http://www.kinoteka.si/si/463/138/Kino_uho_Ljudje_v_nedeljo.aspx
http://www.kinoteka.si/si/463/137/Debord_prvic_na_velikem_platnu_v_Sloveniji.aspx
Še pred tem pa se bomo v ponedeljek, 6. januarja, poklonili 90-letnici Štefke Drolc:
http://www.kinoteka.si/si/463/136/Posveceno_90_letnici_stefke_Drolc.aspx
Program slovenske kinoteke – januar
pogoji (in) možnosti
»Ko vstopam, vrata tovarne niso enaka kot takrat, ko izstopam, ali pa ko grem mimo brezposeln.«
Gilles Deleuze
Slovenska kinoteka v leto 2014 vstopa z obširno tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo od začetka januarja do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari. Misel je lahko očrt, analiza, agitacija ali utopija. Kapitalizem je lahko spermij, embrij, pošast ali metastaza. Dilema, rečeno z Roso Luxemburg, je zgolj ena: socializem ali barbarstvo.
Retrospektiva seveda ni naključje. Leto 2014 bo še eno leto, ki ga bo zaznamovala prevlada kapitala na vseh področjih družbenega in individualnega življenja. Še eno leto izkoriščanja človeške ustvarjalnosti za zasebne dobičke mikroskopskega sloja zajedavcev. Še eno leto načrtnega slabšanja življenjskih razmer velikega dela sveta. Še eno leto povečevanja družbenih, rasnih, spolnih in kulturnih neenakosti v lokalnih in globalnih okvirih. Še eno leto uničevanja in ropanja družbene lastnine in dobrobiti, ki si jih je po 2. svetovni vojni mukoma priborilo delavstvo. Še eno leto arogantnega izsiljevanja nacionalnih političnih elit, ki služijo zgolj interesom nadnacionalnih kapitalskih elit. Še eno leto razkrajanja vse šibkejših družbenih vezi med skupnostmi, generacijami in posamezniki. Še eno leto širjenja epidemij depresije, tesnobe, ravnodušja in drugih prezrtih patologij, ki spremljajo jalovost življenja v neoliberalizmu. Še eno leto ciničnih evfemizmov in gnusnih laži, ki opravičujejo zgodovinske zločine ter prihajajoče krivice. Še eno leto nesmiselnih množičnih spektaklov ter konservativnih kvazi-utopij družabnih omrežij ter medmrežja. Še eno leto krepitve fašizma in sklerotičnih reakcij liberalne levice. Še eno leto imperialističnih vojn, fevdalizacije sveta v razvoju, globalizirane revščine, novih bolezni in smrtonosnih klimatskih katastrof.
Leto 2014 bo tudi stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost. Leta 1914 je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič rekrutiran za namene manipulacij s patriotskimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se soočale s šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne. Leto 1914 je leto, ko je D. W. Griffith pričel snemati Rojstvo naroda, rasistični ep, ki je zapisal novo umetnost dvoumni usodi: pospešeni modernosti, ki bo osvobodila človeški pogled in zavest spon preteklosti, a tudi prihodnosti, ki bo zmožna vpreči množice v katastrofalne politične projekte 20. stoletja. In seveda tudi usodi lastne industrializacije in širokega poblagovljenja gibljivih podob, ki bodo postale ena najdonosnejših dobrin kapitalizma. Leto 1914 pa je vendar tudi leto, ko se je v film priklatil Charlie Chaplin in utelesil univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha, ki se instinktivno upira vsemogočni logiki kapitala, nacionalne države ter represivnih ideologij. Film je takrat demonstriral, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura. Narejen je iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije buržoaznega sveta, pa tudi hierarhije med ustvarjalci in gledalci, ki se odslej srečujejo pod praporom nadnacionalne skupnosti filmskega intelekta in afekta. Zmožen je naslavljati univerzalno občinstvo – zlasti vse tiste, ki so za preživetje primorani prodajati svoje delo, pa četudi ne govorijo istega jezika. Je polje svobodne in – kot protislovna umetnost – tudi kapitalistične ustvarjalnosti, v katero se najjasneje zapisujejo nestrjene sedanjosti kot tudi spodletele preteklosti. Ni le pokopališče preperelih podob in umrlih teles, ki jih oživljajo snopi svetlobe, ampak tudi žitnica minulih skupnih prihodnosti. Te pa v času, ko neoliberalizem pospešeno uničuje vse možne prihodnosti, nujno potrebujemo za oživitev skupne politične domišljije in dejavnosti. - Jurij Meden, Nil Baskar
Januarski spored Slovenske kinoteke
2.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966, 35mm, 2.35, barvni, 162', sp
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim severom in jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood, dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef, hudoben) iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se izteče v epskem pištolskem troboju in zakroži v ultimativni špageti vestern.
3.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Bilo je nekoč na Divjem zahodu (C'era una volta il West)
Sergio Leone, Italija/ZDA, 1968, 35mm, 2.35, barvni, 178', sp
Lastnik velikega posestva na Divjem zahodu, prek katerega naj bi kmalu speljali železnico, pričakuje prihod žene (Claudia Cardinale), s katero se je pred kratkim poročil. Ko gospa pripotuje na rob civilizacije, tam najde le še trupla moža in njegovih treh sinov. Okrog bogate vdove in dragocene zemlje se zbere pisana družba oboroženih podjetnikov, vsak s svojimi načrti in nerazčiščenimi računi iz preteklosti. Leonejeva najbolj ambiciozna alegorija kapitalizma kot strelskega obračuna, obenem tudi eden največjih vesternov, tudi po zaslugi (kot vedno) izjemne in (kot vedno) takoj ponarodele glasbe Ennia Morriconeja.
4.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America)
Sergio Leone, ZDA/Italija, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 222', sp
Bivši gangster Noodles (Robert De Niro) se konec šestdesetih let prejšnjega stoletja po petintridesetih letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v židovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom (James Woods). Klasična drama o vzponu in padcu pouličnega gangsterja ter o vrednotah nekega časa in vzgoje, ki jih povozijo pravila prostega trga.
5.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Na klancu
Vojko Duletič, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, čb, 98'
Zgodba o Francki (Štefka Drolc), ki že od rane mladosti teče za vozom sreče, a ga nikoli ne dohiti. Prvič se je prisiljena soočiti s tem, ko gre na romanje in je ne vzamejo na voz, da bi se lahko peljala, ampak mora teči za njim. Nekonvencionalna ekranizacija istoimenskega romana Ivana Cankarja in obenem ena najbolj markantnih filmskih vlog Štefke Drolc.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev.
20.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Deseti brat
Vojko Duletič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 88'
Piše se leto 1840. Deseti brat Martinek Spak (Radko Polič) pripelje na grad Slemenice mladega učitelja Lovra Kvasa. Med Lovrom in domačo hčerko Manico vzplamti ljubezen, ki pa jo morata zaljubljenca skrivati, saj je v Manico zagledan tudi Marjan, sin sosednjega graščaka Piškava. Ekranizacija istoimenskega romana Josipa Jurčiča, ki obenem velja za prvi slovenski roman.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev. Pred projekcijo bo Štefki Drolc podeljena nagrada Bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
7.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Prestona Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja za eno najboljših screwball (prismojenih) komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji splov in razredov.
21.00
Pogoji (in) možnosti – otvoritev!
