1.8. petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Kajmak in marmelada
Branko Djurić, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 90', ap
Božo (Branko Djurić) in Špela (Tanja Ribič) sta bosansko-slovenski par. Medtem ko on poležava pred televizorjem, je ona v službi. Na poti domov gre Špela na kliniko za zdravljenje neplodnosti. Ko Božu omeni, da bi moral tudi on na pregled, se ta njenemu predlogu le posmehuje. Špeli prekipi, pobere svoje stvari in se odpravi k staršem – ne namerava se vrniti, dokler si Božo ne bo našel dela. Komedija o ljubezenski zvezi med Slovenko in Bosancem.
8.8. petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Outsider
Andrej Košak, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 100', ap
Ob začetku šolskega leta 1979/80 ljubljanska učiteljica predstavi dva nova dijaka v 4. letniku gimnazije: Seada (Davor Janjić), ki se je priselil iz Bosne, in ponavljavca Kadunca (Uroš Potočnik) z vzdevkom Bomba. Sead se zagleda v sošolko Metko (Nina Ivanič) in spoprijatelji s Kaduncem, ki ga seznani s svojim punk bendom in na šolskem dvorišču ubrani pred tremi agresivno razpoloženimi ksenofobičnimi sošolci. Sead se sestaja z Metko, prepeva v Kadunčevem bendu in na veliko jezo svojega očeta (Zijah Sokolović), oficirja JLA, ponočuje v punk disku. Punkovska pripoved o koncu nekega obdobja.
15.8. petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Jebiga
Miha Hočevar, Slovenija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 90', ap
Miško je fotograf, ki pa mu v poletni vročini ni do dela in s prijatelji rajši poseda v majhnem mestnem lokalu, kjer so ti fantje, vselej brez denarja, tudi edini, a redni gostje, čeprav jim natakar noče več dajati pijače na kredit. Legendarna zgodnja komedija režiserja uspešnice Gremo mi po svoje.
22.8. petek
21.00
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Petelinji zajtrk
Marko Naberšnik, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 125', ap
Mladi avtomehanik Djuro (Primož Bezjak) v Mariboru izgubi službo, zato se odpravi v Gornjo Radgono za vajenca k mojstru Gajašu (Vlado Novak). Gajaš je dobrodušen nostalgičen sanjač, ki večno razpreda o vsem, kar je bilo nekoč bolje, in Djura rad poučuje o ženskah in življenju. Predstavi mu svoje prijatelje, Djuro pa kmalu spozna tudi lepotico Bronjo (Pia Zemljič) in njenega moža Lepca (Dario Varga), lokalnega kriminalca. Djuro in Bronja se zapleteta v tvegano, a strastno ljubezensko razmerje. Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
avp angleški video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale in logotipi
Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Laura Argento, Fulvio Baglivi, Maria Coletti (Cineteca Nazionale), Emilie Cauquy, Yohann Dedy (Cinémathèque Française), Angelo Draicchio, Antony Ettore, Elisabetta Camillo (Ripley's Film), Eliano D'Onofrio (Vineria Del Ponte), Anne Durufle, Patricia Košir (Francoski inštitut Charles Nodier), Donatello Fumarola, Enrico Ghezzi (Fuori Orario), Alexander Horwath, Regina Schlagnitweit, Florian Wrobel, Roland Fischer-Briand (Österreichisches Filmmuseum), Angelo Izzo (Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji), Francesca Manno, Giulia Casavecchia, Gianluca Curti (Minerva Pictures), Varja Močnik (Kino Otok),Thomas Oehler (Kinemathek Le Bon Film), Rosella Panighi, Gabriele Bonvini (Mediaset), Boris Petkovič, (Društvo slovenskih režiserjev), Olimpia Pont Cháfer (Cinecittà Luce), Jed Rapfogel (Anthology Film Archives), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Francesca Tripodi, Manuela Rossi (Cristaldifilm), Marina Uzelac (Slovenska filantropija), Carsten Spicher (Internationale Kurzfilmtage Oberhausen), Barbara Varani (Compass Film), Jeanne Velard (Light Cone), Gerald Weber (sixpackfilm), Uroš Zorman (Založba Sophia), Andrej Goričar, Maud Nelissen, Eduardo Raon, Matjaž Ivanišin, Adriano Aprà, Renzo Rossellini, Isabella Rossellini.
