Ljubezen in drugi zločini in Čikorja an' kafe (predfilm)
Premiera: Kinodvor, 21. januar 2009, ob navzočnosti režiserja Stefana Arsenijevića in igralke Milene Dravić.
Ljubezen in drugi zločini (Ljubav i drugi zločini)
Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 2008, 35 mm, barvni, 1.85, 106 minut
režija Stefan Arsenijević
scenarij Stefan Arsenijević, Srdjan Koljević, Bojan Vuletić
fotografija Simon Tanšek
montaža Andrew Bird
glasba Oliver Welter
igrajo Anica Dobra, Vuk Kostić, Milena Dravić, Fedja Stojanović, Hanna Schwamborn, Ljudomir Bandović, Ana Marković
produkcija Miroslav Mogorović, Herbert Schwering
producenti Art&Popcorn (Srbija), Icon Film (Nemčija), Amour Fou (Avstrija), Studio Arkadena (Ljubljana)
žanr poetična tragikomedija
»Preden začneš z novim življenjem, moraš prekiniti s starim.«
»Srbska verzija Jackie Brown.«
festivali, nagrade
Mednarodna premiera v sekciji Panorama na filmskem festivalu v Berlinu 2008. Nagrada občinstva za najboljši film na festivalu Crossing Europe 2008. Nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Wiesbadnu. Nagrada za najboljši domači film na festivalu srbskega filma v Novem Sadu 2008. Nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Sofiji 2008 za humanizem in liričnost avtorjevega sloga.
zgodba
Zgodba je umeščena v sodobno Srbijo, natančneje v Novi Beograd kot konkretno prispodobo za prostor, ki ga pesti vsesplošna brezperspektivnost in melanholija.
Anica, dekle v poznih tridesetih, je nezadovoljna s pustim življenjem v okolju, na katerega jo vežejo zgolj slabi spomini. Odloči se ukrasti večjo vsoto denarja in za vedno zapustiti državo. Svoj zadnji dan preživi ob vsakodnevnih opravkih in tihih poslavljanjih. Redkim prijateljem na skrivaj pušča spominke, privošči si tudi majhna maščevanja, po katerih je dolgo hrepenela in ki ji prinašajo neznanska zadovoljstva. Trudi se, da nihče ne bi opazil njene selitve iz turobnega življenja v vsaj na videz boljši jutri.
Vendar je življenje nepredvidljivo. Edina stvar, na katero Anica tudi v sanjah ne bi pomislila, je ljubezen. In ta se nepričakovano pojavi v obliki deset let mlajšega Stanislava, ki Anici, kot strela z jasnega, prizna svojo ljubezen. V Anici se porodijo dvomi – kaj če je prav Stanislav ljubezen njenega življenja?
izjava režiserja
»Skrajni čas je že bil, da posnamem celovečerni film, kar sem hotel narediti na temo, ki jo dodobra poznam. Tako je nastal film Ljubezen in drugi zločini. Vse se je začelo z resnično zgodbo, ki sem jo slišal nekaj let poprej. Zgodbo o ženski, ki bi morala prenesti večji znesek denarja z enega konca mesta na drugega, ona pa ga je pospravila v žep in za vedno zapustila državo. To je bila srbska Jackie Brown. Poskusil sem si zamisliti, kakšen je bil njen zadnji dan v mestu. Na kakšen način se pogovarjaš oziroma poslavljaš od ljudi, za katere veš, da jih ne boš nikoli več videl. Njej pa se tega dne zgodi tudi nekaj nepričakovanega – zaljubi se.«
»Ta film je iz mene izšel kot sublimacija, esenca vsega, kar smo doživeli v zadnjih petnajstih letih, prvenstveno na ravni emocij. Film se ne ukvarja s politiko ali s konkretnimi socialnimi problemi, vsaj na neposreden način ne. Poglavitna raven dogajanja v filmu je čustvena. Že samo dejstvo, da čustva obstajajo, je nekaj, kar vliva upanje.«
»To je film o emigraciji, film o življenju v Srbiji, v prvi vrsti pa je to film o ljubezni. Želel sem variirati na to temo, prikazati vso kompleksnost, silovitost in protislovje ljubezni. Odtod izvira tudi naslov filma. Kaj pa vem, morda je ljubezen za nekoga samo romantični zanos, ptičice in cvetje, iz moje lastne izkušnje pa nekaj takšnega ne obstaja, vsaj ne samo nekaj takšnega. Lepota in moč ljubezni tičita v njeni večplastnosti. To je tisto, kar sem s filmom skušal zaobjeti.«