Filmski obzornik 57: Vprašajmo se (Newsreel 57: We Should Ask Ourselves)
O(bzorniška) F(ronta), Slovenija, 2013, video, 16:9, čb, 4'
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17', bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop, kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga netipično košate brke.
Delavci zapuščajo tovarno (Arbeiter verlassen die Fabrik)
Harun Farocki, Nemčija, 1995, video, 1.37, čb/barvni, 36', ap
Prodorna dokumentarna analiza dediščine znamenitega istoimenskega kratkega filma bratov Lumière, analiza sledi, ki jo je motiv dela vtisnil v zgodovino filma, obenem tudi analiza kinematografskega medija samega.
Vstop prost.
8.1. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti/In memoriam: Paul Walker (1973-2013)
Hitri in drzni (The Fast and the Furious)
Rob Cohen, ZDA/Nemčija, 2001, 35mm, 2.35, 107', sp
Policist pod krinko (Paul Walker) se pridruži podzemni tolpi ultimativnih fetišistov avtomobilske industrije, ki ji načeluje karizmatični Vin Diesel. Za blazneže je vsak dan nedelja, romantična in brezdelna, posvečena izključno čaščenju kovinskega blaga, zato mladega policista logično zanima, od kod tolpi finančna sredstva za vzdrževanje tega ekscentričnega življenjskega sloga. Kmalu tudi sam pade pod njihov vpliv in zapusti državno službo. Definitivna in simptomatična popkulturna atrakcija novega tisočletja, ki je do danes spočela že pet nadaljevanj in množicam v paketu jasno sporočila, da je novodobni upornik (brez razloga) lahko samo še podjetnik, ki se sistemu lahko upira samo še v imenu povsem dereguliranega prostega trga in profita.
21.15
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20-ih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, vrsto let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
9.1. četrtek
18.00
Pogoji (in) možnosti
Avatar
James Cameron, ZDA/VB, 2009, 35mm, 1.78, barvni, 161', sp
»Težko boste našli film, ki bi tako prepričljivo, tako spektakularno in obenem tako hipnotično zrušil kompletno ameriško mitologijo, vključno z vero v ‘manifestno usodo’ in drugimi imperialnimi fantazijami. Avatar namreč povsem jasno in direktno pokaže, da so Američani to, kar zdaj počnejo Iračanom, prej počeli Indijancem, in da je ameriška imperialna politika – vojaške invazije na dežele s strateškimi naravnimi bogastvi – nesprejemljiva.« Marcel Štefančič, jr.
»Cameronov Avatar je nedvomno film, ki je v zadnjem času ‘pretresel’ svet, vsaj kot neka kinematografska ‘tehnološka revolucija’ in nova gledalska izkušnja. Skoraj ni pretirano reči, da je neke vrste repriza tiste ‘epohalne’ kinematografske geste, namreč lumierovske conquete du monde, torej filmske osvojitve sveta, ki se je dogodila ob koncu 19. stoletja, ko so Lumièrovi snemalci invencijo cinématographa demonstrirali po vsem svetu, vse od Pariza do Melbourna in od Maribora do Ria de Janeira. /…/ V vseh pogledih intriganten film.« Zdenko Vrdlovec
21.00
Pogoji (in) možnosti
In girum imus nocte et consumimur igni
Guy Debord, Francija, 1978, 35mm, čb, 100', ap
Magnum opus radikalnega francoskega misleca in filmskega ustvarjalca, v katerem temeljito prevpraša tako družbo spektakla kot tudi svoje komentarje in kritično vlogo v relaciji do nje.
»Da bi opisali spektakel, njegovo strukturo, način delovanja in sile, ki težijo k njegovemu razkroju, moramo umetno razločiti neločljive elemente. Ko ga analiziramo, v določeni meri uporabljamo prav jezik spektakla, v tem ko prečimo metodološki teren družbe, ki se izraža v spektaklu. Toda kjer je spektakel glavni smisel celotnega delovanja družbeno-ekonomske ureditve, je obenem tudi urnik, ki narekuje, kje in kdaj se bo kaj zgodilo. Spektakel je zgodovinski moment, v katerega smo ujeti.«
Guy Debord
»Ni filma. Film je mrtev. Nobenega filma biti več ne more. Če želite, se lahko pogovorimo ...«
Guy Debord
V sodelovanju s Filmskimi mutacijami, 7. festivalom nevidnega filma.
10.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti.
»Nekaj je narobe. Stvari so slabo upravljane, ko je v najbolj bogati državi na svetu brez dela pet milijonov ljudi. Mislim, da tega šokantnega dejstva ne moremo odpraviti s staromodno pametjo, ki pravi, da blaginji neizogibno sledijo težki časi. Mislim tudi, da za nastalo ekonomsko stanje ne moremo kriviti dogodkov v sedanjosti. Osebno v to dvomim. Nekaj je narobe z našimi načini produkcije in s kreditnim sistemom. Seveda govorim kot laik, kot tisoči drugih, ki so zaskrbljeni nad resnimi razmerami.« Charles Chaplin
21.00
Pogoji (in) možnosti
Matrica (The Matrix)
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem.
11.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Dobri sosed Gustav (Gusztáv, a jószomszéd)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1962, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav + 1 glava (Gusztáv + 1 fő)
Tamás Szabó Sipos, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav ostane v postelji (Gusztáv ágyban marad)
Atilla Dargay, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Dragi Gustav (Gusztáv drága)
József Nepp, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav izven vrste (Gusztáv soron kívül)
Nepp Soronkivül, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Lahko noč, Gustav! (Gusztáv, jó éjszakát!)
Gyula Macskássy, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav kot družabno bitje (Gusztáv a társas lény)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in denarnica (Gusztáv és a pénztárca)
Gyula Macskássy, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Praktični Gustav (Gusztáv praktikus)
Remenyik Lajos, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
21.00
Pogoji (in) možnosti
Idioti (Idioterne)
Lars von Trier, Danska, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 117', sp
Po strogih načelih »zaobljube nedolžnosti« posneta drama o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta prakticirajo idiotizem. Mednje pride novinka Karen, ki sprva ni pripravljena sprejeti njihove »estetike«. Ostali jo prepričajo in kmalu tudi sama postane »idiot«, toda ko se čez čas oglasi pri starših, njen »idiotizem« naleti na neodobravanje. Notorična mojstrovina o pogojih, možnostih in (ne)smislu kljubovanja družbenim konvencijam.
12.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
13.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Po nesreči
Slovenija, 1983, 35 mm, barvni, 15'
Portret Janez Vipotnik
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 25'
Tranzitni turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 11'
Zdraviliški turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 12'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Dih
Božo Šprajc, Slovenija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 111'
V porodnišnici se stopnja umrljivosti dojenčkov sumljivo hitro dviga. Razlog naj bi bila neraziskana pljučna bolezen. Zdravnica Barbara se odloči, da bo o tem tragičnem fenomenu obvestila javnost, vendar ji to potezo poskušajo preprečiti tako nekateri zdravniki kot medicinski upravni aparat. Obenem se zaostruje tudi splošno družbeno ozračje, zato oblast prepove študentsko revijo, ki poskuša bolnišnične dogodke problematizirati. Srhljivka o vmešavanju politike v medicino.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
14.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb, 52', svp
Vzhodna Nemčija je leta 1962 proizvedla celovečerni televizijski dokumentarec o novodobni zgodovini takrat še pod Francovim jarmom trpeče Španije, pri čemer dve tretjini filma v resnici tvori izvirna in integralna verzija ene največjih dokumentarnih klasik vseh časov, Španske zemlje Jorisa Ivensa, še dandanes aktualnega in angažiranega apela k uporu zoper fašizem na pohodu.