polemika
Ministrstvo za kulturo se je odzvalo na pasico »Saj ni res, pa je« iz prejšnje številke Kinotečnika. Njihov odgovor najdete na www.kinoteka.si (aktualno).
poklon ivanki mežan
»Kako je lepa! Kako sta lepa!« S tem vzklikom se je igralka Ivanka Mežan, ki ji letos posvečamo Poklon, zapisala v spomin marsikateremu slovenskemu gledalcu. Vloga Maruše v filmski klasiki Cvetje v jeseni (1973) režiserja Matjaža Klopčiča je obenem tudi njen prvi nastop v celovečernem filmu. Gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan, rojena leta 1926 v Mariboru, se je igralskemu poklicu zapisala že med vojno kot članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po vojni pa je svojo poklicno pot nadaljevala v SNG Drama v Ljubljani. V dolgi karieri je ustvarila številne vloge v slovenskih celovečernih filmih, predvsem stranske in epizodne, ter pridelala bogat televizijski opus. Med najpomembnejše štejejo vloge, ki jih je oblikovala v filmih Cvetje v jeseni, Let mrtve ptice, Pustota, Ljubljana je ljubljena in Deklica in drevo. Igralko z Muzejem slovenskih filmskih igralcev povezuje posebna vez – julija 2011 nas je namreč Ivanka Mežan s Poldetom Bibičem na otvoritvi Muzeja s svojimi spomini na filmska snemanja popeljala v svet filmskih igralcev, v svet radosti in tegob, s katerimi se igralci srečujejo v svojem poklicu. Na istem mestu se bomo letos na prireditvi Poklon, ki jo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev prirejamo vsako leto ob obletnici rojstva Ite Rine, poklonili prav njej. V igralkini prisotnosti bomo predstavili njen filmski opus ter v letnem kinu predvajali film Živojina Pavlovića Let mrtve ptice (1973), v katerem je igralka ustvarila po njenem mnenju svojo najboljšo vlogo. Ob tej priložnosti bo izšla tudi monografska publikacija Poklon Ivanki Mežan. Projekcija filma bo hkrati uvod v letni kino, ki se bo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev odvijal vsak petek do vključno 22. avgusta. Vabljeni torej, da se nam 4. julija v večernih urah pridružite na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači, na Poklonu Ivanki Mežan. -
Špela Čižman
sodobni arhiv: analogno + digitalno
Filmska umetnost se od samega začetka sooča z mnogimi težavami, ki grozijo z uničenjem njenih nosilcev. Na začetku pojava filma kot medija je zaradi nerazumevanja prave vrednosti filmskega zapisa in potrebe po njegovi zaščiti prišlo do popolnega uničenja velikega dela filmskih materialov. Z ustanavljanjem filmskih arhivov in kinotek so se razmere izboljšale in pričelo se je sistematično zbiranje, skladiščenje in prikazovanje filmske dediščine, vendar se je skozi leta izkazalo, da spada filmski trak zaradi občutljivosti in dovzetnosti za hitro propadanje v razred občutljivejšega muzejskega gradiva in je ena najbolj ogroženih kulturnih dediščin. S pojavom digitalne tehnologije so se pokazale nove možnosti za trajno ohranjanje analogne filmske zapuščine. Prve projekte digitalizacije smo v Slovenski kinoteki izpeljali že v letu 2010, trenutno pa se na arhivskem oddelku ukvarjamo z novim izzivom na področju arhivistike. Digitalna revolucija v kinematografiji je aktualna tema tako filmske industrije kot tudi kulturne politike – pri nas in po svetu. Filmska produkcija in postprodukcija je že skoraj v celoti prešla na digitalno tehnologijo. Tehnološka nadgradnja in prehod z analognega na digitalno zajema vedno več kinematografov, zato se arhivi, kljub nedorečenosti obstoječe zakonodaje in standardov, soočamo z novimi izzivi: ne samo z digitalizacijo ogroženega arhivskega