Želvino osupljivo potovanje (Turtle: the Incredible Journey)
Velika Britanija/Avstrija, 2009, 35 mm, barvni, 81 minut, slovenski podnapisi
režija Nick Stringer
scenarij Melanie Finn
fotografija Rory McGuinness
montaža Sean Barton, Richard Wilkinson
glasba Henning Lohner
produkcija Big Wave, F&ME
koprodukcija Tradewind Pictures, Allegro Films
distribucija FIVIA – Vojnik
žanr celovečerni dokumentarni film
termini:
27. 1. ob 10:00 (predpremiera, Abonma za poznejša leta),
31.1. ob 17:00 (premiera, Festival Bobri),
1.– 4. 2. ob 17:00,
5. 2. ob 17:00 (Festival Bobri),
6.– 12. 2. ob 17:00, 13. 2. ob 15:00, 14. 2. ob 17:00, 15.–18. 2. ob 10:00, 19. 2. ob 17:00, 20. 2. ob 15:00, 21. 2. ob 17:00, 26. 2. ob 17:00, 27. 2. ob 15:00, 28. 2. ob 17:00 (redni program)
zgodba
Želvino osupljivo potovanje je zgodba o mali, komaj izleženi želvi, vrste glavata kareta, ki potuje po sledi svojih prednikov na enem od najbolj neverjetnih popotovanj v svetu narave. Želvino potovanje se začenja na floridski plaži, kjer se kareta izvali in se poda na pot svojega življenja. Velika je komaj za otroško dlan, njen oklep je mehek in brez vsakega obrambnega mehanizma. Mala želva najprej zaplava v topel zalivski tok, ki jo odpelje v Sargaško morje. Tu si vzame zanjo kratek, a vseeno več let trajajoč postanek. Nekega dne se odpravi dalje, pot jo vodi naprej na sever, vse do spodnjih robov Arktike. Počasi, a vztrajno nadaljuje potovanje. Nazadnje obkroži Atlantski ocean, se spusti ob zahodni evropski obali vse do Afrike in nato s tokom ob ekvatorju priplava spet nazaj na obalo, kjer se je bila izlegla.
Na tem dolgem potovanju so želvine možnosti pičle: le ena od deset tisoč želv preživi dolgo, nevarnosti polno avanturo. Številne njene sestre in brate pogubi srhljivo brezvetrje Sargaškega morja. Tudi naša želva se sooči z mnogimi nevarnostmi. Izogniti se mora ladjam, ki režejo svojo pot skozi valove Atlantika. Ko plava proti severu, jo odnese stran iz reke življenja, zalivskega toka, v nevarno mrzlo Arktično morje. Toda tudi tokrat najde moč, da se reši iz ledenega objema nazaj v zalivski tok in nadaljuje pot proti vzhodu. Ob Španiji le mila sreča botruje naključju, da je ne pogubi ribičeva roka. Iz dneva v dan se iz oči v oči srečuje z nenavadnimi bitji iz morskih globin.
Film Želvino osupljivo potovanje je tudi zgodba o mogočnih silah, ki spreminjajo oceane. Nekatere ribe in veliki morski sesalci izginjajo, druge morske vrste so se preveč namnožile. Dviguje se nivo vode, ki je odplavil veliko peščenih obal, uničuje pa tudi življenjski prostor želv in njim podobnih bitij.
Kljub temu je želvina pot tudi brezmejno lepa. Plava med jatami grbastih kitov in nenavadnimi globokomorskimi bitji, vijuga med koralnimi grebeni in drsi pod ledenimi gorami. Ko končno doseže Azorsko otočje na drugi strani Atlantika, doživi najbolj prešerno in največje slavje življenja na našem planetu. Prav na tem mestu se vsako poletje najdejo kiti in mnoga druga čudovita morska bitja, da se hranijo, razmnožujejo, drstijo in potlej nadaljujejo vsak svojo pot in svoji usodi naproti.