»Dokumentarec, ki je nastal na pobudo skupine ameriških intelektualcev (med njimi so bili pesnik Archibad MacLeish, pisateljica Lillian Hellman in Ernest Hemingway, skladatelj Virgil Thomson itn.) ter je, med drugim, služil tudi za zbiranje sredstev solidarnosti za španske borce, je v prvi vrsti zaslužen za povsem novo, docela specifično vizijo vojnega poročanja. Prvič v zgodovini dokumentarnega filma se je namreč dokumentarist podal neposredno v borbeno območje, brez vnaprej pripravljene 'zgodbe', tako da je ta nastajala na licu mesta, v skladu z razvojem dogodkov. V situaciji, v kateri je eno poglavitnih določil predstavljalo načelo naključja, je, kot pravi avtor sam, vlogo ključnega 'so-režiserja' prevzel kar sovražnik oziroma neposredni potek bojev, v katerih je bila filmska ekipa soudeležena.« Andrej Šprah
21.00
Pogoji (in) možnosti
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
George A. Romero, Kanada/Francija/ZDA, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Postapokaliptična dežela je preplavljena z zombiji. Redki preživeli, predvsem premožni, ki si to lahko privoščijo, se skrivajo v zavarovanih utrdbah in tam prakticirajo fevdalno ureditev. Četrta inštalacija kultnega Romerovega seriala o živih mrtvecih ponovno v neločljivo celoto sešije žanr in politično agitacijo. Zombiji tokrat nastopajo predvsem kot alegorija razlaščenega in nepričakovano osveščenega proletariata, ki želi zavzeti grad in pokončati grofa.
15.1. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Češkoslovaški novi val
Plavolaskine ljubezni (Lásky jedné plavovlásky)
Miloš Forman, Češkoslovaška, 1965, 35mm, 1.37, čb, 82', sp
Andula, mlado delavsko dekle iz zakotnega češkega mesta, se zaljubi v člana glasbene skupine iz Prage in tako ubeži dolgčasu svojega siceršnjega življenja. Toda njen sen o srečni ljubezni se kmalu razblini. Grenka komedija, nominirana za tujejezičnega oskarja, je Miloša Formana izstrelila v mednarodno orbito.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Moje poletje ljubezni (My Summer of Love)
Pawel Pawlikowski, VB, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 87', sp
Mlada, nevedna, siromašna podeželanka Mona (Natalie Press), ki jo družno zatirajo ekonomski sistem, blazna družina in prazna ljubezenska zveza, nekega dne sreča uglajeno, gosposko, bogato Tamsin (Emily Blunt), ki v isti britanski vasi preživlja brezskrbne počitnice na dvorcu svojih aristokratskih staršev. Med dekletoma se sprva splete tesno prijateljstvo, vendar se naposled izkaže, da je razredni prepad vendarle preglobok in nepremostljiv. Novodobna filmska klasika marksistične interpretacije ljubezni in preživljanja prostega časa.
16.1. četrtek
19.00
Češkoslovaški novi val
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp
Spogledljiva in frfotava kabaretna pevka Klara nekega dne izgubi biserno ogrlico, darilo njenega največjega oboževalca, ministra za pravosodje. Nastane godlja, saj bi minister ogrlico rad čim prej našel, da se v nepravih rokah ne bi razkrinkala kot ponaredek, Klara pa bi incident rada prikrila pred svojim možem, ljubosumnim cirkuškim akrobatom. Tretji celovečerec Jiříja Menzla (Strogo nadzorovani vlaki) je črna komedija zmešnjav, ki se hkrati bere kot poklon češkim kriminalkam tridesetih in politična satira aktualnega stanja v državi tik pred sovjetsko invazijo.
21.00
Češkoslovaški novi val
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp
Med vojno stric zaukaže mlademu fantiču, naj skrije njegovo puško. Deček zaupa svojo skrivnost prijatelju. Skrita puška buri fantazijo obeh pobov. Ko ubijejo njuno prijateljico in sestro, puško odkopljeta in začneta pod vplivom grozot fašistov z njo streljati. Protivojna mojstrovina slovaške izpostave češkoslovaškega novega vala.
17.1. petek
19.00
Češkoslovaški novi val
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp
Glej četrtek 16.1. ob 21.00.
21.00
Češkoslovaški novi val
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp
Glej četrtek 16.1. ob 19.00.
18.1. sobota
19.00
Češkoslovaški novi val
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češkoslovaška, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriarhalne kulture, zato nenehno povzročata težave: lažeta moškim, veliko jesta, pijeta in uničujeta stvari. Njune dogodivščine vseskozi spremlja vizualno eksperimentiranje, zato se tudi za gledalca v vsakem prizoru zgodi kaj nepričakovanega. Eden izmed biserov češkega novega vala, zmes anarhije in filmskega eksperimenta, zaradi katerega je oblast režiserki za več let prepovedala ustvarjanje filmov.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Pisma očetu (Pisma ćaći)
Damir Čučić, Hrvaška, 2012, video, barvni, 72', ap
Film Pismo očetu govori o odnosu med očetom in sinom ter dolgih letih nakopičenih težav v njuni komunikaciji. Sin, 44-letni Milivoj, se ne more znebiti strahu, da je zvesta kopija svojega očeta, 70-letnega Mateja, in da je očetovo življenje projekcija njegove prihodnosti. Da bi dokazal svojo večvrednost, z amatersko kamero posname video pismo, s katerim želi očeta kompromitirati in dokazati, da je neprimerno boljši človek. Oče se brani pred obtožbami iz sinovega video-pisma in svoja dejanja opravičuje pred bližnjimi, sosedi, prijatelji. Okolici predstavi svoj pogled na družinske težave in mnenje o sinovem pismu.
»Celotni projekt filma Pismo očetu je bil režijska improvizacija na dano temo in dokumentiranje igralskih kreacij, ki so bile pozneje postavljene kot vzporedne sekvence sinovih obtožb in očetove obrambe. To predstavlja platformo za prvi dve tretjini filma, v tretji pa sledi srečanje očeta in sina. Režijski pristop je bil pogojen s skromnimi začetnimi produkcijskimi pogoji, toda namera režiserja ni, da bi bilo to opazno v rezultatu, temveč da nastane prepričljiv celovečerni igrani film, posnet na dokumentaren način.« Damir Čučić
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
19.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
20.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nočna pustolovščina
Jane Kavčič (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 20'
Sarabanda za obešence
Mirč Kragelj (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1968, video, čb, 45'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.1. torek
19.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Naš avto
František Čap, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'
Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu, za katero je scenarij Čapu pomagal pisati Vitomil Zupan.
21.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Idealist
Igor Pretnar, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121'
Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Po klasičnem socialno-kritičnem romanu Ivana Cankarja je scenarij napisal Vitomil Zupan.
