Rapa Šuklje, nekdanja sodelavka Radia Slovenija in dolgoletna urednica oddaje Gremo v kino, bo prva prejemnica nagrade revije Ekran. Nagrado bo danes, v petek, 9. novembra, dobila za skoraj četrtstoletno urejanje radijske filmske oddaje.
Rapa Šuklje, prihodnje leto bo gospa praznovala 90 let, se takole spominja dinamičnih novinarskih začetkov na takrat še Radiu Ljubljana na Cankarjevi ulici: »Bila sem takorekoč zločinka. Premenjala sem bila že dve kratkotrajni zaposlitvi in obe zapustila z lastno odpovedjo; to pa je štelo v tistih udarniških časih kar za dezerterstvo. Torej bi se ne smela čuditi, da me je tedanji direktor, Janez Eržen, sprejel ves mračen s pištolo v roki […] In naj sem se še tako trudila, da bi […] prikrila svoj sramotni strah, mislim, da se mi je glas pošteno tresel, ko sem odgovarjala na številna vprašanja tega vstopnega intervjuja. Nazadnje je direktor pištolo vendarle povesil. 'No, prav,' je rekel, 'vzeli te bomo. Za preskus pa napiši spodobno reportažo iz kake tovarne.' Ljubi bog, reportažo! Niti pojma nisem imela, kaj ta beseda pomeni! […] Na srečo je bil direktor Eržen nestrpne narave in me je že čez dva dni poklical po telefonu. Naj se takoj oglasim. V literarni redakciji potrebujejo okrepitev, reportažo naj za zdaj pustim ob strani. Kolikšno olajšanje! Priplesala sem na Radio in se predstavila šefu literarne redakcije Vasji Ocvirku in stisnila roko kolegi Milenku Šobru. Mize zame nista imela, dela pravzaprav tudi ne, pozdravila pa sta me prijazno in pri priči sem postala član radijske družine. Čudovit občutek.«
Na našem Radiu so sistematični prispevki o filmu na programu od leta 1946. Takrat je dr. Kristina Brenkova vsakih 14 dni pripravljala kritike filmov, predvsem ameriških in sovjetskih, 10-minutna oddaja pa se je imenovala Novi filmi. Poudarek njenih kritik je bil na etičnih in estetskih vrednotah obravnavanih del. Sčasoma so se kritikam pridružile informacije o filmskem dogajanju, zlasti ob snemanju prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji. Konec 40. let minulega stoletja je filmsko kritiko prevzel Pavle Golobič. Število filmov, ki so se v Sloveniji premierno vrteli, se je povečalo. Oddaja se je preimenovala v Filmsko kroniko, na sporedu je bila vsak teden, njena dolžina pa se je razširila na 15 minut. Leta 1954 je filmske kritike prevzel Veno Taufer. Takrat je prišlo do dveh bistvenih sprememb: v program sta odločilneje vstopila jugoslovanski in slovenski film, oddaja pa je dobila stalnih tedenskih 20 minut in novo ime Na platnu.
Kar 24 let, začenši leta 1957, je filmsko tematiko na Radiu urejala Rapa Šuklje. Pripravljala je dnevna poročila s puljskega festivala, pozneje pa še kritična poročila z beneškega, canskega in berlinskega festivala. Jeseni 1960 se je struktura filmske oddaje spremenila – število filmov je preseglo zmogljivosti enega samega ocenjevalca. Oddaja se je osredotočila na tri, štiri filme, ki so jih ocenili trije ocenjevalci tako, da so bila njihova mnenja soočena v 30-minutni sobotni oddaji Po kinu se dobimo; ta je nadomestila oddajo Na platnu smo videli. Stalnica oddaje je postala implementacija filmske glasbe.