gradiva, temveč tudi z zagotavljanjem trajnega hranjenja filmskih del, ki nastajajo izključno s pomočjo digitalne tehnologije. Z naraščanjem potrebe po tovrstnih storitvah je arhivski oddelek Slovenske kinoteke pričel z novim segmentom svojega delovanja, to je s shranjevanjem digitalnega filmskega gradiva. Delovanje arhiva z digitalnim materialom je nekoliko drugačno od klasičnega arhiva. Ob arhiviranju digitalnih vsebin moramo zagotoviti, da bo le-te v prihodnje možno predvajati, zato moramo za vsako vsebino poznati format, strojno in programsko opremo za predvajanje, itd. Ti podatki morajo biti navedeni v katalogu arhivirane vsebine. Po potrebi moramo arhivirati tudi programsko opremo in ključe za dekriptiranje. Zagotoviti moramo, da bo v prihodnje kljub spremembam tehnologij arhivirano vsebino možno predvajati in prepisovati na nove nosilce. Naslednji problem je trajnost digitalnega materiala. Nosilci digitalnih vsebin imajo omejen rok trajanja, zato moramo poskrbeti, da se vsebine redno prepisujejo na novejše nosilce. Frekvenca prepisovanja je odvisna od deklarirane življenjske dobe nosilca, ta pa se razlikuje glede na vrsto nosilca in je določena s strani proizvajalca. Pri prepisovanju digitalnih vsebin ne prihaja do degradacije podatkov, vsaka kopija podatka je vedno enaka originalu. V Slovenski kinoteki smo se odločili, da v namen arhiviranja uporabljamo LTO trakove. LTO (Linear Tape-Open) je tračni podatkovni nosilec, kjer so podatki, v našem primeru filmski materiali, shranjeni na magnetnem traku, ki je navit v kaseti. Prednost LTO v primerjavi z drugimi podatkovnimi nosilci je sposobnost hranjenja velike količine podatkov in zanesljivost podatkov pri dolgoročnem hranjenju. LTO standard je nastal leta 1990, generacije se označujejo z oznako LTO-X. Aktualna generacija je LTO-6. Približno na dve leti pride nova generacija. Na trak LTO-6 lahko shranimo 2.5 TB podatkov, najvišja hitrost zapisovanja je 160 MB/s. Trenutno je standard določen za generacijo LTO-8, kjer naj bi bila kapaciteta 12.8 TB pri hitrosti zapisovanja 472 MB/s. Za LTO enote je določen standard, da morajo biti sposobne branja trakov dveh generacij nazaj. V Kinoteki imamo enoto LTO-6, ki lahko bere podatke še s kaset LTO-5 in LTO-4. Posneto gradivo na LTO kasetah se ustrezno opremi in shrani. Zaradi varnosti se shranjuje v dveh izvodih na dveh različnih lokacijah. Za čim daljšo življenjsko dobo LTO podatkovnih nosilcev je potrebno zagotoviti ustrezno stalno temperaturo in relativno vlažnost prostora. V primernih pogojih hranjenja proizvajalec zagotavlja do 35 let življenjske dobe LTO trakov, vendar je razvoj strojne opreme tako hiter, da bo potrebno vsebine prepisovati na novejše nosilce vsakih 5 let. Ker ima vsaka novejša generacija nosilca veliko večjo kapaciteto od predhodne, bo potreba po fizičnem arhivskem prostoru naraščala počasneje kakor količina arhiviranega materiala. Ko bomo vsebine na trakovih LTO-6 prepisali na trakove LTO-8, bo šla na eno kaseto LTO-8 vsebina štirih kaset LTO-6. Soočanje z izzivi novih tehnologij ne pomeni ukinjanja ali uničenja obstoječih arhivov analognih filmskih kopij (zanje smo vedno bolj odgovorni in moramo z njimi ravnati v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi), temveč novo poslanstvo, da zagotovimo trajnost novodobnim oblikam filmskega zapisa. - Bojana Živec, Rastislav Potočnik
kino na slovenskem
poletna muzejska noč