22.1. sreda
19.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Peta zaseda
France Kosmač, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.66, čb, 91'
Partizanski odred nekajkrat zapored pade v sovražno zasedo, kar zbuja sum, da je med borci izdajalec. Komandant Hari (Tone Gogala) in komisar Ilija (Boris Cavazza) se odločita za umik v osamljeno vas, kjer skušata odkriti, kdo je sovražni agent. Posneto po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
»Peta zaseda je neupravičeno pozabljena slovenska filmska klasika, ki je veliko pred bistveno bolj razvpitim Nasvidenje v naslednji vojni dekonstruirala popularna črno-bela slikanja partizanske vstaje, znotraj tega pa še posebej izzivalno problematizirala komunistično uzurpacijo partizanskega boja in izpraznjene rituale socializma v času, ko je bil film narejen.« Peter Stanković
21.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 85'
Dina (Vida Jerman), mlada žena direktorja Gantarja (Miha Baloh), sreča simpatičnega študenta in športnika Luko (Igor Galo) in se zaljubi vanj. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko, ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna erotična melodrama, posneta po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
23.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
»Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« John Steinbeck
»Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« Woodie Guthrie
21.30
Pogoji (in) možnosti
Pobesneli Maks 3 (Mad Max Beyond Thunderdome)
George Miller, Avstralija/ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Pobesneli Maks (Mel Gibson) se brezciljno klati po postapokaliptični, protokapitalistični pustinji in namaka v prašičjih iztrebkih, dokler ga pleme podivjanih, zapuščenih otrok ne zamenja za odrešenika in poprosi, naj jih popelje do mitološke rajske oaze, kjer bodo vladali mir, pravičnost, bratstvo in enotnost.
24.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Tu je tvoje življenje (Här har du ditt liv)
Jan Troell, Švedska, 1966, 35mm, 1.66, čb/barvni, 145', svp
Osiromašena pokrajina na severu Švedske leta 1914. Mladi Olof, star komaj štirinajst let, zapusti dom krušnih staršev in se poda na svoje. Dela kot drvar, zidar, mlinar, prodajalec slaščic in naposled kot kino operater. Pridruži se delavskemu gibanju in se seznani z načeli socializma ter vizijo boljšega sveta za zgarano in izkoriščano delavsko rajo. Portret zorenja in političnega osveščanja vedoželjne mladine, klasika evropskega filma šestdesetih.
21.45
Pogoji (in) možnosti
Skrivnostni otok dr. Moreauja (The Island of Dr. Moreau)
John Frankenheimer, Richard Stanley, ZDA, 1996, 35mm, 2.35, barvni, 96', sp
Po istoimenskem romanu H.G. Wellsa posneta utopija o blaznem, vizionarskem doktorju Moreauju (Marlon Brando v eni zadnjih velikih vlog), ki na samotnem otoku eksperimentira s križanjem človeškega in živalskega genetskega materiala, da bi tako ustvaril novo vrsto, zaznamovano predvsem z altruizmom, ki bi se nato organizirala v idealno, harmonično družbo. Ker rezultati niso idealni in takojšnji, se doktor zateče k manipuliranju novonastalega ljudstva, zaradi česar se slednje upre in marksistični projekt propade.
25.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko družbe.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa.
26.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Profesor doktor Janez Milčinski
Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 13'
Vprašaj
Jure Pervanje, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 2'
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 6'
Edvard Kocbek (skica za portret)
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 24'
Kam je odtekla voda
Andrej Mlakar, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
Kamen
Koni Steinbacher, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Tridesetletnica slovenskega celovečernega filma
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam, brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo. Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
28.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Pikapolonica, pikapolonica (Ladybird, Ladybird)
Ken Loach, 1994, VB, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
Pretresljiva drama o spopadu neupogljive ženske z različnimi britanskimi socialnimi službami, ki ji skušajo odvzeti otroke. Britanska verzija Samorastnikov.
29.1. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sol zemlje (Salt of the Earth)
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje, a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje – edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska ('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico, producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti: da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'.« Marcel Štefančič, jr.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
30.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Jaz, črnec (Moi, un noir)
Jean Rouch, Francija, 1958, 35mm, 1.37, čb, 73', svp
Mladeniči iz Slonokoščene obale v prostem času oponašajo zahodnjaški način življenja in celo prevzamejo nova, glamurozna imena takratne zahodne popularne kulture, kakršna so na primer Edward G. Robinson, Eddie Constantine, Tarzan, Dorothy Lamour. Antropološki pogled Jeana Roucha jih spremlja na njihovih pretežno brezciljnih pohajkovanjih, razpetih predvsem med popivanjem in sanjarjenjem o (zaposleni) prihodnosti. Dragocen etnografski dokument, ostra kritika evropskega kolonializma in radikalna prelomnica v zgodovini filma. Roucheva okretna kamera, preskakujoča montaža ter brezšivna mešanica igranega in dokumentarnega dispozitiva med drugim odpreta vrata francoskemu novemu valu.
21.00
Pogoji (in) možnosti
8 milj (8 Mile)
Curtis Hanson, ZDA/Nemčija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Mladenič iz Detroita (Eminem) v prostem času skozi pisanje verzov in recitiranje izraža jezo nad neperspektivnim kapitalističnim okoljem, v katerem je prisiljen odraščati. Za borno plačo gara v tovarni avtomobilov, bolj ali manj uspešno rešuje težave z dekleti in vročekrvnimi prijatelji, zvečer pa se stiska v prikolici z brezposelno mamo, njenim nasilnim ljubimcem in svojo mlajšo sestro. Vsak teden se udeleži tekmovanja v klepanju rim, ki poteka v lokalnem klubu, kamor sicer zahajajo samo temnopolti, tako da ima kot belec še dodatne težave pri poskusih vključevanja v družbo.
31.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Umberto D.
Vittorio De Sica, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Umberto D. je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je majhen pes. Življenje mu greni tiranska najemodajalka, ki od njega zahteva vedno več denarja, tako da ubogemu Umbertu grozi, da se bo znašel na cesti. Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta napelje na misel, da je edina rešitev samomor. Eden vrhuncev italijanskega neorealizma; nežen, počasen in natančen portret nekega žalostnega vsakdana.
»Dokler nisem videl filma Umberto D., sem bil prepričan, da so Tatovi koles največji domet neorealizma, še posebej kar zadeva koncepcijo same zgodbe. Brez oklevanja izjavljam, da je film redkokdaj odšel tako daleč v razumevanju, kaj pomeni biti človek. In prav tako, kaj pomeni biti pes.« André Bazin
21.00
Pogoji (in) možnosti
Rocky Balboa
Sylvester Stallone, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Rocky Balboa (Stallone) je upokojen boksar, ki s skromnim prihodkom od zanikrnega lokala sam životari v majhni sobi v Filadelfiji, njegov edini prijatelj pa je potepuški pes. Življenje mu grenijo spomin na minule dni stare slave, odtujeni sin in zapiti prijatelj, preganja ga duh pokojne žene. Nemir v ostarelem samcu narašča in ga naposled pripelje do odločitve o reaktivaciji športne kariere. Vrhunec novodobnega ameriškega neorealizma, obenem tudi najbolj izrazit in uspešen Stallonejev poklon svojemu velikemu vzorniku in mentorju Charlesu Chaplinu.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
http://www.kinoteka.si/si/463/137/Debord_prvic_na_velikem_platnu_v_Sloveniji.aspx
Še pred tem pa se bomo v ponedeljek, 6. januarja, poklonili 90-letnici Štefke Drolc:
http://www.kinoteka.si/si/463/136/Posveceno_90_letnici_stefke_Drolc.aspx
Program slovenske kinoteke – januar
pogoji (in) možnosti
»Ko vstopam, vrata tovarne niso enaka kot takrat, ko izstopam, ali pa ko grem mimo brezposeln.«
Gilles Deleuze
Slovenska kinoteka v leto 2014 vstopa z obširno tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo od začetka januarja do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari. Misel je lahko očrt, analiza, agitacija ali utopija. Kapitalizem je lahko spermij, embrij, pošast ali metastaza. Dilema, rečeno z Roso Luxemburg, je zgolj ena: socializem ali barbarstvo.
