Da prvi film velja za feminističen vestern in drugi za feministično kritiko melodrame, ni naključje. Osrednji dogodek tedna je namreč otvoritev retrospektive velike francoske pisateljice, scenaristke in režiserke Marguerite Duras, ki smo jo pripravili v sklopu festivala Mesto žensk in s pomočjo Francoskega inštituta Charles Nodier.
3.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Potopljena obala
Mako Sajko, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 15'
Stanovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 10'
April 1941
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, čb, 10'
Barva spomina
Jože Babič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 12'
Grenka sol
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 9'
Tržič, biser med gorami
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Osemdesetletnica igralca Andreja Kurenta
Doktor
Vojko Duletič, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante (Slavko Cerjak), ki ga v službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti. Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves dotedanji policijski aparat in z njim tudi Doktorja. Z njim pa navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča jim dragocene informacije o načrtih in delovanju sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrtovanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah. V vlogi izdajalskega nadškofa Rožmana nastopi Andrej Kurent.
4.10. torek
20.00
Kino-uho: EarZoom
Matthew Burtner – interaktivni ekoakustični nadzorni vmesniki za glasbeno nastopanje
Burtner skuša premisliti dialektiko človeka in narave skozi glasbeno formo tako, da sklada na prostem. Na koncertih vnaša tako pridobljene vidike okoljskih sistemov v odnos s (človeškimi) glasbeniki.
20.45
Kino-uho: EarZoom
Mauricio Valdés San Emeritio – SOUNDTRACK NOT SOUNDTRACK
Izbor projektov, ki jih je Valdés dokončal v zadnjem desetletju v duetu La Rana Sorda z Victorjem Rivasom. Duet se je v svojem delu osredotočal na živo glasbeno spremljavo nemih filmov in se postopoma oddaljeval od ideje soundtracka ter pomikal proti ustvarjanju ambienta za film, da bi izpostavil osebno akustično zaznavo podobe.
5.10. sreda
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
»Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit in zagotovo najbolj ekstravaganten vestern vseh časov; v isti sapi tudi freudovske mokre sanje in feministična alegorija takrat aktualnega lova na čarovnice.
»Johnny Guitar je Lepotica in zver vesterna, sanje vesterna. Nicholas Ray je avtor v najboljšem pomenu besede. Vsi njegovi filmi pripovedujejo isto zgodbo: zgodbo o nasilnem moškem, ki bi se rad odrekel nasilju, in njegovem razmerju z moralno čvrstejšo žensko. Ray je tudi neke vrste hollywoodski Rossellini. Kot Rossellini, tudi on ničesar ne razlaga, nikoli ne podčrta pomena. Johnny Guitar ni daleč od njegovega najboljšega filma.« François Truffaut
6.10. četrtek
19.00
Klasiki
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki – otvoritev
India Song
Marguerite Duras, Francija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 120', ap, svp
»Mejnik modernističnega filma v 70-ih letih ostaja India Song. Skoraj v celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. India Song je eksperiment z nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o omejenosti kolonialnega vsakdana.«
Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina filma
7.10. petek
16.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film. Projekciji sledi predavanje Dušanke Janša.
19.00
Klasiki
Sreča (Sčastje)
Aleksander Medvedkin, SZ, 1934, 35mm, nemi, 1.37, 63', sp
Sreča po komunistično – problem družbe. Eden zadnjih sovjetskih nemih filmov, ki ga je odkril in restavriral veliki francoski cineast Chris Marker. Nora satirična komedija, ki postrevolucionarno obubožano socialistično družbo, ljudske običaje in vraže ter vzhajajočo in kanonizirajočo socrealistično estetiko sprevrže v material, ki je kot nalašč za vrhunski slapstick. Enostavno, iskreno in iskrivo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
Sreča po kapitalistično – problem posameznika. François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Eden najboljših, zagotovo pa najlepši film legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda, dobitnik posebne nagrade žirije v Berlinu 1965.
