Do četrtka bomo zavrteli šest izbranih filmov, ki jih bo predstavil kustos programa Rui Pereira, sicer direktor festivala IndieLisboa, z nami v Ljubljani pa bosta tudi avtorja otvoritvenega filma Filipa Reis in Joao Miller Guerra.
Kaj je novega na Portugalskem
Kaj je tako posebnega na Portugalskem?
Program prikazuje veliko raznolikost, ki je značilna za portugalsko kinematografijo. Giblje se med igranim in dokumentarnim filmom, prehaja od socialnega realizma k formalnemu eksperimentiranju, zajema pa tudi bolj klasično kinematografijo. Obravnava teme, ki so še posebej značilne za portugalsko realnost, in druge, ki so bolj univerzalne.
Tako lahko pričamo veliki raznolikosti v portugalski kinematografiji: program zajema dva dokumentarna filma, ki sta povsem različna (prvi pripoveduje o najbolj oddaljenem otoku na Azorih, drugi pa o Nobelovem nagrajencu Joséju Saramagu in njegovi ženi ter sodelavki, Španki Pilar del Río), in štiri igrane filme (prvi je tako imenovani »coming-of-age« v slogu portugalskega filma 80. let, ostali trije pa so družbeni prikazi lizbonskih predmestij. Amerika – režijski prvenec, Kri moje krvi, najnovejše delo Joãa Canija, najbolj izkušenega in priznanega avtorja iz te skupine režiserjev, ter ne nazadnje Mačja zibka – čudovito delo o ponovno začetem življenju mlade matere samohranilke iz težavne četrti, ki je filmsko vlogo odigrala kar sama).
Društvo Zero em Comportameno je ves čas svojega delovanja posvečalo posebno pozornost portugalskemu filmu, posebej preko mednarodnega festivala neodvisnega filma IndieLisboa. Zato si društvo zelo prizadeva za priložnosti, ob katerih bi bili portugalski filmi čim bolj opaženi zunaj domovine. Prav na to se osredotoča ta program, s katerim želimo odgovoriti na vprašanje, ki si ga postavlja ves kinematografski svet: »Kaj je tako posebnega na Portugalskem, da tam ustvarjajo tako bogate in različne filme?«
Verjamemo, da del prihodnosti portugalske kinematografije predstavlja ta skupina režiserjev. Nekateri so starejši od drugih, nekateri imajo za seboj večji opus kot drugi, toda pri vseh je mogoče opaziti, da se trudijo ustvarjati filme v lastnem, individualnem jeziku, ki ne pozna predsodkov. In prav to nam je všeč. Osebe, avtorji, ki so sposobni delati v skromnih pogojih, v kakršnih živi (životari) portugalski film, in ki izkoristijo vsako priložnost, da v svojih delih pustijo neizbrisljiv pečat. To pa je tisto, kar želimo pokazati s pričujočim kratkim programom portugalskega filma.
Najlepše se zahvaljujemo vsem producentom in režiserjem, ki so nam omogočili organizacijo te predstavitve, za katero upamo, da bo prispevala k zbližanju naših dveh narodov.
Rui Pereira (Prevedla Neja Križan Žagar)
program
Mačja zibka (Cama de gato), torek 9.4. ob 19.00
Amerika (América), torek 9.4. ob 21.00
Državljanska vojna (Guerra civil), sreda 10.4. ob 19.00
To je Zemlja, ne Luna (É na Terra não é na Lua), sreda 10.4. ob 21.00
José in Pilar (José in Pilar), četrtek 11.4. ob 19.00
Kri moje krvi (Sangue do meu sangue), četrtek 11.4. ob 21.30
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
Kaj je novega na Portugalskem
Kaj je tako posebnega na Portugalskem?
Program prikazuje veliko raznolikost, ki je značilna za portugalsko kinematografijo. Giblje se med igranim in dokumentarnim filmom, prehaja od socialnega realizma k formalnemu eksperimentiranju, zajema pa tudi bolj klasično kinematografijo. Obravnava teme, ki so še posebej značilne za portugalsko realnost, in druge, ki so bolj univerzalne.
Tako lahko pričamo veliki raznolikosti v portugalski kinematografiji: program zajema dva dokumentarna filma, ki sta povsem različna (prvi pripoveduje o najbolj oddaljenem otoku na Azorih, drugi pa o Nobelovem nagrajencu Joséju Saramagu in njegovi ženi ter sodelavki, Španki Pilar del Río), in štiri igrane filme (prvi je tako imenovani »coming-of-age« v slogu portugalskega filma 80. let, ostali trije pa so družbeni prikazi lizbonskih predmestij. Amerika – režijski prvenec, Kri moje krvi, najnovejše delo Joãa Canija, najbolj izkušenega in priznanega avtorja iz te skupine režiserjev, ter ne nazadnje Mačja zibka – čudovito delo o ponovno začetem življenju mlade matere samohranilke iz težavne četrti, ki je filmsko vlogo odigrala kar sama).
Društvo Zero em Comportameno je ves čas svojega delovanja posvečalo posebno pozornost portugalskemu filmu, posebej preko mednarodnega festivala neodvisnega filma IndieLisboa. Zato si društvo zelo prizadeva za priložnosti, ob katerih bi bili portugalski filmi čim bolj opaženi zunaj domovine. Prav na to se osredotoča ta program, s katerim želimo odgovoriti na vprašanje, ki si ga postavlja ves kinematografski svet: »Kaj je tako posebnega na Portugalskem, da tam ustvarjajo tako bogate in različne filme?«
Verjamemo, da del prihodnosti portugalske kinematografije predstavlja ta skupina režiserjev. Nekateri so starejši od drugih, nekateri imajo za seboj večji opus kot drugi, toda pri vseh je mogoče opaziti, da se trudijo ustvarjati filme v lastnem, individualnem jeziku, ki ne pozna predsodkov. In prav to nam je všeč. Osebe, avtorji, ki so sposobni delati v skromnih pogojih, v kakršnih živi (životari) portugalski film, in ki izkoristijo vsako priložnost, da v svojih delih pustijo neizbrisljiv pečat. To pa je tisto, kar želimo pokazati s pričujočim kratkim programom portugalskega filma.
Najlepše se zahvaljujemo vsem producentom in režiserjem, ki so nam omogočili organizacijo te predstavitve, za katero upamo, da bo prispevala k zbližanju naših dveh narodov.
Rui Pereira (Prevedla Neja Križan Žagar)
program
Mačja zibka (Cama de gato), torek 9.4. ob 19.00
Amerika (América), torek 9.4. ob 21.00
Državljanska vojna (Guerra civil), sreda 10.4. ob 19.00
To je Zemlja, ne Luna (É na Terra não é na Lua), sreda 10.4. ob 21.00
José in Pilar (José in Pilar), četrtek 11.4. ob 19.00
Kri moje krvi (Sangue do meu sangue), četrtek 11.4. ob 21.30
tekst in foto: Slovenska kinoteka
www.kinoteka.si