Retrospektiva seveda ni naključje. Leto 2014 bo še eno leto, ki ga bo zaznamovala prevlada kapitala na vseh področjih družbenega in individualnega življenja. Še eno leto izkoriščanja človeške ustvarjalnosti za zasebne dobičke mikroskopskega sloja zajedavcev. Še eno leto načrtnega slabšanja življenjskih razmer velikega dela sveta. Še eno leto povečevanja družbenih, rasnih, spolnih in kulturnih neenakosti v lokalnih in globalnih okvirih. Še eno leto uničevanja in ropanja družbene lastnine in dobrobiti, ki si jih je po 2. svetovni vojni mukoma priborilo delavstvo. Še eno leto arogantnega izsiljevanja nacionalnih političnih elit, ki služijo zgolj interesom nadnacionalnih kapitalskih elit. Še eno leto razkrajanja vse šibkejših družbenih vezi med skupnostmi, generacijami in posamezniki. Še eno leto širjenja epidemij depresije, tesnobe, ravnodušja in drugih prezrtih patologij, ki spremljajo jalovost življenja v neoliberalizmu. Še eno leto ciničnih evfemizmov in gnusnih laži, ki opravičujejo zgodovinske zločine ter prihajajoče krivice. Še eno leto nesmiselnih množičnih spektaklov ter konservativnih kvazi-utopij družabnih omrežij ter medmrežja. Še eno leto krepitve fašizma in sklerotičnih reakcij liberalne levice. Še eno leto imperialističnih vojn, fevdalizacije sveta v razvoju, globalizirane revščine, novih bolezni in smrtonosnih klimatskih katastrof.
Leto 2014 bo tudi stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost. Leta 1914 je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič rekrutiran za namene manipulacij s patriotskimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se soočale s šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne. Leto 1914 je leto, ko je D. W. Griffith pričel snemati Rojstvo naroda, rasistični ep, ki je zapisal novo umetnost dvoumni usodi: pospešeni modernosti, ki bo osvobodila človeški pogled in zavest spon preteklosti, a tudi prihodnosti, ki bo zmožna vpreči množice v katastrofalne politične projekte 20. stoletja. In seveda tudi usodi lastne industrializacije in širokega poblagovljenja gibljivih podob, ki bodo postale ena najdonosnejših dobrin kapitalizma. Leto 1914 pa je vendar tudi leto, ko se je v film priklatil Charlie Chaplin in utelesil univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha, ki se instinktivno upira vsemogočni logiki kapitala, nacionalne države ter represivnih ideologij. Film je takrat demonstriral, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura. Narejen je iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije buržoaznega sveta, pa tudi hierarhije med ustvarjalci in gledalci, ki se odslej srečujejo pod praporom nadnacionalne skupnosti filmskega intelekta in afekta. Zmožen je naslavljati univerzalno občinstvo – zlasti vse tiste, ki so za preživetje primorani prodajati svoje delo, pa četudi ne govorijo istega jezika. Je polje svobodne in – kot protislovna umetnost – tudi kapitalistične ustvarjalnosti, v katero se najjasneje zapisujejo nestrjene sedanjosti kot tudi spodletele preteklosti. Ni le pokopališče preperelih podob in umrlih teles, ki jih oživljajo snopi svetlobe, ampak tudi žitnica minulih skupnih prihodnosti. Te pa v času, ko neoliberalizem pospešeno uničuje vse možne prihodnosti, nujno potrebujemo za oživitev skupne politične domišljije in dejavnosti. - Jurij Meden, Nil Baskar
Januarski spored Slovenske kinoteke
2.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966, 35mm, 2.35, barvni, 162', sp
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim severom in jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood, dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef, hudoben) iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se izteče v epskem pištolskem troboju in zakroži v ultimativni špageti vestern.
3.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Bilo je nekoč na Divjem zahodu (C'era una volta il West)
Sergio Leone, Italija/ZDA, 1968, 35mm, 2.35, barvni, 178', sp
Lastnik velikega posestva na Divjem zahodu, prek katerega naj bi kmalu speljali železnico, pričakuje prihod žene (Claudia Cardinale), s katero se je pred kratkim poročil. Ko gospa pripotuje na rob civilizacije, tam najde le še trupla moža in njegovih treh sinov. Okrog bogate vdove in dragocene zemlje se zbere pisana družba oboroženih podjetnikov, vsak s svojimi načrti in nerazčiščenimi računi iz preteklosti. Leonejeva najbolj ambiciozna alegorija kapitalizma kot strelskega obračuna, obenem tudi eden največjih vesternov, tudi po zaslugi (kot vedno) izjemne in (kot vedno) takoj ponarodele glasbe Ennia Morriconeja.
4.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America)
Sergio Leone, ZDA/Italija, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 222', sp
Bivši gangster Noodles (Robert De Niro) se konec šestdesetih let prejšnjega stoletja po petintridesetih letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v židovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom (James Woods). Klasična drama o vzponu in padcu pouličnega gangsterja ter o vrednotah nekega časa in vzgoje, ki jih povozijo pravila prostega trga.
5.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
6.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Na klancu
Vojko Duletič, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, čb, 98'
Zgodba o Francki (Štefka Drolc), ki že od rane mladosti teče za vozom sreče, a ga nikoli ne dohiti. Prvič se je prisiljena soočiti s tem, ko gre na romanje in je ne vzamejo na voz, da bi se lahko peljala, ampak mora teči za njim. Nekonvencionalna ekranizacija istoimenskega romana Ivana Cankarja in obenem ena najbolj markantnih filmskih vlog Štefke Drolc.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev.
20.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Deseti brat
Vojko Duletič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 88'
Piše se leto 1840. Deseti brat Martinek Spak (Radko Polič) pripelje na grad Slemenice mladega učitelja Lovra Kvasa. Med Lovrom in domačo hčerko Manico vzplamti ljubezen, ki pa jo morata zaljubljenca skrivati, saj je v Manico zagledan tudi Marjan, sin sosednjega graščaka Piškava. Ekranizacija istoimenskega romana Josipa Jurčiča, ki obenem velja za prvi slovenski roman.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev. Pred projekcijo bo Štefki Drolc podeljena nagrada Bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
7.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti, vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Prestona Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja za eno najboljših screwball (prismojenih) komedij, ki v skladu z žlahtnimi zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične spopade na frontni liniji splov in razredov.
21.00
Pogoji (in) možnosti – otvoritev!
Filmski obzornik 57: Vprašajmo se (Newsreel 57: We Should Ask Ourselves)
O(bzorniška) F(ronta), Slovenija, 2013, video, 16:9, čb, 4'
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17', bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop, kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga netipično košate brke.