Ko se bo želva naposled vrnila na domačo plažo, da bi pod bleščečim zvezdnatim nebom izvalila nov zarod, bo minilo celih 25 let. Bo njena plaža še tam? Doslej je imela kanček sreče. Pod nešteto zvezdami, pravimi in lažnimi, je izplavala iz morja na svojo obalo. Sem se bo vračala vse življenje. Vsaki dve ali tri leta se bo vrnila, da bi na rodno plažo izlegla jajca in sklenila svoje potovanje, sklenila čudoviti krog življenja.
iz prve roke
»Vedno sem si želel povedati zgodbo o morju; je zibelka življenja, veliko brezno, iz katerega je vzniknilo vse, kar je na Zemlji. Zaznamujejo ga globoka duhovna razsežnost ter prevzemajoča razpoloženje in značaj, zaradi katerih se zaveš svoje majhnosti, ugotoviš, da gre za vseobsegajočo silo, ki obvladuje vse in ohranja planet pri življenju. V resnici pa gre za skrit in neprijazen svet, naš lastni notranji prostor, skozi katerega vodijo velike skrivne poti starodavnih nomadov in popotnikov.«
- Nick Stringer, režiser filma
»Želva pooseblja naš odnos z oceanom. Živela je na kopnem, nato pa se vrnila v ocean in ta je spet postal njen dom. Vseeno pa želva na neki način ostaja tujka v oceanu. Še vedno mora dihati zrak in še vedno se mora vrniti na kopno, da izleže jajca. Neznosno pretresljiv je pogled na želvo, ki skozi noč vleče vso svojo težo iz morja, potem ko je tu preživela potovanje, ki je trajalo dolga desetletja. Z vsem spoštovanje jo lahko le vprašaš: od kod si prišla? Zakaj si se vrnila? Kaj si videla? Lahko ji zastaviš ista vprašanja kot vsakemu tujcu. Vprašanja, ki bi jih zastavil nezemljanu.«
- Nick Stringer, režiser filma
»V določenem pomenu sem postal želva. Svet sem skušal opazovati in čutiti podobno kot želva. Vživel sem se v želvo in menim, da bi morali vsi razmišljati o tem, kako živali živijo in kako ranljive pravzaprav so.«
- Rory McGuinness, direktor fotografije
O ustvarjalcih
Nick Stringer že 17 let snema in producira znanstvene ter naravoslovne filme za televizijski kanal BBC, National Geographic, Animal Planet in še nekatere druge televizijske kanale. Po izobrazbi je biolog. Preden je stopil v svet filma, je delal v okoljevarstvenih dobrodelnih ustanovah. Slovi po izvirnem in slogovnem zanosu. Za svoje filme je prejel že številne nagrade, med njimi velja omeniti zlato nagrado za najboljši dokumentarni film na festivalu v New Yorku leta 2001.
Rory McGu, direktor fotografije, ima za sabo 35 let filmskih izkušenj. Slovi kot eden najboljših snemalcev podvodnega življenja.
Skladatelj Henning Lohner je potomec nemških priseljencev. Odraščal je v Kaliforniji. Pozneje se je vrnil v Evropo in dokončal študij muzikologije na Frankfurtski univerzi. Kot pomočnik skladatelja Karlheinza Stockhausena je nekaj časa ustvarjal v milanski operni hiši Scala. Od leta 1996 živi v Los Angelesu, kjer dela kot skladatelj za glasbeni studio Remote Control. Glasbo piše za romantične komedije, drame, družinske filme, še posebno rad pa ustvarja glasbo za grozljivke, med katerimi velja omeniti film Krog 2.
O filmu so povedali
Film Želvino osupljivo potovanje je več kot le zgodba o morski želvi, glavati kareti, ki se izleže na floridski obali ter se z zalivskim tokom odpravi na več let trajajoče potovanje, na katerem obkroži severni Atlantik in se naposled odrasla vrne na rodno obalo, da bi nadaljevala svojo vrsto. Čeprav ne gre za klasičen dokumentarni film, gledalcu ponuja mnoga znanstvena dognanja o življenju glavate karete in njenih migracijah. Objektivno, brez pretiranega antropocentričnega dramatiziranja in cenenega populizma nas vodi skozi napeto zgodbo, polno nevarnosti in izzivov, kakršno je tudi resnično življenje morskih želv. Ob tem spoznavamo tudi druge prebivalce morskih globin.