Oddaja z imenom, ki se je drži še danes, Gremo v kino, je nastala oktobra 1961, dobila pa je zgovornih 45 minut. V tem času so poslušalci lahko slišali ocene tekočega filmskega sporeda, intervjuje s slovenskimi, jugoslovanskimi in tujimi igralci, poročila s festivalov in takoimenovana filmska pisma iz domačih in tujih krajev, ki so jih sodelavci oddaje obiskali. Oktobra 1971 je bilo filmsko gradivo razdeljeno na tri oddaje na vseh treh radijskih programih, ki pa so kasneje, z izjemo Gremo v kino, zamrle. Tudi ta oddaja je doživela svoj pretres, in sicer 1978., ko je poleti tri mesece sploh ni bilo na programu. Takrat so se v nekaj pismih uprli poslušalci, protest pa je izrazilo tudi Društvo slovenskih filmskih delavcev. Upor je bil ploden.
Leta 1981 je Rapo Šuklje nadomestil Marjan Strojan. Pri urednikovanju se mu je leta 1997 pridružila Ingrid Kovač Brus, današnja urednica oddaje z več nominacijami in leta 1996 tudi z nagrado viktor za najboljšo radijsko kulturno oddajo. Priznanje oddaji od jutri, čeprav posredno, ne bo edino.
Kot so v Svetu revije Ekran zapisali v utemeljitvi nagrade, Rapo Šuklje, sicer tudi odlično prevajalko, »filmski ustvarjalci (jo) poznajo po duhovitih, iskrivih in analitičnih zapiskih o filmu ter po več desetletij trajajočem urejanju radijske oddaje o filmu Gremo v kino, ki je od svojih začetkov doživljala relativno malo sprememb. […] Rapa Šuklje, dolgoletna urednica in sodelavka te oddaje, je nedvomno starosta slovenske filmske publicistike, čeprav se morda dami ne spodobi zapisati, da je starosta, kajti kot je nekoč na Akademiji za igralsko umetnost dejal pokojni baletni mojster Pino Mlakar: 'Dame so vedno mlade!' Tako, kot je kritiška filmska misel Rape Šuklje vedno mlada in aktualna.«
Pogovoru z Ekranovo nagrajenko Rapo Šuklje lahko prisluhnete 9. novembra 2012 ob 18.15 na 1. programu Radia Slovenija v redni tedenski oddaji Gremo v kino.
tekst: RTV Slovenija
foto: Stane Sršen, RTV Slovenija
Rapa Šuklje, prihodnje leto bo gospa praznovala 90 let, se takole spominja dinamičnih novinarskih začetkov na takrat še Radiu Ljubljana na Cankarjevi ulici: »Bila sem takorekoč zločinka. Premenjala sem bila že dve kratkotrajni zaposlitvi in obe zapustila z lastno odpovedjo; to pa je štelo v tistih udarniških časih kar za dezerterstvo. Torej bi se ne smela čuditi, da me je tedanji direktor, Janez Eržen, sprejel ves mračen s pištolo v roki […] In naj sem se še tako trudila, da bi […] prikrila svoj sramotni strah, mislim, da se mi je glas pošteno tresel, ko sem odgovarjala na številna vprašanja tega vstopnega intervjuja. Nazadnje je direktor pištolo vendarle povesil. 'No, prav,' je rekel, 'vzeli te bomo. Za preskus pa napiši spodobno reportažo iz kake tovarne.' Ljubi bog, reportažo! Niti pojma nisem imela, kaj ta beseda pomeni! […] Na srečo je bil direktor Eržen nestrpne narave in me je že čez dva dni poklical po telefonu. Naj se takoj oglasim. V literarni redakciji potrebujejo okrepitev, reportažo naj za zdaj pustim ob strani. Kolikšno olajšanje! Priplesala sem na Radio in se predstavila šefu literarne redakcije Vasji Ocvirku in stisnila roko kolegi Milenku Šobru. Mize zame nista imela, dela pravzaprav tudi ne, pozdravila pa sta me prijazno in pri priči sem postala član radijske družine. Čudovit občutek.«
Na našem Radiu so sistematični prispevki o filmu na programu od leta 1946. Takrat je dr. Kristina Brenkova vsakih 14 dni pripravljala kritike filmov, predvsem ameriških in sovjetskih, 10-minutna oddaja pa se je imenovala Novi filmi. Poudarek njenih kritik je bil na etičnih in estetskih vrednotah obravnavanih del. Sčasoma so se kritikam pridružile informacije o filmskem dogajanju, zlasti ob snemanju prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji. Konec 40. let minulega stoletja je filmsko kritiko prevzel Pavle Golobič. Število filmov, ki so se v Sloveniji premierno vrteli, se je povečalo. Oddaja se je preimenovala v Filmsko kroniko, na sporedu je bila vsak teden, njena dolžina pa se je razširila na 15 minut. Leta 1954 je filmske kritike prevzel Veno Taufer. Takrat je prišlo do dveh bistvenih sprememb: v program sta odločilneje vstopila jugoslovanski in slovenski film, oddaja pa je dobila stalnih tedenskih 20 minut in novo ime Na platnu.
