FILMSKI VRTILJAK
PLOČEVINKO, r. Thomas Bodenstein, Hubert Weiland (Nemčija, 2013, sinh., 85 min.) 4+
03.10.2014, ob 18:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija Thomas Bodenstein, Hubert Weiland
scenarij Mark Slater, Gabriele Walther
glasba Andreas Grimm
igrajo Christoph Maria Herbst, Rick Kavanian, Tom Gerhardt, Carolin Kebekus, Dustin Semmelrogge, Detlev Redinger
glasovi Gašper Jarni, Kristijan Guček, Borut Veselko, Vesna Pernarčič
distribucija FIVIA – Vojnik
Zgodba
Pločevinko, nekoliko bahaški, toda po srcu dober vitez, živi v kraljestvu Pločevinasta dežela. V njej so vsi predmeti narejeni iz odpadnega materiala, toda vsi so živi. Pločevinko na kraljevem turnirju končno premaga arogantnega in nadutega Princa Nobla. Mu bo zdaj gospodična Zala končno oprostila, da je v zameno za zmagoslavni motor za svojega konja zastavil njen šivalni stroj? Njegovo zmagoslavje je na žalost kratko. Pločevinka po krivici obsodijo, da je ukradel motor, ki je bil pravzaprav v lasti Princa Nobla. Kralj mu odvzame viteški naslov in grad, v katerem je živel skupaj z Zalo in Zmajkom. To pa izkoristi spletkarski Princ Nobel, ki Zalo povabi, naj pride živet v njegov grad. Toda Pločevinko se ne vda kar tako. Skupaj s svojim zvestim konjem Čopijem in majhnim zmajem Zmajkom se odloči, da si povrne viteški naziv. Toda za to bo moral obglaviti zmaja in nato njegovo glavo prinesti kralju. Pločevinko in Zmajko pristaneta globoko pod zemljo, v temačnem in nevarnem rudniku, kjer živi dvoglavi zmaj – brata Zublja. V tem času pa Zala izve za zlobni načrt Princa Nobla. Ta želi prevzeti prestol, zato bi rada Zala čim prej opozorila kralja. Toda ali ni že prepozna? Vse je odvisno od Pločevinka, ki sestavi pravo vojsko opekačev in drugih hišnih pripomočkov za veliko bitko proti Princu Noblu in njegovim visoko usposobljenim vojakom. Pločevinasta dežela bi bila brez pravega viteza gotovo v veliki nevarnosti.
Komentar: "Glasbeno-vizualna mojstrovina, ki se poigrava s kovinskimi oblikami in značaji. Ko vidiš, kako iz krav-opekačev letijo kruhki, razumeš, zakaj retro svet viteza Pločevinka sodi na velika platna."
Abdenzeitung
"Pravo navdušenje za otroke zaradi izjemnih scenografskih prijemov in zgodbe, pa tudi užitek za odrasle. Še posebej ga krasi dizajn (...). Čeprav ne sodi med glasbene filme, je skladatelj Andreas Grimm črpal navdih pri pesmih Felixa Janosa. Vitez Pločevinko ni prijeten samo za oči, temveč tudi za ušesa (...), zaradi svojega pripovednega sloga pa je primeren tudi za mlajše otroke." - Waz
Video: http://www.youtube.com/watch?v=S5fSVe51fs4
DOKUMENTARNI FILM
Slika, ki je ni (L'image manquante, Kambodža/Francija, 2013, 96 min.)
03.10.2014, ob 20:15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija Rithy Panh
scenarij Rithy Panh, Christophe Bataille
fotografija Prum Mésa, Rithy Panh
glasba Marc Marder
montaža Rithy Panh, Marie-Christine Rougerie
produkcija Catherine Dussart Productions, Arte France, Bophana Production
festivali, nagrade Cannes 2013: nagrada sekcije Posebni pogled (Un certain regard); oskarji 2014: nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film; Cinemanila 2013: velika nagrada žirije; Gent 2013: posebna omemba; evropska filmska nagrada 2013: nominacija v kategoriji najboljših dokumentarcev; Karlovi Vari 2013; Toronto 2013; San Sebastián 2013; Reykjavík 2013; New York 2013; London 2013; Chicago 2013; AFI Fest 2013
distribucija Demiurg
Zgodba
Med 1,4 in 2,2 milijona – to je približna ocena števila žrtev režima Rdečih Kmerov, ki so v današnji Kambodži vladali med letoma 1975 in 1979. Med njimi so bili tudi starši, bratje, sestre in drugi sorodniki avtorja tega dela. Njegova družina je samodejno padla v kategorijo sovražnikov sistema, saj so živeli v mestu, oče pa je bil učitelj. To, da je bil nekdo izobražen, je bilo namreč povsem dovolj, da se je znašel na seznamu sovražnikov revolucije. Sistem ni odobraval visoke izobrazbe ne umetnosti ne kinodvoran ne mest ne individualnosti ne manjšin ne zahodne medicine … Avtor skozi arhivske posnetke in scene, ustvarjene z glinenimi figuricami, pripoveduje svojo intimno zgodbo razčlovečenja v delavskih in prevzgojnih taboriščih.