»Malokateri film je v desetletjih, ki so sledila premieri, sprožil toliko nasprotujočih si interpretacij kot Sreča Agnès Varda. Gre za pastoralo? Za družbeno satiro? Za seciranje francoskih družinskih vrednot? Za upodobitev odprtega razmerja? Je osrednji lik dobri mož, ki zna uživati življenje, psihopat, lopov, ali neresničen konstrukt iz lepenke? So implikacije iz naslova filma ironične ali iskrene? In, navsezadnje, kaj je to sreča?« Amy Taubin
8.10. sobota
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Uničiti, je rekla (Détruire dit-elle)
Marguerite Duras, Francija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 100', ap
Drugi celovečerni film, ki ga Marguerite Duras podpisuje kot režiserka, je posnet po njenem istoimenskem romanu iz istega leta in predstavlja avtorico na vrhuncu svojih moči in v vseh razsežnostih njenega unikatnega filmskega podpisa. Nahajamo se v hotelu ob robu gozda. Gledamo skrbno skonstruirane, statične prizore, skozi katere se kot hipnotizirani duhovi sprehajajo in drug ob drugega trkajo moški in ženski protagonisti in se skupaj z gledalcem sprašujejo, kje se konča literatura in začne film (in obratno), kje konča ljubezen in začne revolucija (in obratno).
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Baxter, Vera Baxter
Marguerite Duras, Francija, 1977, 35mm, barvni, 91', ap
Vera Baxter je nesrečna ujetnica vile ob atlantski obali. Njen mož Jean, ki ga je nekoč ljubila, jo je prevaral, za nameček pa še podkupil nekega moškega, naj postane Verin ljubimec, da bo zakon znova uravnotežen. Vera trpi in razmišlja o samomoru.
9.10. nedelja
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Agata ali neskončna branja (Agatha et les lectures illimitées)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 90', ap
Brat in sestra, zataknjena v sprejemnico nekega hotela, se spominjata svojega otroštva in rojstva svoje incestne ljubezni. Z besedami ju boža in njuno zgodbo pripoveduje glas Marguerite Duras v ozadju.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Otroci (Les enfants)
Marguerite Duras, Francija, 1985, 35mm, barvni, 94', ap
Mogoče najbolj »tradicionalen« film Marguerite Duras, zgodba o sedemletnem Ernestu, ki noče v šolo, kjer po njegovem učijo natanko tisto, česar nočemo vedeti. Tudi poslednji celovečerec Marguerite Duras, celo opažen v Berlinu in nagrajen s posebno omembo žirije.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shp srbohrvaški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
3.10. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Potopljena obala
Mako Sajko, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 15'
Stanovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 10'
April 1941
Zvone Sintič, Slovenija, 1966, 35mm, čb, 10'
Barva spomina
Jože Babič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 12'
Grenka sol
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 9'
Tržič, biser med gorami
Jane Kavčič, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Osemdesetletnica igralca Andreja Kurenta
Doktor
Vojko Duletič, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante (Slavko Cerjak), ki ga v službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti. Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves dotedanji policijski aparat in z njim tudi Doktorja. Z njim pa navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča jim dragocene informacije o načrtih in delovanju sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrtovanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah. V vlogi izdajalskega nadškofa Rožmana nastopi Andrej Kurent.
4.10. torek
20.00
Kino-uho: EarZoom
Matthew Burtner – interaktivni ekoakustični nadzorni vmesniki za glasbeno nastopanje
Burtner skuša premisliti dialektiko človeka in narave skozi glasbeno formo tako, da sklada na prostem. Na koncertih vnaša tako pridobljene vidike okoljskih sistemov v odnos s (človeškimi) glasbeniki.
20.45
Kino-uho: EarZoom
Mauricio Valdés San Emeritio – SOUNDTRACK NOT SOUNDTRACK
Izbor projektov, ki jih je Valdés dokončal v zadnjem desetletju v duetu La Rana Sorda z Victorjem Rivasom. Duet se je v svojem delu osredotočal na živo glasbeno spremljavo nemih filmov in se postopoma oddaljeval od ideje soundtracka ter pomikal proti ustvarjanju ambienta za film, da bi izpostavil osebno akustično zaznavo podobe.