Izjemni posnetki živali in narave, ki jo film prikazuje v vsej njeni veličastnosti, se gledalca čustveno močno dotaknejo. Zato je film Želvino osupljivo potovanje tudi zgodba o življenju, o nenehnem boju za preživetje, o prepletanju naravnih mehanizmov in soodvisnosti živih bitij ter o neverjetni moči narave, zaradi katere se je življenje na našem nemirnem planetu razvilo v številne raznolike oblike in se ohranilo skoraj 4 milijarde let. Predvsem pa film opozarja na vpliv človeka, ki s svojo dejavnostjo povzroča pogin mnogih želv in nepopravljivo spreminja okolje, nujno za njihovo razmnoževanje in obstoj vrste. Tako se ti starodavni plazilci, ki so v preteklosti preživeli mnoge kataklizme, spopadajo s povsem novo grožnjo. Postavlja se vprašanje: jim bo uspelo tudi tokrat?
Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije: zapis o filmu v programski knjižici Filmskih srečanj ob kavi, abonma za starejša leta, Kinodvor.
Zanimivosti o nastanku filma
• Želve, ki so se šele izvalile, so ustvarjalci filma posneli na Floridi, malo starejše na Azorskem otočju, odrasle želve pa na Floridi in na Karibskih otokih.
• Želvino potovanje (kot je opisano v filmu) je dolgo 10.000 kilometrov in traja več kot 20 let. Tako potovanje preživi le ena od 10.000 želv. Na svoji poti se srečajo z različnimi nevarnostmi in vse nimajo takšne sreče kot glavna junakinja filma.
• Navdih za film je želva kareta, ki so ji dali ime FeeBee. Julija 2002 jo je Janette Wyneken, biologinja in strokovnjakinja, ki je sodelovala pri nastajanju filma, našla na Floridi. Šest let jo je opazovala v laboratoriju, novembra 2008 pa jo je spustila v morje. Režiserja filma Želvino osupljivo potovanje je zanimalo, kam bo šla potem, ko jo bodo izpustili. Da bi vedeli, kje se FeeBee zadržuje, so ji namestili napravo, ki ji je mogoče slediti s sateliti, spremljate pa jo lahko tudi na spletni strani www.saveourseas.com/track-us.
• Snemanje filma na oceanu je izjemno težko opravilo, saj nad njim (še posebej pa na območjih, kjer je bil posnet film) piha izredno močan veter. Režiser filma je zato poiskal izkušena snemalca-potapljača, ki sta s posebnimi podvodnimi kamerami ujela potovanje male želve. Film so snemali eno leto.
• Režiser Nick Stringer je študiral biologijo. Preden je vstopil v svet filma, je delal v okoljevarstvenih dobrodelnih ustanovah. Rad ima naravo in s svojimi filmi opozarja na to, da moramo varovati svoj planet in vse prebivalce na njem. Še posebej ga zanima življenje v oceanu. Za svoje filme je prejel številne nagrade.
Želvja dejstva.
Kratka in jedrnata, vendar toliko bolj zanimiva in osupljiva.
Morske želve opravijo eno najdaljših selitvenih potovanj v naravi.
Glavate karete lahko zrastejo do dolžine 110 centimetrov in dosežejo težo do 200 kilogramov.
Glavate karete zmorejo plavati s hitrostjo do 24 km/h.
Glavate karete živijo na Zemlji že več kot 200 milijonov let.
Morske želve sodijo med najstarejše živeče plazilce na našem planetu.
Glavate karete v povprečju naenkrat izležejo okoli sto jajc.
Samica morske karete, ki so ji sledili s kamero, je naredila do 500 potopov v 12 urah.
Želve lahko počivajo ali spijo pod vodo tudi po več ur zdržema.
Zalivski tok je kakor mogočna reka v oceanu. Približno 80 km širok pas vode potuje s hitrostjo osmih kilometrov na uro.
Kiti grbavci med selitvijo preplavajo tudi do 25.000 km na leto.
Modri morski pes je drugi najhitrejši morski pes na svetu.
Na žalost je z modrimi morskimi psi povezan še en, pretresljiv rekord: so med morskimi bitji, ki jih najpogosteje lovijo in pobijajo na grozljiv način.
Odrasel kit glavač lahko tehta tudi do 70 ton.
