Predstavitvi bo sledilo predavanje gosta z naslovom "Altman in 'nacionalno-popularno'", ki bo posvečeno filmu po gostovem izboru: Kratkim zgodbam Roberta Altmana.
Filmska kartiranja
Slovenska kinoteka, zbirka Imago, 2012
izbor Luka Arsenjuk
prevedla Luka Arsenjuk in Maja Lovrenov
uredila Andrej Šprah in Nil Baskar
Filmska kartiranja predstavljajo vrsto ključnih esejev, ki jih je Fredric Jameson v svojem dolgoletnem delu posvetil filmu. Izbor je osredotočen na zapise, ki so zlasti pomembni za razumevanje Jamesonovega kritičnega projekta kot takega – projekta, ki bi lahko opisali kot razločitev kulturnih logik in estetskih form treh obdobij kapitalistične moderne dobe (realizem, modernizem in postmodernizem).
Pričujoči eseji predstavljajo enega redkih sodobnih primerov marksistične kritike filma, tradicije, ki si je film prizadevala osvojiti kot pomemben problem za kritiko ideologije, zgodovinsko analizo in politični boj. Segajo od konca sedemdesetih let ("Reifikacija in Utopija v množični kulturi") do sredine preteklega desetletja ("Dekalog kot Dekameron"); vidno se posvečajo spremembam v določilih filmskega realizma ("Obstoj Italije"), specifičnim narativnim oblikam, ki zaznamujejo postmoderno dobo ("Totaliteta kot zarota") in tudi prizadevanjem, da bi začrtali nove oblike dojemanja globalnega in perifernega v okviru svetovnega sistema ("Prekartiranje Tajpeja", "Theo Angelopoulos").
Preko enciklopedične analize, ki obsega tako dela dominantnega, hollywoodskega načina filmske produkcije, kot tista, ki prihajajo iz »obrobij«, in ki vključuje tako književnost kot plastične umetnosti, tako vprašanja množične kulture kot političnih procesov, nam Jamesonova filmska kartiranja omogočajo razumeti vlogo filmske umetnosti v zgodovinskem trenutku globalnega kapitalizma.
Kulturni obrat, izbrani spisi o postmoderni, 1983–1998
Studia Humanitatis, 2012
Prevod in spremna beseda Primož Krašovec
Kulturni obrat je izjemno vplivno delo s področja družbene kritike, ki je močno določilo razmišljanje in razumevanje obdobja, ki ga za nazaj označujemo kot obdobje uveljavljanja neoliberalizma. V njem Fredric Jameson v osmih poglavjih pronicljivo in eruditsko presoja temeljne teoretske paradigme tega časa: teorije postmoderne, antinomije postmodernizma (ki ga Jameson razume kot kulturno logiko poznega kapitalizma, ki pa še zdaleč ni omejena samo na kulturo), poststrukturalizem, a tudi praktične premene tega obdobja ter razmerja med njimi, kot so: postmodernizem in potrošniška družba, "konec umetnosti" ali "konec zgodovine", arhitektura, idealizem ter zemljiške špekulacije idr. Zlasti aktualno je poglavje o kulturi in finančnem kapitalu, v katerem Jameson – kot v spremni besedi zapiše Primož Krašovec – "z mečem dialektike preseka sicer težko misljiv vozel med kulturo in ekonomijo".