Lansko jesen smo za tradicionalno prireditev Poletna muzejska noč v prostorih Kinoteke na Metelkovi pripravili priložnostno razstavno postavitev in bogat program z naslovom Svetloba, gibanje, film in ... tiger, namenjeno otrokom in odraslim. Prižiganje lampijonov, glasbeni program, priložnostna razstava s svetlobnimi in filmskimi projekcijami v prostorih Kinoteke ter vodeni ogledi za otroke in odrasle so pritegnili številne obiskovalce, s katerimi smo si za konec ogledali še filme Charlesa Chaplina. Vsebinsko zasnovo, izvedbo in vodenje projekta je prevzel in izvrstno opravil Martin Podrzavnik z muzejskega oddelka Slovenske kinoteke. Navdušeni odzivi obiskovalcev so nas vzpodbudili, da tudi za letošnjo Poletno muzejsko noč pripravimo nekaj posebnega. Odločili smo se, da predstavimo projekt Kino na Slovenskem, ki je od lani, ko smo ga začeli, prinesel že celo vrsto pomembnih odkritij in zanimivosti. S projektom nadaljujemo pred leti začeto evidentiranje in raziskovanje stanja ter zgodovine kinematografov na Slovenskem. Pri tem popisujemo filmsko tehniko, zbiramo in pridobivamo čim več za slovensko filmsko zgodovino pomembnih dokumentov, izvajamo obsežno fotografsko dokumentiranje ter zbiramo dragocene spomine in pričevanja ljudi, ki so bili povezani s filmom in kinematografijo na Slovenskem. Za Poletno muzejsko noč bomo pripravili vpogled v potek projekta, nekaterih vsebinskih presenečenj pa še ne bomo izdali. - Metka Dariš
poziv
zbiramo filmske spomine!
Filmska tehnika, amaterski filmski posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki, plakati, filmske revije), spominki, fotografije, filmske igračke, dokumenti, pogodbe, filmski izrezki ... zbiramo vse, kar je pomembnega za zgodovino filma, tudi zgodbe in pričevanja, zato vas prosimo, da nas pokličete in predstavite svoj košček filmske zgodovine.
kontaktna oseba: Martin Podrzavnik
tel.: 01 43 42 514
martin.podrzavnik@kinoteka.si
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Kajmak in marmelada
Branko Djurić, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 90', ap
Božo (Branko Djurić) in Špela (Tanja Ribič) sta bosansko-slovenski par. Medtem ko on poležava pred televizorjem, je ona v službi. Na poti domov gre Špela na kliniko za zdravljenje neplodnosti. Ko Božu omeni, da bi moral tudi on na pregled, se ta njenemu predlogu le posmehuje. Špeli prekipi, pobere svoje stvari in se odpravi k staršem – ne namerava se vrniti, dokler si Božo ne bo našel dela. Komedija o ljubezenski zvezi med Slovenko in Bosancem.
8.8. petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Outsider
Andrej Košak, Slovenija, 1997, 35mm, 1.66, barvni, 100', ap
Ob začetku šolskega leta 1979/80 ljubljanska učiteljica predstavi dva nova dijaka v 4. letniku gimnazije: Seada (Davor Janjić), ki se je priselil iz Bosne, in ponavljavca Kadunca (Uroš Potočnik) z vzdevkom Bomba. Sead se zagleda v sošolko Metko (Nina Ivanič) in spoprijatelji s Kaduncem, ki ga seznani s svojim punk bendom in na šolskem dvorišču ubrani pred tremi agresivno razpoloženimi ksenofobičnimi sošolci. Sead se sestaja z Metko, prepeva v Kadunčevem bendu in na veliko jezo svojega očeta (Zijah Sokolović), oficirja JLA, ponočuje v punk disku. Punkovska pripoved o koncu nekega obdobja.
15.8. petek
21.30
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Jebiga
Miha Hočevar, Slovenija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 90', ap
Miško je fotograf, ki pa mu v poletni vročini ni do dela in s prijatelji rajši poseda v majhnem mestnem lokalu, kjer so ti fantje, vselej brez denarja, tudi edini, a redni gostje, čeprav jim natakar noče več dajati pijače na kredit. Legendarna zgodnja komedija režiserja uspešnice Gremo mi po svoje.