Stefan Arsenijević
portret režiserja
Stefan Arsenijević se rodi leta 1977 v Beogradu. Študira in diplomira na Univerzi za film in gledališče v Beogradu, kjer je danes zaposlen kot asistent. Je soustanovitelj produkcijske hiše Art&Popcorn, v okviru katere je nastal tudi njegov prvi celovečerni film Ljubezen in drugi zločini. Še pred tem se je Arsenijević uveljavil kot prestižen avtor kopice kratkih filmov, ki so kot za stavo pobirali nagrade na številnih domačih in mednarodnih festivalih (skupaj je Arsenijević prejel več kot trideset nagrad), najbolj znan med njimi, (A)torzija, pa je v Berlinu prejel celo zlatega medveda za najboljši kratki film in bil nominiran za oskarja.
filmografija
2008 Ljubezen in drugi zločini (Ljubav i drugi zločini)
2005 Fabulous Vera, epizoda v celovečernem omnibusu Lost and Found
2003 (A)torzija, kratki
2002 Mala jutranja priča, kratki
2001 The Celts Strike Again, epizoda v dokumentarnem omnibusu Belgrade Sound
Nočni portir, kratki
2000 Šljiva, kratki
Pejsaži, kratki
kritike
»Nežna magično-realistična sapa veje skozi zimski Beograd v Ljubezni in drugih zločinih, celovečernemu prvencu Stefana Arsenijevića. /.../ Podobno kot trpek videz tega filma, ki ga le občasno prebode slutnja barve – oranžna pomaranča! rožnata spalna srajca! – gre tudi v žanrskem smislu za mračno dramo, ki nazorno pojasni, zakaj skuša glavna junakinja pobegniti iz turobnega okolja. /.../ Vse skupaj je začinjeno z magičnim realizmom pisateljev, kakršna sta Julio Cortázar in Gabriel García Márquez (čigar roman O ljubezni in drugih demonih spominja tudi na naslov tega filma).«
Boyd Van Hoeij, european-films.net
»Natančno skonstruiran scenarij na ganljiv način portretira trenja med tistimi, ki odhajajo, in tistimi, ki ostajajo, obenem pa upodobi še povojno srbsko družbo, natančneje težaven prehod od drobnega kriminala do potrošniške družbe, ki ji vladajo korporativni interesi.«
Alissa Simon, Variety
»To je celovečerni prvenec Stefana Arsenijevića, ki se je lotil zahtevne naloge. Prepletanje različnih zgodb in spreminjanje vzdušij je tvegano početje, vendar je režiserju povečini uspelo, in sicer tako, da je bolj muhaste trenutke filma ukrotil z drzno glasbeno spremljavo in pozorno montažo, zelo spreten pa je tudi pri uporabi barv, ki poudarjajo tako vsesplošno sivino kot bežne trenutke razcveta. Kjerkoli je prisotna romanca, je zraven tudi ironija; vse je mogoče, kot reče eden od junakov filma.«
Amber Wilkinson, Eye For Film
Čikorja an' kafe
kratki animirani film v tehniki 3D računalniške animacije
Slovenija, 2008, barvni, 35 mm, 1.85, 8' 17''
režija Dušan Kastelic
po pesmi Iztoka Mlakarja
scenarij Dušan Kastelic
glasba Iztok Mlakar
3D modeli Dušan Kastelic
3D scenografija Dušan Kastelic, Uroš Hohkravt
animacija Dušan Kastelic, Cory Collins
oblikovanje zvoka Mateja Starič
producent Dušan Kastelic
izvršni producent Sašo Krumpak
produkcija Bugbrain, Inštitut za animacijo
finančna subvencija Filmski sklad Republike Slovenije
zgodba
V animiranem filmu, narejenem po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja, spremljamo zgodbo preprostega kmečkega para od njune poroke pa do smrti. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara – žena je namreč možu namesto prave kave vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek (čikorjo). Mož, na videz grobijan in ljudomrznež, prevare ni nikoli opazil; zanj je imela tista brozga boljši okus od najboljše kave.
