Kratki film bo predvajan dvakrat. Prvič z novo posneto glasbo, kot si jo je zamislil francoski elektro dvojec Air. Drugič s povsem drugačno glasbeno spremljavo v živo, za katero bodo poskrbeli mojstri Boštjan Gombač (klarinet), Janez Dovč (harmonika) in Goran Krmac (tuba). Živo glasbeno spremljavo je omogočil Francoski inštitut Charles Nodier.
17.8. petek
21.00
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune) x 2
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Leta 1888 je Robert-Houdin zaključil s svojim iluzionistično-magičnim gledališčem in se odločil, da bo vse rekvizite dal na dražbo. Tam se je znašel tudi mladi Georges Méliès in z vsemi svojimi prihranki kupil celotno infrastrukturo. Obseden s čaranjem in načrti je mladi mož na majhnem odru ustvaril velike trike, prizore, ki povezujejo pravljičnost, fantastičnost, iluzije in burke. V zgodnjih Mélièsovih filmih se pojavljajo stroji, naprave in dekoracije, ki jih je sam ustvaril in poslikal. Od leta 1896 avtor svoje "gibljive slike" projicira s kinetografom. Med leti 1896 in 1913 je v svoji, v atelje prirejeni stekleni lopi za svoje filmsko podjetje Star Film Méliès posnel več kot petsto filmov. Mélièsov filmski svet določa samosvoja estetika in izbor tem, zlasti pa tehnika, temelječa na triku, ki ga je zares mojstrsko uporabljal. Poleg trika zamenjave z ustavitvijo teka kamere Méliès uporablja preliv, postopek, znan iz fotografij duhov. Ob specifično filmskih trikih pa je Méliès še vedno uporabljal tudi trike iz repertoarja gledališča: pogrezna vrata, lutke, pirotehnika, pretirani dekor, žice, vitli in tiri. Leta 1902 je Méliès, z vsemi do tedaj pridobljenimi izkušnjami, ustvaril prvi znanstvenofantastični film Potovanje na Luno. Okvir za tisti čas izredno dolge zgodbe v tridesetih prizorih o pripravah, letu in pristanku rakete (s šestimi znanstveniki, člani kluba astronomov na krovu) na Luno, postanku in čudovitih doživetij na njej ter povratku s pristankom v morju je prosta adaptacija klasikov znanstvenofantastičnega literarnega žanra, Julesa Verna in Herberta G. Wellsa.
Slovenska premiera nove, restavrirane barvne kopije filma. Nova posneta glasbena spremljava: Air. Glasbena spremljava v živo: Boštjan Gombač (klarinet), Janez Dovč (harmonika), Goran Krmac (tuba).
Potovanje na luno: začetki, snemanje in restavracija
Maja 1902 je začel Georges Méliès v studiu A snemati film Potovanje na Luno. Kar se je ohranilo od te avanture, so zlasti imena igralcev, o katerih je Méliès zapisal: "Luna je bila Bleuette Bemon, varietejska pevka, zvezde dekleta iz baletnega ansambla pariškega Théâtre du Châtelet, moški (glavni igralci) pa so bili Victor André iz Théâtre de Cluny, Delpierre, Farjaux, Kelm, Brunnet, varietejski pevci in jaz. Seleniti so bili akrobati iz Folies-Bergères." Snemalca sta bila Michault in Lucien Tainguy. Film je bil premierno prikazan v Franciji 1. septembra 1902. O motivaciji za snemanje Potovanja na Luno Méliès leta 1933 zapiše: "Zamisel o potovanju na Luno se mi je porodila med branjem romana Potovanje na Luno Julesa Verna. V knjigi ljudem ni uspelo pristati na Luni /.../. In tako sem si zamislil, da bi s pomočjo istih sredstev kot Jules Verne (top in raketa) zdaj uprizoril pristanek na Luni, spravil skupaj nekaj izvirnih, zanimivih in zabavnih pravljičnih podob, pokazal mesečevo površje in notranjost ter nekaj pošasti, ki tam morda živijo, in dodal še dva, tri posebne umetniške učinke (ženske, ki predstavljajo zvezde repatice, snežni efekti, morsko dno)." Vendar so poleg Vernovega romana iz leta 1865 na Mélièsa vplivala še druga dela, začenši s H. G. Wellsovim Prvi ljudje na Mesecu, ki je izšel v francoskem prevodu nekaj mesecev pred začetkom snemanja filma.