Delavci zapuščajo tovarno (Arbeiter verlassen die Fabrik)
Harun Farocki, Nemčija, 1995, video, 1.37, čb/barvni, 36', ap
Prodorna dokumentarna analiza dediščine znamenitega istoimenskega kratkega filma bratov Lumière, analiza sledi, ki jo je motiv dela vtisnil v zgodovino filma, obenem tudi analiza kinematografskega medija samega.
Vstop prost.
8.1. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti/In memoriam: Paul Walker (1973-2013)
Hitri in drzni (The Fast and the Furious)
Rob Cohen, ZDA/Nemčija, 2001, 35mm, 2.35, 107', sp
Policist pod krinko (Paul Walker) se pridruži podzemni tolpi ultimativnih fetišistov avtomobilske industrije, ki ji načeluje karizmatični Vin Diesel. Za blazneže je vsak dan nedelja, romantična in brezdelna, posvečena izključno čaščenju kovinskega blaga, zato mladega policista logično zanima, od kod tolpi finančna sredstva za vzdrževanje tega ekscentričnega življenjskega sloga. Kmalu tudi sam pade pod njihov vpliv in zapusti državno službo. Definitivna in simptomatična popkulturna atrakcija novega tisočletja, ki je do danes spočela že pet nadaljevanj in množicam v paketu jasno sporočila, da je novodobni upornik (brez razloga) lahko samo še podjetnik, ki se sistemu lahko upira samo še v imenu povsem dereguliranega prostega trga in profita.
21.15
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20-ih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, vrsto let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
9.1. četrtek
18.00
Pogoji (in) možnosti
Avatar
James Cameron, ZDA/VB, 2009, 35mm, 1.78, barvni, 161', sp
»Težko boste našli film, ki bi tako prepričljivo, tako spektakularno in obenem tako hipnotično zrušil kompletno ameriško mitologijo, vključno z vero v ‘manifestno usodo’ in drugimi imperialnimi fantazijami. Avatar namreč povsem jasno in direktno pokaže, da so Američani to, kar zdaj počnejo Iračanom, prej počeli Indijancem, in da je ameriška imperialna politika – vojaške invazije na dežele s strateškimi naravnimi bogastvi – nesprejemljiva.« Marcel Štefančič, jr.
»Cameronov Avatar je nedvomno film, ki je v zadnjem času ‘pretresel’ svet, vsaj kot neka kinematografska ‘tehnološka revolucija’ in nova gledalska izkušnja. Skoraj ni pretirano reči, da je neke vrste repriza tiste ‘epohalne’ kinematografske geste, namreč lumierovske conquete du monde, torej filmske osvojitve sveta, ki se je dogodila ob koncu 19. stoletja, ko so Lumièrovi snemalci invencijo cinématographa demonstrirali po vsem svetu, vse od Pariza do Melbourna in od Maribora do Ria de Janeira. /…/ V vseh pogledih intriganten film.« Zdenko Vrdlovec
21.00
Pogoji (in) možnosti
In girum imus nocte et consumimur igni
Guy Debord, Francija, 1978, 35mm, čb, 100', ap
Magnum opus radikalnega francoskega misleca in filmskega ustvarjalca, v katerem temeljito prevpraša tako družbo spektakla kot tudi svoje komentarje in kritično vlogo v relaciji do nje.
»Da bi opisali spektakel, njegovo strukturo, način delovanja in sile, ki težijo k njegovemu razkroju, moramo umetno razločiti neločljive elemente. Ko ga analiziramo, v določeni meri uporabljamo prav jezik spektakla, v tem ko prečimo metodološki teren družbe, ki se izraža v spektaklu. Toda kjer je spektakel glavni smisel celotnega delovanja družbeno-ekonomske ureditve, je obenem tudi urnik, ki narekuje, kje in kdaj se bo kaj zgodilo. Spektakel je zgodovinski moment, v katerega smo ujeti.«
Guy Debord
»Ni filma. Film je mrtev. Nobenega filma biti več ne more. Če želite, se lahko pogovorimo ...«
Guy Debord
V sodelovanju s Filmskimi mutacijami, 7. festivalom nevidnega filma.
10.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
Mali potepuh (Chaplin) je ukleščen v vedno bolj poblaznel, vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v zgodovini umetnosti.
»Nekaj je narobe. Stvari so slabo upravljane, ko je v najbolj bogati državi na svetu brez dela pet milijonov ljudi. Mislim, da tega šokantnega dejstva ne moremo odpraviti s staromodno pametjo, ki pravi, da blaginji neizogibno sledijo težki časi. Mislim tudi, da za nastalo ekonomsko stanje ne moremo kriviti dogodkov v sedanjosti. Osebno v to dvomim. Nekaj je narobe z našimi načini produkcije in s kreditnim sistemom. Seveda govorim kot laik, kot tisoči drugih, ki so zaskrbljeni nad resnimi razmerami.« Charles Chaplin
21.00
Pogoji (in) možnosti
Matrica (The Matrix)
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem.
11.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Dobri sosed Gustav (Gusztáv, a jószomszéd)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1962, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav + 1 glava (Gusztáv + 1 fő)
Tamás Szabó Sipos, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav ostane v postelji (Gusztáv ágyban marad)
Atilla Dargay, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Dragi Gustav (Gusztáv drága)
József Nepp, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav izven vrste (Gusztáv soron kívül)
Nepp Soronkivül, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Lahko noč, Gustav! (Gusztáv, jó éjszakát!)
Gyula Macskássy, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav kot družabno bitje (Gusztáv a társas lény)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in denarnica (Gusztáv és a pénztárca)
Gyula Macskássy, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Praktični Gustav (Gusztáv praktikus)
Remenyik Lajos, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
21.00
Pogoji (in) možnosti
Idioti (Idioterne)
Lars von Trier, Danska, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 117', sp
Po strogih načelih »zaobljube nedolžnosti« posneta drama o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta prakticirajo idiotizem. Mednje pride novinka Karen, ki sprva ni pripravljena sprejeti njihove »estetike«. Ostali jo prepričajo in kmalu tudi sama postane »idiot«, toda ko se čez čas oglasi pri starših, njen »idiotizem« naleti na neodobravanje. Notorična mojstrovina o pogojih, možnostih in (ne)smislu kljubovanja družbenim konvencijam.
12.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
13.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Po nesreči
Slovenija, 1983, 35 mm, barvni, 15'
Portret Janez Vipotnik
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 25'
Tranzitni turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 11'
Zdraviliški turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 12'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Dih
Božo Šprajc, Slovenija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 111'
V porodnišnici se stopnja umrljivosti dojenčkov sumljivo hitro dviga. Razlog naj bi bila neraziskana pljučna bolezen. Zdravnica Barbara se odloči, da bo o tem tragičnem fenomenu obvestila javnost, vendar ji to potezo poskušajo preprečiti tako nekateri zdravniki kot medicinski upravni aparat. Obenem se zaostruje tudi splošno družbeno ozračje, zato oblast prepove študentsko revijo, ki poskuša bolnišnične dogodke problematizirati. Srhljivka o vmešavanju politike v medicino.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
14.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb, 52', svp
Vzhodna Nemčija je leta 1962 proizvedla celovečerni televizijski dokumentarec o novodobni zgodovini takrat še pod Francovim jarmom trpeče Španije, pri čemer dve tretjini filma v resnici tvori izvirna in integralna verzija ene največjih dokumentarnih klasik vseh časov, Španske zemlje Jorisa Ivensa, še dandanes aktualnega in angažiranega apela k uporu zoper fašizem na pohodu.