22.8. petek
21.00
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
Petelinji zajtrk
Marko Naberšnik, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 125', ap
Mladi avtomehanik Djuro (Primož Bezjak) v Mariboru izgubi službo, zato se odpravi v Gornjo Radgono za vajenca k mojstru Gajašu (Vlado Novak). Gajaš je dobrodušen nostalgičen sanjač, ki večno razpreda o vsem, kar je bilo nekoč bolje, in Djura rad poučuje o ženskah in življenju. Predstavi mu svoje prijatelje, Djuro pa kmalu spozna tudi lepotico Bronjo (Pia Zemljič) in njenega moža Lepca (Dario Varga), lokalnega kriminalca. Djuro in Bronja se zapleteta v tvegano, a strastno ljubezensko razmerje. Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
avp angleški video podnapisi
shr srbohrvaški podnapisi
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
kinopolis
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa. Vpis članstva pri blagajni Kinoteke. Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za študente, dijake, upokojence in brezposelne.
zahvale in logotipi
Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Laura Argento, Fulvio Baglivi, Maria Coletti (Cineteca Nazionale), Emilie Cauquy, Yohann Dedy (Cinémathèque Française), Angelo Draicchio, Antony Ettore, Elisabetta Camillo (Ripley's Film), Eliano D'Onofrio (Vineria Del Ponte), Anne Durufle, Patricia Košir (Francoski inštitut Charles Nodier), Donatello Fumarola, Enrico Ghezzi (Fuori Orario), Alexander Horwath, Regina Schlagnitweit, Florian Wrobel, Roland Fischer-Briand (Österreichisches Filmmuseum), Angelo Izzo (Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji), Francesca Manno, Giulia Casavecchia, Gianluca Curti (Minerva Pictures), Varja Močnik (Kino Otok),Thomas Oehler (Kinemathek Le Bon Film), Rosella Panighi, Gabriele Bonvini (Mediaset), Boris Petkovič, (Društvo slovenskih režiserjev), Olimpia Pont Cháfer (Cinecittà Luce), Jed Rapfogel (Anthology Film Archives), Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Francesca Tripodi, Manuela Rossi (Cristaldifilm), Marina Uzelac (Slovenska filantropija), Carsten Spicher (Internationale Kurzfilmtage Oberhausen), Barbara Varani (Compass Film), Jeanne Velard (Light Cone), Gerald Weber (sixpackfilm), Uroš Zorman (Založba Sophia), Andrej Goričar, Maud Nelissen, Eduardo Raon, Matjaž Ivanišin, Adriano Aprà, Renzo Rossellini, Isabella Rossellini.
polemika
Ministrstvo za kulturo se je odzvalo na pasico »Saj ni res, pa je« iz prejšnje številke Kinotečnika. Njihov odgovor najdete na www.kinoteka.si (aktualno).
poklon ivanki mežan
»Kako je lepa! Kako sta lepa!« S tem vzklikom se je igralka Ivanka Mežan, ki ji letos posvečamo Poklon, zapisala v spomin marsikateremu slovenskemu gledalcu. Vloga Maruše v filmski klasiki Cvetje v jeseni (1973) režiserja Matjaža Klopčiča je obenem tudi njen prvi nastop v celovečernem filmu. Gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan, rojena leta 1926 v Mariboru, se je igralskemu poklicu zapisala že med vojno kot članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, po vojni pa je svojo poklicno pot nadaljevala v SNG Drama v Ljubljani. V dolgi karieri je ustvarila številne vloge v slovenskih celovečernih filmih, predvsem stranske in epizodne, ter pridelala bogat televizijski opus. Med najpomembnejše štejejo vloge, ki jih je oblikovala v filmih Cvetje v jeseni, Let mrtve ptice, Pustota, Ljubljana je ljubljena in Deklica in drevo. Igralko z Muzejem slovenskih filmskih igralcev povezuje posebna vez – julija 2011 nas je namreč Ivanka Mežan s Poldetom Bibičem na otvoritvi Muzeja s svojimi spomini na filmska snemanja popeljala v svet filmskih igralcev, v svet radosti in tegob, s katerimi se igralci srečujejo v svojem poklicu. Na istem mestu se bomo letos na prireditvi Poklon, ki