Kar 24 let, začenši leta 1957, je filmsko tematiko na Radiu urejala Rapa Šuklje. Pripravljala je dnevna poročila s puljskega festivala, pozneje pa še kritična poročila z beneškega, canskega in berlinskega festivala. Jeseni 1960 se je struktura filmske oddaje spremenila – število filmov je preseglo zmogljivosti enega samega ocenjevalca. Oddaja se je osredotočila na tri, štiri filme, ki so jih ocenili trije ocenjevalci tako, da so bila njihova mnenja soočena v 30-minutni sobotni oddaji Po kinu se dobimo; ta je nadomestila oddajo Na platnu smo videli. Stalnica oddaje je postala implementacija filmske glasbe.
Oddaja z imenom, ki se je drži še danes, Gremo v kino, je nastala oktobra 1961, dobila pa je zgovornih 45 minut. V tem času so poslušalci lahko slišali ocene tekočega filmskega sporeda, intervjuje s slovenskimi, jugoslovanskimi in tujimi igralci, poročila s festivalov in takoimenovana filmska pisma iz domačih in tujih krajev, ki so jih sodelavci oddaje obiskali. Oktobra 1971 je bilo filmsko gradivo razdeljeno na tri oddaje na vseh treh radijskih programih, ki pa so kasneje, z izjemo Gremo v kino, zamrle. Tudi ta oddaja je doživela svoj pretres, in sicer 1978., ko je poleti tri mesece sploh ni bilo na programu. Takrat so se v nekaj pismih uprli poslušalci, protest pa je izrazilo tudi Društvo slovenskih filmskih delavcev. Upor je bil ploden.
Leta 1981 je Rapo Šuklje nadomestil Marjan Strojan. Pri urednikovanju se mu je leta 1997 pridružila Ingrid Kovač Brus, današnja urednica oddaje z več nominacijami in leta 1996 tudi z nagrado viktor za najboljšo radijsko kulturno oddajo. Priznanje oddaji od jutri, čeprav posredno, ne bo edino.
Kot so v Svetu revije Ekran zapisali v utemeljitvi nagrade, Rapo Šuklje, sicer tudi odlično prevajalko, »filmski ustvarjalci (jo) poznajo po duhovitih, iskrivih in analitičnih zapiskih o filmu ter po več desetletij trajajočem urejanju radijske oddaje o filmu Gremo v kino, ki je od svojih začetkov doživljala relativno malo sprememb. […] Rapa Šuklje, dolgoletna urednica in sodelavka te oddaje, je nedvomno starosta slovenske filmske publicistike, čeprav se morda dami ne spodobi zapisati, da je starosta, kajti kot je nekoč na Akademiji za igralsko umetnost dejal pokojni baletni mojster Pino Mlakar: 'Dame so vedno mlade!' Tako, kot je kritiška filmska misel Rape Šuklje vedno mlada in aktualna.«
Pogovoru z Ekranovo nagrajenko Rapo Šuklje lahko prisluhnete 9. novembra 2012 ob 18.15 na 1. programu Radia Slovenija v redni tedenski oddaji Gremo v kino.
tekst: RTV Slovenija
foto: Stane Sršen, RTV Slovenija
