Vsak petek zvečer od 13. maja ob 21.00 dalje se program Viasat History z oddajo Rimske megagradnje vrača v antični Rim, v čas najslavnejšega cesarja Julija Cezarja in predstavlja revolucionarne izume, ki so zagotovili ne le širitev cesarstva, ampak tudi vplivali na arhitekturo vse do današnjih dni. Vojne so bile med osvajanji neizogibne: Cezar se je tega zavedal, ko se je pripravljal na osvajanje na Galije, a ni računal na to, da bo invazija skoraj v celoti zdesetkala njegovo vojsko. To osvajanje je opisano v oddaji Cezarjeva apokaliptična vojna, v spodnjem članku pa smo zbrali nekaj zanimivih dejstev o Cezarju, ki jih morda niste vedeli.
1. Nekoč so ga ugrabili gusarji
Leta 75 pred našim štetjem je Cezar, takrat še v svojih 20-ih, odplul na otok Rodos, da bi postal Apolonijev učenec, a so na poti tja v bližini jugozahodnih obal Male Azije njegovo ladjo ugrabili pirati. Ko je bodoči cesar izvedel za zelo nizko odkupnino, ki so jo pirati zahtevali za njegovo izpustitev, je bila to zanj žalitev in zahteval je, da njegovi ugrabitelji zanj zahtevajo višjo odkupnino. Pirati so to upoštevali, toda potem, ko so Cezarja izpustili, je zbral več
ladij in vodil zasledovanje, potem pa je gusarje ujel in usmrtil.
2. Cezar velja za očeta prestopnega leta
Pred Cezarjem so Rimljani uporabljali koledar, prilagojen luninemu ciklu, v katerem je leto štelo 355 dni. Da se letni časi ne bi prekrivali, so vedno dodali nekaj dni, a so uradniki na to pogosto pozabili oziroma to preprosto spregledali, da bi lahko dlje ostali na položaju ali pridobili druge ugodnosti. Po posvetovanju z astrologom Sosigenom je Cezar leta 45 pred našim štetjem uvedel julijanski koledar, v katerem je bilo leto sestavljeno iz 365 dni, a ker je bilo sončno leto dejansko
dolgo 365 in četrt dneva, se je Cezar odločil, da vsakemu četrtemu letu doda prestopni dan, kar pomeni 366 dni in se tako vsaka štiri leta popravlja primanjkljaj.
3. Izumil je boj, ki je bil znamenitejši od gladiatorskih bojev
Vrnitev iz svoje četrte zmagoslavne kampanje je Cezar želel slavil v primernem slogu, vendar ne z običajnimi gladiatorskimi boji. Cesarju se je porodila zamisel o bojni predstavi, ki jo je imenoval naumachia. Leta 46 našega štetja je cesar nedaleč od reke Tiber ukazal izkopati jezero, dolgo 530 m in široko 350 m, kamor je namestil dve popolni floti z 2000 bojevniki in 4000 veslači na krovih ladij. Vsi so bili obsojeni vojni ujetniki, ki so se nato med seboj borili v krvavi bitki.
4. Ne, Brut ni bil njegov sin, imel pa naj bi otroka s Kleopatro
Legenda pravi, da se je Kleopatra, ko je Cezar prišel v Egipt, pretihotapila v njegovo sobo, zavita v preprogo, da bi tako zaključila prepir med njim in njenim bratom. Kljub veliki razliki v letih sta se Kleopatra in Cezar privlačila in Kleopatra je leta 47 pred našim štetjem rodila sina. Čeprav ni dokazano, da je bil deček res Cezarjev otrok, so ga poimenovali Cezarion, kar pomeni 'mali cezar'. Žal ni živel dolgo, saj ga je mati postavila za svojega edinega dediča, kmalu po Kleopatrini smrti
pa so ga njeni tekmeci za prestol ubili. Imel je le 17 let.
5. Pri njegovem atentatu je sodelovalo več kot 60 ljudi
Vse več ljudi se je balo, da se bo Cezar okronal za kralja, kar bi pomenilo konec senata, zato so se zarotili proti njemu. V umor je bilo vpletenih kar nekaj ljudi – predvsem zato, da ne bi ostajala le ena oseba, ki bi imela vso oblast v svojih rokah. Poskus atentata ni bil izveden na skrivaj, ampak so ga odobrili na seji senata: skupina, ki se je imenovala Liberatores, je cesarja zabodla skupaj 23-krat, a le en ubod je bil usoden. Po zapisih in Shakespearovi drami je bil to trenutek, ko je
bil izrečen vzklik »Tudi ti, sin Brut?«, Cezarjeve zadnje besede, čeprav Brut ni bil cesarjev sin, ampak njegov posinovljenec in eden od njegovih dedičev. Ena od hipotez navaja, da se je dal Cezar namerno ubiti, ker se mu je zdravje slabšalo in se je želel izogniti ponižanju, ki je izhajalo iz tega, da je bil videti šibek.
Julij Cezar je nedvomno ena najbolj znanih osebnosti v zgodovini – k temu je pripomogel celo sam, saj je bil prvi, ki je dal svoj obraz natisniti na kovance – čeprav mnogi menijo, da je bil tiran, je veliko prispeval k blaginji Rimskega imperija: Njegove kampanje in dosežke so opisani v dokumentarnih filmih v maju, in sicer v Cezarjevih apokaliptičnih vojnah in Rimskih megagradnjah – izključno na programu Viasat History.