5.10. sreda
19.00
Klasiki
Rop brez plena (The Killing)
Stanley Kubrick, ZDA, 1956, 35mm, 1.37, čb, 85', svp
Zgodnja mojstrovina Stanleyja Kubricka – brezšivna mešanica filma noir in roparskega filma. Okoreli kriminalec (Sterling Hayden) načrtuje še zadnji veliki roparski podvig pred upokojitvijo, vendar se skrbno načrtovane kriminalne štrene v zadnjem trenutku nepričakovano premešajo.
»Kubrick je pozneje poudarjal, da je bil Rop brez plena majhen, a drzen film noir. Njegovo diplomsko delo. Amater je končno postal profesionalec. Prvič je delal s profesionalno ekipo, z njo je lahko v celoti izrazil svoj režijski potencial; videz in struktura sta bila domišljena in izpeljana na visoki ravni; kontrastna fotografija, širokokotni objektivi in nizki rakurzi kamere so evocirali slog filma noir, vendar je Kubrick s kompleksno pripovedjo film dvignil nad običajne standarde B-filma.« Simon Popek
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Johnny Guitar
Nicholas Ray, ZDA, 1954, 35mm, 1.37, barvni, 110', svp
V zakotju Divjega zahoda žilava Vienna (Joan Crawford) postavi gostilno in načrtuje, da bo po prihodu železnice lahko okrog nje zgradila še civilizirano mesto. Vendar ji lokalni živelj, zabubljen v predsodke in sovraštvo do novih priseljencev, ostro nasprotuje. V gostilno nekega dne prikoraka skrivnostni tujec po imenu Johnny Guitar (Sterling Hayden), bivši revolveraš in bivši ljubimec pogumne podjetnice. Njegov prihod pospeši spiralo sovraštva, ki se žanru primerno izteče v vsesplošno nasilje. Znamenit in zagotovo najbolj ekstravaganten vestern vseh časov; v isti sapi tudi freudovske mokre sanje in feministična alegorija takrat aktualnega lova na čarovnice.
»Johnny Guitar je Lepotica in zver vesterna, sanje vesterna. Nicholas Ray je avtor v najboljšem pomenu besede. Vsi njegovi filmi pripovedujejo isto zgodbo: zgodbo o nasilnem moškem, ki bi se rad odrekel nasilju, in njegovem razmerju z moralno čvrstejšo žensko. Ray je tudi neke vrste hollywoodski Rossellini. Kot Rossellini, tudi on ničesar ne razlaga, nikoli ne podčrta pomena. Johnny Guitar ni daleč od njegovega najboljšega filma.« François Truffaut
6.10. četrtek
19.00
Klasiki
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki – otvoritev
India Song
Marguerite Duras, Francija, 1975, 35mm, 1.37, barvni, 120', ap, svp
»Mejnik modernističnega filma v 70-ih letih ostaja India Song. Skoraj v celoti se dogaja med dolgo večerno zabavo v francoski ambasadi v Vietnamu. Pari plešejo lenobni tango, nosi jih skozi kader ali pa pridrsavajo iz mraka v neznanskem ogledalu, ki obvladuje parter. Nikogar ne vidimo govoriti. Brezimne glasove je slišati, kot da komentirajo tisto, kar vidimo, čeprav so ti glasovi v sedanjosti, dogajanje pa je v preteklosti. Še več, večina dramatičnega dogajanja – zapeljevanje, izdajstvo in samomor – poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. India Song je eksperiment z nepopustljivim tempom: Durasova je vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom. Ne vemo niti tega, ali se je to, kar gledamo, res zgodilo ali pa je le nekakšna simbolna upodobitev razmerij med liki. Hrum zvočnega traku nakazuje, da se na zabavi tare ljudi, a statični in dolgi posnetki kažejo le protagoniste. Film zvleče gledalca v hipnotično sanjarijo, hkrati pa meditira o omejenosti kolonialnega vsakdana.«
Kristin Thompson, David Bordwell, Svetovna zgodovina filma
7.10. petek
16.00
Klasiki
400 udarcev (Les quatre cents coups)
François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp
Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film. Projekciji sledi predavanje Dušanke Janša.