»Dokumentarec, ki je nastal na pobudo skupine ameriških intelektualcev (med njimi so bili pesnik Archibad MacLeish, pisateljica Lillian Hellman in Ernest Hemingway, skladatelj Virgil Thomson itn.) ter je, med drugim, služil tudi za zbiranje sredstev solidarnosti za španske borce, je v prvi vrsti zaslužen za povsem novo, docela specifično vizijo vojnega poročanja. Prvič v zgodovini dokumentarnega filma se je namreč dokumentarist podal neposredno v borbeno območje, brez vnaprej pripravljene 'zgodbe', tako da je ta nastajala na licu mesta, v skladu z razvojem dogodkov. V situaciji, v kateri je eno poglavitnih določil predstavljalo načelo naključja, je, kot pravi avtor sam, vlogo ključnega 'so-režiserja' prevzel kar sovražnik oziroma neposredni potek bojev, v katerih je bila filmska ekipa soudeležena.« Andrej Šprah
21.00
Pogoji (in) možnosti
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
George A. Romero, Kanada/Francija/ZDA, 2005, 35mm, 2.35, barvni, 93', sp
Postapokaliptična dežela je preplavljena z zombiji. Redki preživeli, predvsem premožni, ki si to lahko privoščijo, se skrivajo v zavarovanih utrdbah in tam prakticirajo fevdalno ureditev. Četrta inštalacija kultnega Romerovega seriala o živih mrtvecih ponovno v neločljivo celoto sešije žanr in politično agitacijo. Zombiji tokrat nastopajo predvsem kot alegorija razlaščenega in nepričakovano osveščenega proletariata, ki želi zavzeti grad in pokončati grofa.
15.1. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Češkoslovaški novi val
Plavolaskine ljubezni (Lásky jedné plavovlásky)
Miloš Forman, Češkoslovaška, 1965, 35mm, 1.37, čb, 82', sp
Andula, mlado delavsko dekle iz zakotnega češkega mesta, se zaljubi v člana glasbene skupine iz Prage in tako ubeži dolgčasu svojega siceršnjega življenja. Toda njen sen o srečni ljubezni se kmalu razblini. Grenka komedija, nominirana za tujejezičnega oskarja, je Miloša Formana izstrelila v mednarodno orbito.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop prost.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Moje poletje ljubezni (My Summer of Love)
Pawel Pawlikowski, VB, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 87', sp
Mlada, nevedna, siromašna podeželanka Mona (Natalie Press), ki jo družno zatirajo ekonomski sistem, blazna družina in prazna ljubezenska zveza, nekega dne sreča uglajeno, gosposko, bogato Tamsin (Emily Blunt), ki v isti britanski vasi preživlja brezskrbne počitnice na dvorcu svojih aristokratskih staršev. Med dekletoma se sprva splete tesno prijateljstvo, vendar se naposled izkaže, da je razredni prepad vendarle preglobok in nepremostljiv. Novodobna filmska klasika marksistične interpretacije ljubezni in preživljanja prostega časa.
16.1. četrtek
19.00
Češkoslovaški novi val
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp
Spogledljiva in frfotava kabaretna pevka Klara nekega dne izgubi biserno ogrlico, darilo njenega največjega oboževalca, ministra za pravosodje. Nastane godlja, saj bi minister ogrlico rad čim prej našel, da se v nepravih rokah ne bi razkrinkala kot ponaredek, Klara pa bi incident rada prikrila pred svojim možem, ljubosumnim cirkuškim akrobatom. Tretji celovečerec Jiříja Menzla (Strogo nadzorovani vlaki) je črna komedija zmešnjav, ki se hkrati bere kot poklon češkim kriminalkam tridesetih in politična satira aktualnega stanja v državi tik pred sovjetsko invazijo.
21.00
Češkoslovaški novi val
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp
Med vojno stric zaukaže mlademu fantiču, naj skrije njegovo puško. Deček zaupa svojo skrivnost prijatelju. Skrita puška buri fantazijo obeh pobov. Ko ubijejo njuno prijateljico in sestro, puško odkopljeta in začneta pod vplivom grozot fašistov z njo streljati. Protivojna mojstrovina slovaške izpostave češkoslovaškega novega vala.
17.1. petek
19.00
Češkoslovaški novi val
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp
Glej četrtek 16.1. ob 21.00.
21.00
Češkoslovaški novi val
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp
Glej četrtek 16.1. ob 19.00.
18.1. sobota
19.00
Češkoslovaški novi val
Marjetice (Sedmikrasky)
Vera Chytilová, Češkoslovaška, 1966, 35mm, 1.37, barvni, 74', svp
Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriarhalne kulture, zato nenehno povzročata težave: lažeta moškim, veliko jesta, pijeta in uničujeta stvari. Njune dogodivščine vseskozi spremlja vizualno eksperimentiranje, zato se tudi za gledalca v vsakem prizoru zgodi kaj nepričakovanega. Eden izmed biserov češkega novega vala, zmes anarhije in filmskega eksperimenta, zaradi katerega je oblast režiserki za več let prepovedala ustvarjanje filmov.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Pisma očetu (Pisma ćaći)
Damir Čučić, Hrvaška, 2012, video, barvni, 72', ap
Film Pismo očetu govori o odnosu med očetom in sinom ter dolgih letih nakopičenih težav v njuni komunikaciji. Sin, 44-letni Milivoj, se ne more znebiti strahu, da je zvesta kopija svojega očeta, 70-letnega Mateja, in da je očetovo življenje projekcija njegove prihodnosti. Da bi dokazal svojo večvrednost, z amatersko kamero posname video pismo, s katerim želi očeta kompromitirati in dokazati, da je neprimerno boljši človek. Oče se brani pred obtožbami iz sinovega video-pisma in svoja dejanja opravičuje pred bližnjimi, sosedi, prijatelji. Okolici predstavi svoj pogled na družinske težave in mnenje o sinovem pismu.
»Celotni projekt filma Pismo očetu je bil režijska improvizacija na dano temo in dokumentiranje igralskih kreacij, ki so bile pozneje postavljene kot vzporedne sekvence sinovih obtožb in očetove obrambe. To predstavlja platformo za prvi dve tretjini filma, v tretji pa sledi srečanje očeta in sina. Režijski pristop je bil pogojen s skromnimi začetnimi produkcijskimi pogoji, toda namera režiserja ni, da bi bilo to opazno v rezultatu, temveč da nastane prepričljiv celovečerni igrani film, posnet na dokumentaren način.« Damir Čučić
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
19.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
20.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nočna pustolovščina
Jane Kavčič (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1960, 35mm, barvni, 20'
Sarabanda za obešence
Mirč Kragelj (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1968, video, čb, 45'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.1. torek
19.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Naš avto
František Čap, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'
Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu, za katero je scenarij Čapu pomagal pisati Vitomil Zupan.
21.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Idealist
Igor Pretnar, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121'
Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Po klasičnem socialno-kritičnem romanu Ivana Cankarja je scenarij napisal Vitomil Zupan.