Komentar: "Od resničnosti pa ga prav nič ne oddaljuje niti dejstvo, da se je tokrat odločil za rekonstrukcijo posameznih dogodkov z glinenimi figurami, z animiranimi prizori, če jim lahko tako rečemo, saj gre v bistvu za statične podobe. Tako se Panh, ki je delo pričel snemati v želji, da bi našel podobo, sliko genocida, ki so ga nad njegovim narodom izvedli Rdeči Kmeri, zaradi neuspeha, zaradi tega, ker te podobe ne najde, ne odreče tistemu, kar čuti kot svoje poslanstvo, pripovedovati zgodovino svojega naroda, preprečiti, da bi bila pozabljena. Prav nasprotno; ta neobstoj podobe kreativno izkoristi. Slika, ki je ni, je tako eno najbolj domiselnih, hkrati tudi najbolj pretresljivih dokumentarnih del zadnjih let. Film, ki razkrije, kako avtoritarne oblasti brišejo podobe svojega početja in hkrati ustvarjajo podobe, ki kažejo zlagani, lažni svet. Prav zaradi tega so dela, kakršno je Panhovo, še toliko bolj pomembna." - Denis Valič, RA Slovenija
Režiser: Rithy Panh se je rodil v Phnom Penhu leta 1964. Ko je bil star enajst let, so Rdeči Kmeri njegovo družino poslali v delovno taborišče, kjer so zaradi izčrpanosti ali podhranjenosti vsi njegovi bližnji izgubili življenje. Leta 1979 je zbežal na Tajsko in nato v Pariz. Tam se je začel zanimati za film in kasneje diplomiral na filmski šoli IDHEC (danes prestižna Fémis). Vladavina terorja ter dediščina režima Rdečih Kmerov sta postali glavni temi njegovih del. Leta 1989 je debitiral s filmom Site 2, temu pa sledi niz dokumentarcev o življenju v Kambodži. Po vrnitvi v domovino prevzame status in odgovornost vodilne osebnosti domače dokumentaristične produkcije. Tako sodeluje pri ustanovitvi organizacije Bophana: centra za avdiovizualne materiale (Audiovisual Resource Center), katere cilj je ohranjati zgodovino kamboškega filma in fotografije. Med njegova najbolj znana in cenjena dela nedvomno sodita zlasti S-21, la machine de mort Khmère rouge (2003), in Duch, le maître des forges de l'enfer (2011).
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
PLOČEVINKO, r. Thomas Bodenstein, Hubert Weiland (Nemčija, 2013, sinh., 85 min.) 4+
03.10.2014, ob 18:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija Thomas Bodenstein, Hubert Weiland
scenarij Mark Slater, Gabriele Walther
glasba Andreas Grimm
igrajo Christoph Maria Herbst, Rick Kavanian, Tom Gerhardt, Carolin Kebekus, Dustin Semmelrogge, Detlev Redinger
glasovi Gašper Jarni, Kristijan Guček, Borut Veselko, Vesna Pernarčič
distribucija FIVIA – Vojnik
Zgodba
Pločevinko, nekoliko bahaški, toda po srcu dober vitez, živi v kraljestvu Pločevinasta dežela. V njej so vsi predmeti narejeni iz odpadnega materiala, toda vsi so živi. Pločevinko na kraljevem turnirju končno premaga arogantnega in nadutega Princa Nobla. Mu bo zdaj gospodična Zala končno oprostila, da je v zameno za zmagoslavni motor za svojega konja zastavil njen šivalni stroj? Njegovo zmagoslavje je na žalost kratko. Pločevinka po krivici obsodijo, da je ukradel motor, ki je bil pravzaprav v lasti Princa Nobla. Kralj mu odvzame viteški naslov in grad, v katerem je živel skupaj z Zalo in Zmajkom. To pa izkoristi spletkarski Princ Nobel, ki Zalo povabi, naj pride živet v njegov grad. Toda Pločevinko se ne vda kar tako. Skupaj s svojim zvestim konjem Čopijem in majhnim zmajem Zmajkom se odloči, da si povrne viteški naziv. Toda za to bo moral obglaviti zmaja in nato njegovo glavo prinesti kralju. Pločevinko in Zmajko pristaneta globoko pod zemljo, v temačnem in nevarnem rudniku, kjer živi dvoglavi zmaj – brata Zublja. V tem času pa Zala izve za zlobni načrt Princa Nobla. Ta želi prevzeti prestol, zato bi rada Zala čim prej opozorila kralja. Toda ali ni že prepozna? Vse je odvisno od Pločevinka, ki sestavi pravo vojsko opekačev in drugih hišnih pripomočkov za veliko bitko proti Princu Noblu in njegovim visoko usposobljenim vojakom. Pločevinasta dežela bi bila brez pravega viteza gotovo v veliki nevarnosti.