Med obema datumoma pa je luč dneva uzrlo še eno delo, ki je nedvomno navdihnilo Mélièsa: opera Le voyage dans la Lune, ki jo je po libretu Alberta Vanlooja, Eugèna Leterriera in Arnolda Mortiera uglasbil Jacques Offenbach. Pravljično opero v štirih dejanjih in triindvajsetih prizorih so prvič uprizorili 26. oktobra 1875 v gledališču Gaîté, nato pa od 31. marca 1877 v Théâtre du Châtelet. Še en morebiten vir navdiha, na katerega opozarjata Laurent Mannoni in Jacques Malthête v katalogu razstave, posvečene Mélièsu, "Méliès, magie et cinéma", je bila predstava A Trip to the Moon, zasnovana leta 1901 za predstavitev na panameriški razstavi v Buffalu v zvezni državi New York. Predstava, ki sta jo podpisala Američana Frederick Thompson in Skip Dundy, je doživela izjemen uspeh. "Z vstopnico za pičlih 50 centov /.../ se je publika vkrcala na veliko vesoljsko ladjo s približno 30 sedeži, imenovano Luna, /.../ sredi orjaške krožne panorame. Ob udarcu na gong so se krila plovila zganila in simulirala vzlet. Zavel je močan veter in poslikano kuliso pokrajine je kmalu zamenjala podoba Zemlje, ki kot bi izginjala v daljavi. Po nekaj dogodivščinah in peripetijah se je ladja približala Luninemu površju, ga počasi preletela in nazadnje pristala na dnu kraterja. Nato so potnike zajeli Seleniti." Upravičeno lahko sklepamo, da je Méliès v času snemanja filma Potovanje na Luno že slišal govorice o tej atrakciji.
Laurent Mannoni in Jacques Malthête, Méliès, magie et cinéma, Electra, Pariz, 2002
Po lanskoletni restavraciji celotnega opusa filmov Pierra Étaixa sta naši fundaciji sklenili ponovno združiti moči v realizaciji enega najbolj zahtevnih projektov v zgodovini filmskega restavriranja. Šlo je za doslej neprimerljivo kompleksen projekt, osredotočen na monument filmske zgodovine: barvno verzijo Potovanja na Luno Georgesa Mélièsa. Različico filma, ki je dolgo veljala za izgubljeno, so leta 1993 odkrili v Barceloni, v zbirki 200 nemih filmov, ki jih je Katalonski kinoteki podaril anonimni zbiratelj. Vendar je bila kopija v izredno kritičnem stanju, zato so vsi menili, da je ni več mogoče restavrirati. Po izmenjavi med arhivi je leta 1999 prešla v last zasebnega zbiratelja, Lobster Films, ki je do leta 2002 delal na ločevanju in digitalizaciji filma sličico po sličico. Šele leta 2010 sta lahko naši fundaciji, edini v Franciji, ki delujeta v okviru filma in te specifične zasebne zbirke, začrtali in sprožili postopek popolne restavracije. Cilj vseh naših projektov je restavriranje filmov iz elementov izvirne filmske kopije v skladu z najvišjimi kinematografskimi standardi ter posredovanje restavrirane različice kar najširšemu možnemu občinstvu.
Pri Potovanju na Luno, nemem 14-minutnem filmu (za čas, ko je nastal, pa zajetnem celovečercu), je bilo nepredstavljivo, da bi restavrirano delo predstavili in prikazali na naš običajen način, kot vsako drugo delo. Odločili smo se torej, da filmu priskrbimo lastno, originalno in sodobno glasbeno podlago ter tako iz projekta restavriranja napravimo enako izjemen dogodek, kot so izjemni filmi Georgesa Mélièsa. Skupina AIR ni le pristala na to, da se skupaj z nami vkrca na raketo, pač pa je potovanje nazaj na Zemljo naredila bolj čudovito, kot bi si lahko sami kdajkoli zamislili. Ne moremo se jim dovolj zahvaliti. Delo z mojstrovino Georgesa Mélièsa pa nas je neizogibno popeljalo na še drugo potovanje: na tisto v preteklost, v svet čisto prvih gibljivih slik in čas radoživega, skrajno plodnega režiserja, Georgesa Mélièsa.
Séverine Wemaere, direktorica Technicolor Foundation
Gilles Duval, direktor Groupama Gan Foundation
Pri restavriranju sta bila uporabljena črno-bel nitratni izvirnik v lasti Madeleine Malthête-Méliès in pozitiv v lasti CNC. Digitalizacijo teh elementov so opravili pri CNC-AFF. Nekaj fragmentov je bilo ohranjenih na internegativu pri fundaciji Haghefilm. Digitalno restavracijo je leta 2011 opravilo podjetje Technicolor v Los Angelesu.