22.1. sreda
19.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Peta zaseda
France Kosmač, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.66, čb, 91'
Partizanski odred nekajkrat zapored pade v sovražno zasedo, kar zbuja sum, da je med borci izdajalec. Komandant Hari (Tone Gogala) in komisar Ilija (Boris Cavazza) se odločita za umik v osamljeno vas, kjer skušata odkriti, kdo je sovražni agent. Posneto po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
»Peta zaseda je neupravičeno pozabljena slovenska filmska klasika, ki je veliko pred bistveno bolj razvpitim Nasvidenje v naslednji vojni dekonstruirala popularna črno-bela slikanja partizanske vstaje, znotraj tega pa še posebej izzivalno problematizirala komunistično uzurpacijo partizanskega boja in izpraznjene rituale socializma v času, ko je bil film narejen.« Peter Stanković
21.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 85'
Dina (Vida Jerman), mlada žena direktorja Gantarja (Miha Baloh), sreča simpatičnega študenta in športnika Luko (Igor Galo) in se zaljubi vanj. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko, ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna erotična melodrama, posneta po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
23.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v komunista. Zgodnja, ob nastanku kontroverzna in dandanes nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
»Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film, v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno, vendar je res.« John Steinbeck
»Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može, ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma.« Woodie Guthrie
21.30
Pogoji (in) možnosti
Pobesneli Maks 3 (Mad Max Beyond Thunderdome)
George Miller, Avstralija/ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Pobesneli Maks (Mel Gibson) se brezciljno klati po postapokaliptični, protokapitalistični pustinji in namaka v prašičjih iztrebkih, dokler ga pleme podivjanih, zapuščenih otrok ne zamenja za odrešenika in poprosi, naj jih popelje do mitološke rajske oaze, kjer bodo vladali mir, pravičnost, bratstvo in enotnost.
24.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Tu je tvoje življenje (Här har du ditt liv)
Jan Troell, Švedska, 1966, 35mm, 1.66, čb/barvni, 145', svp
Osiromašena pokrajina na severu Švedske leta 1914. Mladi Olof, star komaj štirinajst let, zapusti dom krušnih staršev in se poda na svoje. Dela kot drvar, zidar, mlinar, prodajalec slaščic in naposled kot kino operater. Pridruži se delavskemu gibanju in se seznani z načeli socializma ter vizijo boljšega sveta za zgarano in izkoriščano delavsko rajo. Portret zorenja in političnega osveščanja vedoželjne mladine, klasika evropskega filma šestdesetih.
21.45
Pogoji (in) možnosti
Skrivnostni otok dr. Moreauja (The Island of Dr. Moreau)
John Frankenheimer, Richard Stanley, ZDA, 1996, 35mm, 2.35, barvni, 96', sp
Po istoimenskem romanu H.G. Wellsa posneta utopija o blaznem, vizionarskem doktorju Moreauju (Marlon Brando v eni zadnjih velikih vlog), ki na samotnem otoku eksperimentira s križanjem človeškega in živalskega genetskega materiala, da bi tako ustvaril novo vrsto, zaznamovano predvsem z altruizmom, ki bi se nato organizirala v idealno, harmonično družbo. Ker rezultati niso idealni in takojšnji, se doktor zateče k manipuliranju novonastalega ljudstva, zaradi česar se slednje upre in marksistični projekt propade.
25.1. sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo kritiko družbe.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93', svp
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa.
26.1. nedelja
Kinoteka je zaprta.
27.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Profesor doktor Janez Milčinski
Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 13'
Vprašaj
Jure Pervanje, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 2'
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 6'
Edvard Kocbek (skica za portret)
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 24'
Kam je odtekla voda
Andrej Mlakar, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
Kamen
Koni Steinbacher, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Tridesetletnica slovenskega celovečernega filma
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam, brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo. Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
28.1. torek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Pikapolonica, pikapolonica (Ladybird, Ladybird)
Ken Loach, 1994, VB, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
Pretresljiva drama o spopadu neupogljive ženske z različnimi britanskimi socialnimi službami, ki ji skušajo odvzeti otroke. Britanska verzija Samorastnikov.
29.1. sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti
Sol zemlje (Salt of the Earth)
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
»Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje, a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje – edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska ('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico, producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti: da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'.« Marcel Štefančič, jr.
21.00
Pogoji (in) možnosti
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
30.1. četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Jaz, črnec (Moi, un noir)
Jean Rouch, Francija, 1958, 35mm, 1.37, čb, 73', svp
Mladeniči iz Slonokoščene obale v prostem času oponašajo zahodnjaški način življenja in celo prevzamejo nova, glamurozna imena takratne zahodne popularne kulture, kakršna so na primer Edward G. Robinson, Eddie Constantine, Tarzan, Dorothy Lamour. Antropološki pogled Jeana Roucha jih spremlja na njihovih pretežno brezciljnih pohajkovanjih, razpetih predvsem med popivanjem in sanjarjenjem o (zaposleni) prihodnosti. Dragocen etnografski dokument, ostra kritika evropskega kolonializma in radikalna prelomnica v zgodovini filma. Roucheva okretna kamera, preskakujoča montaža ter brezšivna mešanica igranega in dokumentarnega dispozitiva med drugim odpreta vrata francoskemu novemu valu.
21.00
Pogoji (in) možnosti
8 milj (8 Mile)
Curtis Hanson, ZDA/Nemčija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp
Mladenič iz Detroita (Eminem) v prostem času skozi pisanje verzov in recitiranje izraža jezo nad neperspektivnim kapitalističnim okoljem, v katerem je prisiljen odraščati. Za borno plačo gara v tovarni avtomobilov, bolj ali manj uspešno rešuje težave z dekleti in vročekrvnimi prijatelji, zvečer pa se stiska v prikolici z brezposelno mamo, njenim nasilnim ljubimcem in svojo mlajšo sestro. Vsak teden se udeleži tekmovanja v klepanju rim, ki poteka v lokalnem klubu, kamor sicer zahajajo samo temnopolti, tako da ima kot belec še dodatne težave pri poskusih vključevanja v družbo.
31.1. petek
19.00
Pogoji (in) možnosti
Umberto D.
Vittorio De Sica, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Umberto D. je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je majhen pes. Življenje mu greni tiranska najemodajalka, ki od njega zahteva vedno več denarja, tako da ubogemu Umbertu grozi, da se bo znašel na cesti. Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta napelje na misel, da je edina rešitev samomor. Eden vrhuncev italijanskega neorealizma; nežen, počasen in natančen portret nekega žalostnega vsakdana.
»Dokler nisem videl filma Umberto D., sem bil prepričan, da so Tatovi koles največji domet neorealizma, še posebej kar zadeva koncepcijo same zgodbe. Brez oklevanja izjavljam, da je film redkokdaj odšel tako daleč v razumevanju, kaj pomeni biti človek. In prav tako, kaj pomeni biti pes.« André Bazin
21.00
Pogoji (in) možnosti
Rocky Balboa
Sylvester Stallone, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Rocky Balboa (Stallone) je upokojen boksar, ki s skromnim prihodkom od zanikrnega lokala sam životari v majhni sobi v Filadelfiji, njegov edini prijatelj pa je potepuški pes. Življenje mu grenijo spomin na minule dni stare slave, odtujeni sin in zapiti prijatelj, preganja ga duh pokojne žene. Nemir v ostarelem samcu narašča in ga naposled pripelje do odločitve o reaktivaciji športne kariere. Vrhunec novodobnega ameriškega neorealizma, obenem tudi najbolj izrazit in uspešen Stallonejev poklon svojemu velikemu vzorniku in mentorju Charlesu Chaplinu.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