Komentar: "Glasbeno-vizualna mojstrovina, ki se poigrava s kovinskimi oblikami in značaji. Ko vidiš, kako iz krav-opekačev letijo kruhki, razumeš, zakaj retro svet viteza Pločevinka sodi na velika platna."
Abdenzeitung
"Pravo navdušenje za otroke zaradi izjemnih scenografskih prijemov in zgodbe, pa tudi užitek za odrasle. Še posebej ga krasi dizajn (...). Čeprav ne sodi med glasbene filme, je skladatelj Andreas Grimm črpal navdih pri pesmih Felixa Janosa. Vitez Pločevinko ni prijeten samo za oči, temveč tudi za ušesa (...), zaradi svojega pripovednega sloga pa je primeren tudi za mlajše otroke." - Waz
Video: http://www.youtube.com/watch?v=S5fSVe51fs4
DOKUMENTARNI FILM
Slika, ki je ni (L'image manquante, Kambodža/Francija, 2013, 96 min.)
03.10.2014, ob 20:15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija Rithy Panh
scenarij Rithy Panh, Christophe Bataille
fotografija Prum Mésa, Rithy Panh
glasba Marc Marder
montaža Rithy Panh, Marie-Christine Rougerie
produkcija Catherine Dussart Productions, Arte France, Bophana Production
festivali, nagrade Cannes 2013: nagrada sekcije Posebni pogled (Un certain regard); oskarji 2014: nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film; Cinemanila 2013: velika nagrada žirije; Gent 2013: posebna omemba; evropska filmska nagrada 2013: nominacija v kategoriji najboljših dokumentarcev; Karlovi Vari 2013; Toronto 2013; San Sebastián 2013; Reykjavík 2013; New York 2013; London 2013; Chicago 2013; AFI Fest 2013
distribucija Demiurg
Zgodba
Med 1,4 in 2,2 milijona – to je približna ocena števila žrtev režima Rdečih Kmerov, ki so v današnji Kambodži vladali med letoma 1975 in 1979. Med njimi so bili tudi starši, bratje, sestre in drugi sorodniki avtorja tega dela. Njegova družina je samodejno padla v kategorijo sovražnikov sistema, saj so živeli v mestu, oče pa je bil učitelj. To, da je bil nekdo izobražen, je bilo namreč povsem dovolj, da se je znašel na seznamu sovražnikov revolucije. Sistem ni odobraval visoke izobrazbe ne umetnosti ne kinodvoran ne mest ne individualnosti ne manjšin ne zahodne medicine … Avtor skozi arhivske posnetke in scene, ustvarjene z glinenimi figuricami, pripoveduje svojo intimno zgodbo razčlovečenja v delavskih in prevzgojnih taboriščih.
Komentar: "Od resničnosti pa ga prav nič ne oddaljuje niti dejstvo, da se je tokrat odločil za rekonstrukcijo posameznih dogodkov z glinenimi figurami, z animiranimi prizori, če jim lahko tako rečemo, saj gre v bistvu za statične podobe. Tako se Panh, ki je delo pričel snemati v želji, da bi našel podobo, sliko genocida, ki so ga nad njegovim narodom izvedli Rdeči Kmeri, zaradi neuspeha, zaradi tega, ker te podobe ne najde, ne odreče tistemu, kar čuti kot svoje poslanstvo, pripovedovati zgodovino svojega naroda, preprečiti, da bi bila pozabljena. Prav nasprotno; ta neobstoj podobe kreativno izkoristi. Slika, ki je ni, je tako eno najbolj domiselnih, hkrati tudi najbolj pretresljivih dokumentarnih del zadnjih let. Film, ki razkrije, kako avtoritarne oblasti brišejo podobe svojega početja in hkrati ustvarjajo podobe, ki kažejo zlagani, lažni svet. Prav zaradi tega so dela, kakršno je Panhovo, še toliko bolj pomembna." - Denis Valič, RA Slovenija
Režiser: Rithy Panh se je rodil v Phnom Penhu leta 1964. Ko je bil star enajst let, so Rdeči Kmeri njegovo družino poslali v delovno taborišče, kjer so zaradi izčrpanosti ali podhranjenosti vsi njegovi bližnji izgubili življenje. Leta 1979 je zbežal na Tajsko in nato v Pariz. Tam se je začel zanimati za film in kasneje diplomiral na filmski šoli IDHEC (danes prestižna Fémis). Vladavina terorja ter dediščina režima Rdečih Kmerov sta postali glavni temi njegovih del. Leta 1989 je debitiral s filmom Site 2, temu pa sledi niz dokumentarcev o življenju v Kambodži. Po vrnitvi v domovino prevzame status in odgovornost vodilne osebnosti domače dokumentaristične produkcije. Tako sodeluje pri ustanovitvi organizacije Bophana: centra za avdiovizualne materiale (Audiovisual Resource Center), katere cilj je ohranjati zgodovino kamboškega filma in fotografije. Med njegova najbolj znana in cenjena dela nedvomno sodita zlasti S-21, la machine de mort Khmère rouge (2003), in Duch, le maître des forges de l'enfer (2011).
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