jo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev prirejamo vsako leto ob obletnici rojstva Ite Rine, poklonili prav njej. V igralkini prisotnosti bomo predstavili njen filmski opus ter v letnem kinu predvajali film Živojina Pavlovića Let mrtve ptice (1973), v katerem je igralka ustvarila po njenem mnenju svojo najboljšo vlogo. Ob tej priložnosti bo izšla tudi monografska publikacija Poklon Ivanki Mežan. Projekcija filma bo hkrati uvod v letni kino, ki se bo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev odvijal vsak petek do vključno 22. avgusta. Vabljeni torej, da se nam 4. julija v večernih urah pridružite na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači, na Poklonu Ivanki Mežan. -
Špela Čižman
sodobni arhiv: analogno + digitalno
Filmska umetnost se od samega začetka sooča z mnogimi težavami, ki grozijo z uničenjem njenih nosilcev. Na začetku pojava filma kot medija je zaradi nerazumevanja prave vrednosti filmskega zapisa in potrebe po njegovi zaščiti prišlo do popolnega uničenja velikega dela filmskih materialov. Z ustanavljanjem filmskih arhivov in kinotek so se razmere izboljšale in pričelo se je sistematično zbiranje, skladiščenje in prikazovanje filmske dediščine, vendar se je skozi leta izkazalo, da spada filmski trak zaradi občutljivosti in dovzetnosti za hitro propadanje v razred občutljivejšega muzejskega gradiva in je ena najbolj ogroženih kulturnih dediščin. S pojavom digitalne tehnologije so se pokazale nove možnosti za trajno ohranjanje analogne filmske zapuščine. Prve projekte digitalizacije smo v Slovenski kinoteki izpeljali že v letu 2010, trenutno pa se na arhivskem oddelku ukvarjamo z novim izzivom na področju arhivistike. Digitalna revolucija v kinematografiji je aktualna tema tako filmske industrije kot tudi kulturne politike – pri nas in po svetu. Filmska produkcija in postprodukcija je že skoraj v celoti prešla na digitalno tehnologijo. Tehnološka nadgradnja in prehod z analognega na digitalno zajema vedno več kinematografov, zato se arhivi, kljub nedorečenosti obstoječe zakonodaje in standardov, soočamo z novimi izzivi: ne samo z digitalizacijo ogroženega arhivskega gradiva, temveč tudi z zagotavljanjem trajnega hranjenja filmskih del, ki nastajajo izključno s pomočjo digitalne tehnologije. Z naraščanjem potrebe po tovrstnih storitvah je arhivski oddelek Slovenske kinoteke pričel z novim segmentom svojega delovanja, to je s shranjevanjem digitalnega filmskega gradiva. Delovanje arhiva z digitalnim materialom je nekoliko drugačno od klasičnega arhiva. Ob arhiviranju digitalnih vsebin moramo zagotoviti, da bo le-te v prihodnje možno predvajati, zato moramo za vsako vsebino poznati format, strojno in programsko opremo za predvajanje, itd. Ti podatki morajo biti navedeni v katalogu arhivirane vsebine. Po potrebi moramo arhivirati tudi programsko opremo in ključe za dekriptiranje. Zagotoviti moramo, da bo v prihodnje kljub spremembam tehnologij arhivirano vsebino možno predvajati in prepisovati na nove nosilce. Naslednji problem je trajnost digitalnega materiala. Nosilci digitalnih vsebin imajo omejen rok trajanja, zato moramo poskrbeti, da se vsebine redno prepisujejo na novejše nosilce. Frekvenca prepisovanja je odvisna od deklarirane življenjske dobe nosilca, ta pa se razlikuje glede na vrsto nosilca in je določena s strani proizvajalca. Pri prepisovanju digitalnih vsebin ne prihaja do degradacije podatkov, vsaka kopija podatka je vedno enaka originalu. V Slovenski kinoteki smo se odločili, da v namen arhiviranja uporabljamo LTO trakove. LTO (Linear Tape-Open) je tračni podatkovni nosilec, kjer so podatki, v našem primeru filmski materiali, shranjeni na magnetnem traku, ki je navit v kaseti. Prednost LTO v primerjavi z drugimi podatkovnimi nosilci je