Fredric Jameson je redni profesor za primerjalno književnost na Univerzi Duke. V petdesetih letih je podpisal številna dela s področja literarne kritike, kritične teorije in politične filozofije. Velja za enega najpomembnejših svetovnih kulturnih teoretikov; v širšo zavest se je zapisal s kritičnim pojmovanjem postmodernizma kot dominantne kulturne oblike poznega kapitalizma, ter z vplivnimi teoretskimi koncepti kot sta "politično nezavedno" in "kognitivno kartiranje". Njegova dela so prevedena v več kot dvajset svetovnih jezikov; zadnje med njimi, Valences of the Dialectic, je izšlo leta 2009 pri založbi Verso.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
Filmska kartiranja
Slovenska kinoteka, zbirka Imago, 2012
izbor Luka Arsenjuk
prevedla Luka Arsenjuk in Maja Lovrenov
uredila Andrej Šprah in Nil Baskar
Filmska kartiranja predstavljajo vrsto ključnih esejev, ki jih je Fredric Jameson v svojem dolgoletnem delu posvetil filmu. Izbor je osredotočen na zapise, ki so zlasti pomembni za razumevanje Jamesonovega kritičnega projekta kot takega – projekta, ki bi lahko opisali kot razločitev kulturnih logik in estetskih form treh obdobij kapitalistične moderne dobe (realizem, modernizem in postmodernizem).
Pričujoči eseji predstavljajo enega redkih sodobnih primerov marksistične kritike filma, tradicije, ki si je film prizadevala osvojiti kot pomemben problem za kritiko ideologije, zgodovinsko analizo in politični boj. Segajo od konca sedemdesetih let ("Reifikacija in Utopija v množični kulturi") do sredine preteklega desetletja ("Dekalog kot Dekameron"); vidno se posvečajo spremembam v določilih filmskega realizma ("Obstoj Italije"), specifičnim narativnim oblikam, ki zaznamujejo postmoderno dobo ("Totaliteta kot zarota") in tudi prizadevanjem, da bi začrtali nove oblike dojemanja globalnega in perifernega v okviru svetovnega sistema ("Prekartiranje Tajpeja", "Theo Angelopoulos").
Preko enciklopedične analize, ki obsega tako dela dominantnega, hollywoodskega načina filmske produkcije, kot tista, ki prihajajo iz »obrobij«, in ki vključuje tako književnost kot plastične umetnosti, tako vprašanja množične kulture kot političnih procesov, nam Jamesonova filmska kartiranja omogočajo razumeti vlogo filmske umetnosti v zgodovinskem trenutku globalnega kapitalizma.
Kulturni obrat, izbrani spisi o postmoderni, 1983–1998
Studia Humanitatis, 2012
Prevod in spremna beseda Primož Krašovec
Kulturni obrat je izjemno vplivno delo s področja družbene kritike, ki je močno določilo razmišljanje in razumevanje obdobja, ki ga za nazaj označujemo kot obdobje uveljavljanja neoliberalizma. V njem Fredric Jameson v osmih poglavjih pronicljivo in eruditsko presoja temeljne teoretske paradigme tega časa: teorije postmoderne, antinomije postmodernizma (ki ga Jameson razume kot kulturno logiko poznega kapitalizma, ki pa še zdaleč ni omejena samo na kulturo), poststrukturalizem, a tudi praktične premene tega obdobja ter razmerja med njimi, kot so: postmodernizem in potrošniška družba, "konec umetnosti" ali "konec zgodovine", arhitektura, idealizem ter zemljiške špekulacije idr. Zlasti aktualno je poglavje o kulturi in finančnem kapitalu, v katerem Jameson – kot v spremni besedi zapiše Primož Krašovec – "z mečem dialektike preseka sicer težko misljiv vozel med kulturo in ekonomijo".
Fredric Jameson je redni profesor za primerjalno književnost na Univerzi Duke. V petdesetih letih je podpisal številna dela s področja literarne kritike, kritične teorije in politične filozofije. Velja za enega najpomembnejših svetovnih kulturnih teoretikov; v širšo zavest se je zapisal s kritičnim pojmovanjem postmodernizma kot dominantne kulturne oblike poznega kapitalizma, ter z vplivnimi teoretskimi koncepti kot sta "politično nezavedno" in "kognitivno kartiranje". Njegova dela so prevedena v več kot dvajset svetovnih jezikov; zadnje med njimi, Valences of the Dialectic, je izšlo leta 2009 pri založbi Verso.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
