiti mesto korupcije in smrdljivih poslov. Ko von Bohm izve, kako se preživlja njegova ljubica, je šokiran; v njem se spopadejo poželenje in etična načela.
21.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Klošar (Der Stadtstreicher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1966, 35mm, 1.37, čb, 10', ap, svp
Mali kaos (Das kleine Chaos)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1967, 35mm, 1.37, čb, 9', ap, svp
Ljubezen je hladnejša od smrti (Liebe ist kälter als der Tod)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, čb, 88', ap, svp
Glej sreda 18.1. ob 19.00.
2.2. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grešni kozel (Katzelmacher)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 88', ap
Glej sreda 18.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Bogovi kuge (Götter der Pest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1969, 35mm, 1.37, čb, 91', ap
Glej četrtek 19.1. ob 19.00.
3.2. petek
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Rio das Mortes
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 84', ap
Glej četrtek 19.1. ob 21.00.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Potovanje v Niklashausen (Niklashauser Fart)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, barvni, 86', ap
Glej sobota 21.1. ob 19.00.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Ameriški vojak (Der amerikanische Soldat)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1970, 35mm, čb, 80', ap
Glej sobota 21.1. ob 21.00.
4.2. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Pazite se svete kurbe (Warnung vor einer heiligen Nutte)
R.W. Fassbinder, ZRN/Italija, 1970, 35mm, 1.37, barvni, 103', ap
Glej torek 24.1. ob 19.00.
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Branjevec za štiri letne čase (Händler der vier Jahreszeiten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1971, 35mm, 1.37, barvni, 89', ap
Glej torek 24.1. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Grenke solze Petre von Kant (Die bitteren Tränen der Petra von Kant)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972, 35mm, 1.37, barvni, 124', ap, svp
Glej sreda 25.1. ob 19.00.
5.2. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.2. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Portret meniha
Milan Ljubić, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 12'
V Jakopičevih vrtovih
France Kosmač, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 15'
Stopnice ljubezni
Mako Sajko, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 14'
Dve koračnici
Dušan Povh, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 9'
Happy
Rajko Ranfl, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 10'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Peščeni grad
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 92'
Prestrašeno dekle Milena (Milena Dravić) priteče do žičnate ograje, zleze skoznjo in beži naprej. Študent Ali (Ali Raner) visoko na terasi svojega stanovanja vzvišeno in naveličano godrnja nad mestnim življenjem. Z avtom se odpelje iz mesta. Na cesti pobere Smokija (Ljubiša Samardžić), ki prav tako kot Ali ne ve, kam je namenjen. Ustavita tudi Mileni, ki je pritekla do ceste ... Modernističen film ceste.
7.2. torek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Effi Briest (Fontane Effi Briest)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1972-1974, 35mm, 1.37, čb, 141', ap, svp
Glej sreda 25.1. ob 21.30.
21.30
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Nasilje svobode (Faustrecht der Freiheit)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1974/75, 35mm, 1.66, barvni, 123', ap
Glej četrtek 26.1. ob 19.00.
8.2. sreda
Kinoteka je zaprta: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
9.2. četrtek
19.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vnebohod Küstersove matere (Mutter Küsters' Fahrt zum Himmel)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 102', ap
Glej četrtek 26.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Strah pred strahom (Angst vor der Angst)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1975, 35mm, barvni, 88', ap'
Glej sobota 28.1. ob 17.00.
10.2. petek
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vražje seme (Satansbraten)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 112', ap
Glej sobota 28.1. ob 19.00.
19.15
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Kitajska ruleta (Chinesisches Roulette)
R.W. Fassbinder, ZRN/Francija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 86', ap
Glej sobota 28.1. ob 21.15.
21.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Zakon Marie Braun (Die Ehe der Maria Braun)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1978, 35mm, 1.66, barvni, 120, ap, svp
Glej torek 31.1. ob 19.00.
11.2. sobota
17.00
Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Hladne kaplje na vroče kamne (Gouttes d'eau sur pierres brûlantes)
François Ozon, Francija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 90', sp
Nemčija, sedemdeseta leta. Leopold, uglajen in uspešen poslovnež v srednjih letih, nekega dne s ceste pobere naivnega mladega Franza in ga povabi v svoje stanovanje. Najprej kramljata o svojih letih, nato se pogovarjata o ženskah, pristaneta v postelji in naposled skupaj zaživita. Vendar je njun odnos preveč obremenjen z igranjem vlog in manipuliranjem, da bi lahko jasno videla kaj drugega kot zgolj razlike med seboj. Situacija se dodatno zaplete, ko nekega dne na obisk prideta njuni nekdanji dekleti. Ekranizacija drame, ki jo je pri devetnajstih napisal R.W. Fassbinder.
19.00
Filmski dvojček/Retrospektiva: R.W. Fassbinder
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na bru