sposobnost hranjenja velike količine podatkov in zanesljivost podatkov pri dolgoročnem hranjenju. LTO standard je nastal leta 1990, generacije se označujejo z oznako LTO-X. Aktualna generacija je LTO-6. Približno na dve leti pride nova generacija. Na trak LTO-6 lahko shranimo 2.5 TB podatkov, najvišja hitrost zapisovanja je 160 MB/s. Trenutno je standard določen za generacijo LTO-8, kjer naj bi bila kapaciteta 12.8 TB pri hitrosti zapisovanja 472 MB/s. Za LTO enote je določen standard, da morajo biti sposobne branja trakov dveh generacij nazaj. V Kinoteki imamo enoto LTO-6, ki lahko bere podatke še s kaset LTO-5 in LTO-4. Posneto gradivo na LTO kasetah se ustrezno opremi in shrani. Zaradi varnosti se shranjuje v dveh izvodih na dveh različnih lokacijah. Za čim daljšo življenjsko dobo LTO podatkovnih nosilcev je potrebno zagotoviti ustrezno stalno temperaturo in relativno vlažnost prostora. V primernih pogojih hranjenja proizvajalec zagotavlja do 35 let življenjske dobe LTO trakov, vendar je razvoj strojne opreme tako hiter, da bo potrebno vsebine prepisovati na novejše nosilce vsakih 5 let. Ker ima vsaka novejša generacija nosilca veliko večjo kapaciteto od predhodne, bo potreba po fizičnem arhivskem prostoru naraščala počasneje kakor količina arhiviranega materiala. Ko bomo vsebine na trakovih LTO-6 prepisali na trakove LTO-8, bo šla na eno kaseto LTO-8 vsebina štirih kaset LTO-6. Soočanje z izzivi novih tehnologij ne pomeni ukinjanja ali uničenja obstoječih arhivov analognih filmskih kopij (zanje smo vedno bolj odgovorni in moramo z njimi ravnati v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi), temveč novo poslanstvo, da zagotovimo trajnost novodobnim oblikam filmskega zapisa. - Bojana Živec, Rastislav Potočnik
kino na slovenskem
poletna muzejska noč
Lansko jesen smo za tradicionalno prireditev Poletna muzejska noč v prostorih Kinoteke na Metelkovi pripravili priložnostno razstavno postavitev in bogat program z naslovom Svetloba, gibanje, film in ... tiger, namenjeno otrokom in odraslim. Prižiganje lampijonov, glasbeni program, priložnostna razstava s svetlobnimi in filmskimi projekcijami v prostorih Kinoteke ter vodeni ogledi za otroke in odrasle so pritegnili številne obiskovalce, s katerimi smo si za konec ogledali še filme Charlesa Chaplina. Vsebinsko zasnovo, izvedbo in vodenje projekta je prevzel in izvrstno opravil Martin Podrzavnik z muzejskega oddelka Slovenske kinoteke. Navdušeni odzivi obiskovalcev so nas vzpodbudili, da tudi za letošnjo Poletno muzejsko noč pripravimo nekaj posebnega. Odločili smo se, da predstavimo projekt Kino na Slovenskem, ki je od lani, ko smo ga začeli, prinesel že celo vrsto pomembnih odkritij in zanimivosti. S projektom nadaljujemo pred leti začeto evidentiranje in raziskovanje stanja ter zgodovine kinematografov na Slovenskem. Pri tem popisujemo filmsko tehniko, zbiramo in pridobivamo čim več za slovensko filmsko zgodovino pomembnih dokumentov, izvajamo obsežno fotografsko dokumentiranje ter zbiramo dragocene spomine in pričevanja ljudi, ki so bili povezani s filmom in kinematografijo na Slovenskem. Za Poletno muzejsko noč bomo pripravili vpogled v potek projekta, nekaterih vsebinskih presenečenj pa še ne bomo izdali. - Metka Dariš
poziv
zbiramo filmske spomine!
Filmska tehnika, amaterski filmski posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki, plakati, filmske revije), spominki, fotografije, filmske igračke, dokumenti, pogodbe, filmski izrezki ... zbiramo vse, kar je pomembnega za zgodovino filma, tudi zgodbe in pričevanja, zato vas prosimo, da nas pokličete in predstavite svoj košček filmske zgodovine.
kontaktna oseba: Martin Podrzavnik
tel.: 01 43 42 514
martin.podrzavnik@kinoteka.si
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