Preprosta zgodba o tem, kako tistim, ki jih imamo radi, tega ne znamo pokazati, dokler ni prepozno.
portret režiserja
Dušan Kastelic, rojen leta 1964 v Trbovljah. Kot bolehen otrok ni bil sposoben nadaljevati družinske tradicije in dobiti spodobnega dela kot rudar, zato je postal učitelj. Zelo slab. Iz šole je pobegnil po nekaj mesecih in se začel udinjati kot grafični oblikovalec, ker pa ga je vedno zanimalo pripovedovanje zgodb skozi sliko, se je preusmeril v strip in ilustracijo. Animirani filmi se mu zdijo logična nadgradnja stripov.
izjava režiserja
Vsakih par let bi se moral človek za nekaj časa odklopiti od tega norega sveta ... se umiriti, razmisliti in narediti nekaj za „svojo dušo“. Zame naj bi bil animirani film „Čikorja an' kafe“ tak odklop in en tak lep projekt, projekt za dušo.
Vsaj v osnovi je bila ideja taka ...
Potem pa je šlo vse narobe in po triletnem delu na projektu sem še večja duševna razvalina, kot sem bil prej. In precej bolj plešast.
obrazložitev žirije ob podelitvi nagrade na FSF 2008
»Vsekakor eden nespornih vrhuncev festivala, eden največjih dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh. Z neverjetno natančnostjo in občutkom pove preprosto zgodbo, polno grenko-sladke resnice. Z uporabo najmodernejše tehnike animacije se brez sramu postavi ob bok največjim in najbogatejšim studiem. Iz njegovega vrhunskega filma čikorja zadiši kot kafe.«
www.kinodvor.org
Premiera: Kinodvor, 21. januar 2009, ob navzočnosti režiserja Stefana Arsenijevića in igralke Milene Dravić.
Ljubezen in drugi zločini (Ljubav i drugi zločini)
Srbija/Nemčija/Avstrija/Slovenija, 2008, 35 mm, barvni, 1.85, 106 minut
režija Stefan Arsenijević
scenarij Stefan Arsenijević, Srdjan Koljević, Bojan Vuletić
fotografija Simon Tanšek
montaža Andrew Bird
glasba Oliver Welter
igrajo Anica Dobra, Vuk Kostić, Milena Dravić, Fedja Stojanović, Hanna Schwamborn, Ljudomir Bandović, Ana Marković
produkcija Miroslav Mogorović, Herbert Schwering
producenti Art&Popcorn (Srbija), Icon Film (Nemčija), Amour Fou (Avstrija), Studio Arkadena (Ljubljana)
žanr poetična tragikomedija
»Preden začneš z novim življenjem, moraš prekiniti s starim.«
»Srbska verzija Jackie Brown.«
festivali, nagrade
Mednarodna premiera v sekciji Panorama na filmskem festivalu v Berlinu 2008. Nagrada občinstva za najboljši film na festivalu Crossing Europe 2008. Nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Wiesbadnu. Nagrada za najboljši domači film na festivalu srbskega filma v Novem Sadu 2008. Nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Sofiji 2008 za humanizem in liričnost avtorjevega sloga.
zgodba
Zgodba je umeščena v sodobno Srbijo, natančneje v Novi Beograd kot konkretno prispodobo za prostor, ki ga pesti vsesplošna brezperspektivnost in melanholija.
Anica, dekle v poznih tridesetih, je nezadovoljna s pustim življenjem v okolju, na katerega jo vežejo zgolj slabi spomini. Odloči se ukrasti večjo vsoto denarja in za vedno zapustiti državo. Svoj zadnji dan preživi ob vsakodnevnih opravkih in tihih poslavljanjih. Redkim prijateljem na skrivaj pušča spominke, privošči si tudi majhna maščevanja, po katerih je dolgo hrepenela in ki ji prinašajo neznanska zadovoljstva. Trudi se, da nihče ne bi opazil njene selitve iz turobnega življenja v vsaj na videz boljši jutri.