Besedilo je bilo prvotno objavljeno v La Couleur retrouvée du Voyage dans la lune, Technicolor Foundation in Groupama Gan Foundation, Pariz, 2011.
Živo glasbeno spremljavo je omogočil Francoski inštitut Charles Nodier.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
17.8. petek
21.00
Letni kino Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera
Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune) x 2
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, barvni, 14', bd
Leta 1888 je Robert-Houdin zaključil s svojim iluzionistično-magičnim gledališčem in se odločil, da bo vse rekvizite dal na dražbo. Tam se je znašel tudi mladi Georges Méliès in z vsemi svojimi prihranki kupil celotno infrastrukturo. Obseden s čaranjem in načrti je mladi mož na majhnem odru ustvaril velike trike, prizore, ki povezujejo pravljičnost, fantastičnost, iluzije in burke. V zgodnjih Mélièsovih filmih se pojavljajo stroji, naprave in dekoracije, ki jih je sam ustvaril in poslikal. Od leta 1896 avtor svoje "gibljive slike" projicira s kinetografom. Med leti 1896 in 1913 je v svoji, v atelje prirejeni stekleni lopi za svoje filmsko podjetje Star Film Méliès posnel več kot petsto filmov. Mélièsov filmski svet določa samosvoja estetika in izbor tem, zlasti pa tehnika, temelječa na triku, ki ga je zares mojstrsko uporabljal. Poleg trika zamenjave z ustavitvijo teka kamere Méliès uporablja preliv, postopek, znan iz fotografij duhov. Ob specifično filmskih trikih pa je Méliès še vedno uporabljal tudi trike iz repertoarja gledališča: pogrezna vrata, lutke, pirotehnika, pretirani dekor, žice, vitli in tiri. Leta 1902 je Méliès, z vsemi do tedaj pridobljenimi izkušnjami, ustvaril prvi znanstvenofantastični film Potovanje na Luno. Okvir za tisti čas izredno dolge zgodbe v tridesetih prizorih o pripravah, letu in pristanku rakete (s šestimi znanstveniki, člani kluba astronomov na krovu) na Luno, postanku in čudovitih doživetij na njej ter povratku s pristankom v morju je prosta adaptacija klasikov znanstvenofantastičnega literarnega žanra, Julesa Verna in Herberta G. Wellsa.
Slovenska premiera nove, restavrirane barvne kopije filma. Nova posneta glasbena spremljava: Air. Glasbena spremljava v živo: Boštjan Gombač (klarinet), Janez Dovč (harmonika), Goran Krmac (tuba).
Potovanje na luno: začetki, snemanje in restavracija
Maja 1902 je začel Georges Méliès v studiu A snemati film Potovanje na Luno. Kar se je ohranilo od te avanture, so zlasti imena igralcev, o katerih je Méliès zapisal: "Luna je bila Bleuette Bemon, varietejska pevka, zvezde dekleta iz baletnega ansambla pariškega Théâtre du Châtelet, moški (glavni igralci) pa so bili Victor André iz Théâtre de Cluny, Delpierre, Farjaux, Kelm, Brunnet, varietejski pevci in jaz. Seleniti so bili akrobati iz Folies-Bergères." Snemalca sta bila Michault in Lucien Tainguy. Film je bil premierno prikazan v Franciji 1. septembra 1902. O motivaciji za snemanje Potovanja na Luno Méliès leta 1933 zapiše: "Zamisel o potovanju na Luno se mi je porodila med branjem romana Potovanje na Luno Julesa Verna. V knjigi ljudem ni uspelo pristati na Luni /.../. In tako sem si zamislil, da bi s pomočjo istih sredstev kot Jules Verne (top in raketa) zdaj uprizoril pristanek na Luni, spravil skupaj nekaj izvirnih, zanimivih in zabavnih pravljičnih podob, pokazal mesečevo površje in notranjost ter nekaj pošasti, ki tam morda živijo, in dodal še dva, tri posebne umetniške učinke (ženske, ki predstavljajo zvezde repatice, snežni efekti, morsko dno)." Vendar so poleg Vernovega romana iz leta 1865 na Mélièsa vplivala še druga dela, začenši s H. G. Wellsovim Prvi ljudje na Mesecu, ki je izšel v francoskem prevodu nekaj mesecev pred začetkom snemanja filma.
