Richard Wagner. Diario veneziano della sinfonia ritrovata, r. Gianni Di Capua (Italija, 2013) - Vstop prost!
režija: Gianni di Capua
glasba: Wilhelm Richard Wagner
montaža: Francesco Marotta
produkcija: Kublai Film; v sodelovanju z Tunastudio
fotografija: Lorenzo Pezzano
igrajo: Mario Zucca, Marina Thovez,Vasco Mirandola
Osrednja epizoda dokumentarnega filma poustvarja izvedbo Simfonije v D-duru, zgodnje Wagnerjeve "izgubljene" skladbe. Skladatelj je delo krstno izvedel v družinskem krogu na božični večer leta 1882 v Teatru La Fenice. Orkester so ob takratni priložnosti sestavljali učitelji in učenci Glasbenega liceja Benedetto Marcello. Ta je bil njegov zadnji koncert, a hkrati tudi poslednja skladateljeva želja, ki se je uresničila: slišati partituro po petdesetih letih od njene prve izvedbe, prav na dan rojstnega dne svoje ljube žene Cosime, kateri je bil dogodek posvečen in do takrat očem javnosti nespretno skrit.
Wagner je delo napisal pri 19-ih letih, za njim pa je potem, ko ga je izročil Felixu Mendelsshonu, izgubil vse sledi. Nekaj zapisov za instrumentalne dele skladbe je bilo najdenih znotraj starega kovčka leta 1877 na nekem podstrešju v Dresdenu; Anton Seidl, takratni Wagnerjev mladi asistent, je po skladateljevih navodilih leta 1978 poustvaril partituro. Veliko let kasneje je Seidl, takrat slavni direktor filharmonije v New Yorku, izjavil: »Na takšen način , kot si snamemo klobuk pred Wagnerjevo rojstno hišo, v znak spoštovanja do kraja, kjer je slavni ustvarjalni duh ugledal luč sveta, prav tako bodo storili glasbeniki prihodnosti, ko bodo očarani in presenečeni med rokami držali to simfonijo, temeljni kamen tiste strukture, ki izhaja tako iz Tristana, Götterdämmerunga in Parsifala.«
07.05.2014, ob 20:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
režija: Gianni di Capua
glasba: Wilhelm Richard Wagner
montaža: Francesco Marotta
produkcija: Kublai Film; v sodelovanju z Tunastudio
fotografija: Lorenzo Pezzano
igrajo: Mario Zucca, Marina Thovez,Vasco Mirandola
Osrednja epizoda dokumentarnega filma poustvarja izvedbo Simfonije v D-duru, zgodnje Wagnerjeve "izgubljene" skladbe. Skladatelj je delo krstno izvedel v družinskem krogu na božični večer leta 1882 v Teatru La Fenice. Orkester so ob takratni priložnosti sestavljali učitelji in učenci Glasbenega liceja Benedetto Marcello. Ta je bil njegov zadnji koncert, a hkrati tudi poslednja skladateljeva želja, ki se je uresničila: slišati partituro po petdesetih letih od njene prve izvedbe, prav na dan rojstnega dne svoje ljube žene Cosime, kateri je bil dogodek posvečen in do takrat očem javnosti nespretno skrit.
Wagner je delo napisal pri 19-ih letih, za njim pa je potem, ko ga je izročil Felixu Mendelsshonu, izgubil vse sledi. Nekaj zapisov za instrumentalne dele skladbe je bilo najdenih znotraj starega kovčka leta 1877 na nekem podstrešju v Dresdenu; Anton Seidl, takratni Wagnerjev mladi asistent, je po skladateljevih navodilih leta 1978 poustvaril partituro. Veliko let kasneje je Seidl, takrat slavni direktor filharmonije v New Yorku, izjavil: »Na takšen način , kot si snamemo klobuk pred Wagnerjevo rojstno hišo, v znak spoštovanja do kraja, kjer je slavni ustvarjalni duh ugledal luč sveta, prav tako bodo storili glasbeniki prihodnosti, ko bodo očarani in presenečeni med rokami držali to simfonijo, temeljni kamen tiste strukture, ki izhaja tako iz Tristana, Götterdämmerunga in Parsifala.«
07.05.2014, ob 20:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