Vendar je življenje nepredvidljivo. Edina stvar, na katero Anica tudi v sanjah ne bi pomislila, je ljubezen. In ta se nepričakovano pojavi v obliki deset let mlajšega Stanislava, ki Anici, kot strela z jasnega, prizna svojo ljubezen. V Anici se porodijo dvomi – kaj če je prav Stanislav ljubezen njenega življenja?
izjava režiserja
»Skrajni čas je že bil, da posnamem celovečerni film, kar sem hotel narediti na temo, ki jo dodobra poznam. Tako je nastal film Ljubezen in drugi zločini. Vse se je začelo z resnično zgodbo, ki sem jo slišal nekaj let poprej. Zgodbo o ženski, ki bi morala prenesti večji znesek denarja z enega konca mesta na drugega, ona pa ga je pospravila v žep in za vedno zapustila državo. To je bila srbska Jackie Brown. Poskusil sem si zamisliti, kakšen je bil njen zadnji dan v mestu. Na kakšen način se pogovarjaš oziroma poslavljaš od ljudi, za katere veš, da jih ne boš nikoli več videl. Njej pa se tega dne zgodi tudi nekaj nepričakovanega – zaljubi se.«
»Ta film je iz mene izšel kot sublimacija, esenca vsega, kar smo doživeli v zadnjih petnajstih letih, prvenstveno na ravni emocij. Film se ne ukvarja s politiko ali s konkretnimi socialnimi problemi, vsaj na neposreden način ne. Poglavitna raven dogajanja v filmu je čustvena. Že samo dejstvo, da čustva obstajajo, je nekaj, kar vliva upanje.«
»To je film o emigraciji, film o življenju v Srbiji, v prvi vrsti pa je to film o ljubezni. Želel sem variirati na to temo, prikazati vso kompleksnost, silovitost in protislovje ljubezni. Odtod izvira tudi naslov filma. Kaj pa vem, morda je ljubezen za nekoga samo romantični zanos, ptičice in cvetje, iz moje lastne izkušnje pa nekaj takšnega ne obstaja, vsaj ne samo nekaj takšnega. Lepota in moč ljubezni tičita v njeni večplastnosti. To je tisto, kar sem s filmom skušal zaobjeti.«
Stefan Arsenijević
portret režiserja
Stefan Arsenijević se rodi leta 1977 v Beogradu. Študira in diplomira na Univerzi za film in gledališče v Beogradu, kjer je danes zaposlen kot asistent. Je soustanovitelj produkcijske hiše Art&Popcorn, v okviru katere je nastal tudi njegov prvi celovečerni film Ljubezen in drugi zločini. Še pred tem se je Arsenijević uveljavil kot prestižen avtor kopice kratkih filmov, ki so kot za stavo pobirali nagrade na številnih domačih in mednarodnih festivalih (skupaj je Arsenijević prejel več kot trideset nagrad), najbolj znan med njimi, (A)torzija, pa je v Berlinu prejel celo zlatega medveda za najboljši kratki film in bil nominiran za oskarja.