Med obema datumoma pa je luč dneva uzrlo še eno delo, ki je nedvomno navdihnilo Mélièsa: opera Le voyage dans la Lune, ki jo je po libretu Alberta Vanlooja, Eugèna Leterriera in Arnolda Mortiera uglasbil Jacques Offenbach. Pravljično opero v štirih dejanjih in triindvajsetih prizorih so prvič uprizorili 26. oktobra 1875 v gledališču Gaîté, nato pa od 31. marca 1877 v Théâtre du Châtelet. Še en morebiten vir navdiha, na katerega opozarjata Laurent Mannoni in Jacques Malthête v katalogu razstave, posvečene Mélièsu, "Méliès, magie et cinéma", je bila predstava A Trip to the Moon, zasnovana leta 1901 za predstavitev na panameriški razstavi v Buffalu v zvezni državi New York. Predstava, ki sta jo podpisala Američana Frederick Thompson in Skip Dundy, je doživela izjemen uspeh. "Z vstopnico za pičlih 50 centov /.../ se je publika vkrcala na veliko vesoljsko ladjo s približno 30 sedeži, imenovano Luna, /.../ sredi orjaške krožne panorame. Ob udarcu na gong so se krila plovila zganila in simulirala vzlet. Zavel je močan veter in poslikano kuliso pokrajine je kmalu zamenjala podoba Zemlje, ki kot bi izginjala v daljavi. Po nekaj dogodivščinah in peripetijah se je ladja približala Luninemu površju, ga počasi preletela in nazadnje pristala na dnu kraterja. Nato so potnike zajeli Seleniti." Upravičeno lahko sklepamo, da je Méliès v času snemanja filma Potovanje na Luno že slišal govorice o tej atrakciji.
Laurent Mannoni in Jacques Malthête, Méliès, magie et cinéma, Electra, Pariz, 2002
Po lanskoletni restavraciji celotnega opusa filmov Pierra Étaixa sta naši fundaciji sklenili ponovno združiti moči v realizaciji enega najbolj zahtevnih projektov v zgodovini filmskega restavriranja. Šlo je za doslej neprimerljivo kompleksen projekt, osredotočen na monument filmske zgodovine: barvno verzijo Potovanja na Luno Georgesa Mélièsa. Različico filma, ki je dolgo veljala za izgubljeno, so leta 1993 odkrili v Barceloni, v zbirki 200 nemih filmov, ki jih je Katalonski kinoteki podaril anonimni zbiratelj. Vendar je bila kopija v izredno kritičnem stanju, zato so vsi menili, da je ni več mogoče restavrirati. Po izmenjavi med arhivi je leta 1999 prešla v last zasebnega zbiratelja, Lobster Films, ki je do leta 2002 delal na ločevanju in digitalizaciji filma sličico po sličico. Šele leta 2010 sta lahko naši fundaciji, edini v Franciji, ki delujeta v okviru filma in te specifične zasebne zbirke, začrtali in sprožili postopek popolne restavracije. Cilj vseh naših projektov je restavriranje filmov iz elementov izvirne filmske kopije v skladu z najvišjimi kinematografskimi standardi ter posredovanje restavrirane različice kar najširšemu možnemu občinstvu.
Pri Potovanju na Luno, nemem 14-minutnem filmu (za čas, ko je nastal, pa zajetnem celovečercu), je bilo nepredstavljivo, da bi restavrirano delo predstavili in prikazali na naš običajen način, kot vsako drugo delo. Odločili smo se torej, da filmu priskrbimo lastno, originalno in sodobno glasbeno podlago ter tako iz projekta restavriranja napravimo enako izjemen dogodek, kot so izjemni filmi Georgesa Mélièsa. Skupina AIR ni le pristala na to, da se skupaj z nami vkrca na raketo, pač pa je potovanje nazaj na Zemljo naredila bolj čudovito, kot bi si lahko sami kdajkoli zamislili. Ne moremo se jim dovolj zahvaliti. Delo z mojstrovino Georgesa Mélièsa pa nas je neizogibno popeljalo na še drugo potovanje: na tisto v preteklost, v svet čisto prvih gibljivih slik in čas radoživega, skrajno plodnega režiserja, Georgesa Mélièsa.
Séverine Wemaere, direktorica Technicolor Foundation
Gilles Duval, direktor Groupama Gan Foundation
Pri restavriranju sta bila uporabljena črno-bel nitratni izvirnik v lasti Madeleine Malthête-Méliès in pozitiv v lasti CNC. Digitalizacijo teh elementov so opravili pri CNC-AFF. Nekaj fragmentov je bilo ohranjenih na internegativu pri fundaciji Haghefilm. Digitalno restavracijo je leta 2011 opravilo podjetje Technicolor v Los Angelesu.
Besedilo je bilo prvotno objavljeno v La Couleur retrouvée du Voyage dans la lune, Technicolor Foundation in Groupama Gan Foundation, Pariz, 2011.
Živo glasbeno spremljavo je omogočil Francoski inštitut Charles Nodier.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si/