19.00
Klasiki
Sreča (Sčastje)
Aleksander Medvedkin, SZ, 1934, 35mm, nemi, 1.37, 63', sp
Sreča po komunistično – problem družbe. Eden zadnjih sovjetskih nemih filmov, ki ga je odkril in restavriral veliki francoski cineast Chris Marker. Nora satirična komedija, ki postrevolucionarno obubožano socialistično družbo, ljudske običaje in vraže ter vzhajajočo in kanonizirajočo socrealistično estetiko sprevrže v material, ki je kot nalašč za vrhunski slapstick. Enostavno, iskreno in iskrivo.
21.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
Sreča po kapitalistično – problem posameznika. François, dobrodušen in preprost mlad tesar, je srečno poročen s Therese. Njuno ljubezensko idilo nadgrajujeta dva majhna otroka. Nekega lepega dne se François nehote zaljubi v drugo žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna, da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja iskreno deli z ženo. Zazdi se, da se tudi ona naleze moževe sreče in vda v nenavadno situacijo. Eden najboljših, zagotovo pa najlepši film legendarne »babice francoskega novega vala« Agnès Varda, dobitnik posebne nagrade žirije v Berlinu 1965.
»Malokateri film je v desetletjih, ki so sledila premieri, sprožil toliko nasprotujočih si interpretacij kot Sreča Agnès Varda. Gre za pastoralo? Za družbeno satiro? Za seciranje francoskih družinskih vrednot? Za upodobitev odprtega razmerja? Je osrednji lik dobri mož, ki zna uživati življenje, psihopat, lopov, ali neresničen konstrukt iz lepenke? So implikacije iz naslova filma ironične ali iskrene? In, navsezadnje, kaj je to sreča?« Amy Taubin
8.10. sobota
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Uničiti, je rekla (Détruire dit-elle)
Marguerite Duras, Francija, 1969, 35mm, 1.66, čb, 100', ap
Drugi celovečerni film, ki ga Marguerite Duras podpisuje kot režiserka, je posnet po njenem istoimenskem romanu iz istega leta in predstavlja avtorico na vrhuncu svojih moči in v vseh razsežnostih njenega unikatnega filmskega podpisa. Nahajamo se v hotelu ob robu gozda. Gledamo skrbno skonstruirane, statične prizore, skozi katere se kot hipnotizirani duhovi sprehajajo in drug ob drugega trkajo moški in ženski protagonisti in se skupaj z gledalcem sprašujejo, kje se konča literatura in začne film (in obratno), kje konča ljubezen in začne revolucija (in obratno).
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Baxter, Vera Baxter
Marguerite Duras, Francija, 1977, 35mm, barvni, 91', ap
Vera Baxter je nesrečna ujetnica vile ob atlantski obali. Njen mož Jean, ki ga je nekoč ljubila, jo je prevaral, za nameček pa še podkupil nekega moškega, naj postane Verin ljubimec, da bo zakon znova uravnotežen. Vera trpi in razmišlja o samomoru.
9.10. nedelja
19.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Agata ali neskončna branja (Agatha et les lectures illimitées)
Marguerite Duras, Francija, 1981, 35mm, barvni, 90', ap
Brat in sestra, zataknjena v sprejemnico nekega hotela, se spominjata svojega otroštva in rojstva svoje incestne ljubezni. Z besedami ju boža in njuno zgodbo pripoveduje glas Marguerite Duras v ozadju.
21.00
Retrospektiva: Marguerite Duras/Mesto žensk v Kinoteki
Otroci (Les enfants)
Marguerite Duras, Francija, 1985, 35mm, barvni, 94', ap
Mogoče najbolj »tradicionalen« film Marguerite Duras, zgodba o sedemletnem Ernestu, ki noče v šolo, kjer po njegovem učijo natanko tisto, česar nočemo vedeti. Tudi poslednji celovečerec Marguerite Duras, celo opažen v Berlinu in nagrajen s posebno omembo žirije.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
shp srbohrvaški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