filmografija
2008 Ljubezen in drugi zločini (Ljubav i drugi zločini)
2005 Fabulous Vera, epizoda v celovečernem omnibusu Lost and Found
2003 (A)torzija, kratki
2002 Mala jutranja priča, kratki
2001 The Celts Strike Again, epizoda v dokumentarnem omnibusu Belgrade Sound
Nočni portir, kratki
2000 Šljiva, kratki
Pejsaži, kratki
kritike
»Nežna magično-realistična sapa veje skozi zimski Beograd v Ljubezni in drugih zločinih, celovečernemu prvencu Stefana Arsenijevića. /.../ Podobno kot trpek videz tega filma, ki ga le občasno prebode slutnja barve – oranžna pomaranča! rožnata spalna srajca! – gre tudi v žanrskem smislu za mračno dramo, ki nazorno pojasni, zakaj skuša glavna junakinja pobegniti iz turobnega okolja. /.../ Vse skupaj je začinjeno z magičnim realizmom pisateljev, kakršna sta Julio Cortázar in Gabriel García Márquez (čigar roman O ljubezni in drugih demonih spominja tudi na naslov tega filma).«
Boyd Van Hoeij, european-films.net
»Natančno skonstruiran scenarij na ganljiv način portretira trenja med tistimi, ki odhajajo, in tistimi, ki ostajajo, obenem pa upodobi še povojno srbsko družbo, natančneje težaven prehod od drobnega kriminala do potrošniške družbe, ki ji vladajo korporativni interesi.«
Alissa Simon, Variety
»To je celovečerni prvenec Stefana Arsenijevića, ki se je lotil zahtevne naloge. Prepletanje različnih zgodb in spreminjanje vzdušij je tvegano početje, vendar je režiserju povečini uspelo, in sicer tako, da je bolj muhaste trenutke filma ukrotil z drzno glasbeno spremljavo in pozorno montažo, zelo spreten pa je tudi pri uporabi barv, ki poudarjajo tako vsesplošno sivino kot bežne trenutke razcveta. Kjerkoli je prisotna romanca, je zraven tudi ironija; vse je mogoče, kot reče eden od junakov filma.«
Amber Wilkinson, Eye For Film
Čikorja an' kafe
kratki animirani film v tehniki 3D računalniške animacije
Slovenija, 2008, barvni, 35 mm, 1.85, 8' 17''
režija Dušan Kastelic
po pesmi Iztoka Mlakarja
scenarij Dušan Kastelic
glasba Iztok Mlakar
3D modeli Dušan Kastelic
3D scenografija Dušan Kastelic, Uroš Hohkravt
animacija Dušan Kastelic, Cory Collins
oblikovanje zvoka Mateja Starič
producent Dušan Kastelic
izvršni producent Sašo Krumpak
produkcija Bugbrain, Inštitut za animacijo
finančna subvencija Filmski sklad Republike Slovenije
zgodba
V animiranem filmu, narejenem po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja, spremljamo zgodbo preprostega kmečkega para od njune poroke pa do smrti. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara – žena je namreč možu namesto prave kave vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek (čikorjo). Mož, na videz grobijan in ljudomrznež, prevare ni nikoli opazil; zanj je imela tista brozga boljši okus od najboljše kave.
Preprosta zgodba o tem, kako tistim, ki jih imamo radi, tega ne znamo pokazati, dokler ni prepozno.
portret režiserja
Dušan Kastelic, rojen leta 1964 v Trbovljah. Kot bolehen otrok ni bil sposoben nadaljevati družinske tradicije in dobiti spodobnega dela kot rudar, zato je postal učitelj. Zelo slab. Iz šole je pobegnil po nekaj mesecih in se začel udinjati kot grafični oblikovalec, ker pa ga je vedno zanimalo pripovedovanje zgodb skozi sliko, se je preusmeril v strip in ilustracijo. Animirani filmi se mu zdijo logična nadgradnja stripov.
izjava režiserja
Vsakih par let bi se moral človek za nekaj časa odklopiti od tega norega sveta ... se umiriti, razmisliti in narediti nekaj za „svojo dušo“. Zame naj bi bil animirani film „Čikorja an' kafe“ tak odklop in en tak lep projekt, projekt za dušo.
Vsaj v osnovi je bila ideja taka ...
Potem pa je šlo vse narobe in po triletnem delu na projektu sem še večja duševna razvalina, kot sem bil prej. In precej bolj plešast.
obrazložitev žirije ob podelitvi nagrade na FSF 2008
»Vsekakor eden nespornih vrhuncev festivala, eden največjih dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh. Z neverjetno natančnostjo in občutkom pove preprosto zgodbo, polno grenko-sladke resnice. Z uporabo najmodernejše tehnike animacije se brez sramu postavi ob bok največjim in najbogatejšim studiem. Iz njegovega vrhunskega filma čikorja zadiši kot kafe.«
www.kinodvor.org