Kladvenice lahko dosežejo do šest metrov dolžine.
Glavate karete so dobile ime po obliki glave. Nimajo zob, čeljust pa je oblikovana v močan zakrivljen kljun.
Želvji oklep so v resnici luske, ki so se skozi milijone let zarasle skupaj v oklep.
Uradna spletna stran filma
http://www.saveourseas.com/turtlefilm
Dodatne dejavnosti za otroke in mlade ob filmu
Želvino osupljivo potovanje (Turtle: the Incredible Journey)
Nick Stringer, Velika Britanija/Avstrija, 2009, 35 mm, barvni, 81 minut, slovenski podnapisi
Knjižica Želvino osupljivo potovanje
V zbirki Kinobalon je izšla brezplačna knjižica Želvino osupljivo potovanje, ki otrokom skozi pripoved in igro predstavlja film in bitja, ki v njem nastopajo. Spoznali bodo lahko glavno junakinjo, glavato kareto, prebrali pravljico o prebrisani želvi in se igrali igrico želva, ne jezi se.
Knjižico je uredila Alenka Veler, strokovna besedila o želvah in drugih prebivalcih morja, ki jih želva srečuje na svoji poti, je pripravila dr. Staša Tome, ilustracije za knjižico pa je naredila Ana Zavadlav.
Brezplačno pedagoško gradivo Želvino osupljivo potovanje
Na spletni strani Kinobalona (www.kinodvor.org/kinobalon) najdete poglavje Pedagoška gradiva in v njem tudi brezplačno gradivo o filmu. Učiteljem, pa tudi staršem, prinaša zanimivosti o nastanku filma, pomaga pojasniti njegovo vsebino, ponuja obširnejše gradivo o želvah in o drugih živalih, ki jih je moč videti v filmu. Najdete tudi predloge za dejavnosti v različnih starostnih skupinah otrok in knjižnični seznam s predlogi za nadaljnje brskanje po leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjigah.
Delavnice ob filmu v sklopu Zimskih počitnic v Kinobalonu
Kinodvor. Od 15. do 18. februarja 2010. Ogled filma ob 10. uri, delavnica v Mali dvorani ob 12. uri.
Zimske počitnice v Kinobalonu bodo v znamenju želv. Najprej si bodo otroci lahko ogledali film, nato pa vtise podoživeli v tematskih delavnicah. Udeležba na delavnicah je brezplačna. Število mest je omejeno, prijave na kinobalon@kinodvor.org.
15. 2.: Nevarno potovanje. Po ogledu filma se bomo z otroki pogovorili, kako so doživeli film in katera bitja so prepoznali. Slišali bomo, zakaj je ta starodavna živalska skupina kljub številnim kataklizmam preživela dinozavre in se ohranila do danes … Iz odpadnih materialov, ki so za morske želve lahko usodni, bomo izdelali ljubke okrasne želve, ki bodo otroke spominjale na film in na njegovo sporočilo. (z dr. Stašo Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije)
16. 2.: Pisani svet. Delavnica animiranega filma. Oživili bomo pisani živalski svet, oblikovali živali, ki živijo na kopnem, pod vodo in v zraku. Lahko bodo letele, tekle in se potapljale. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 12. leta. (z mentoricami vzgojno-izobraževalnega programa Slon)
17. 2.: Spoznajmo želve. V živo bomo spoznali evropsko močvirsko sklednico in rdečevratko. Izvedeli bomo, kako želve živijo, kaj jih v naravi ogroža in kako zanje skrbimo. Ogledali si bomo tudi oklep in del okostja želve ter se vprašali, ali želva lahko zleze iz svojega oklepa. (s sodelavci ZOO Ljubljana)
18. 2.: Jaz in moji oceani. Ustvarjali bomo likovne pripovedi o podvodnih svetovih. Risali in slikali jih bomo na velike formate, tako kot so veliki tudi oceani. Prizori iz filma bodo izhodišče za fantazijsko pripoved o bitjih, ki živijo v naši morski domišljiji. Ustvarjali bomo z voščenkami, flomastri in vodenkami. (s Severo Gjurin)
Želvje igrarije v Sezamovem kotičku
V znamenju želv bodo tudi igrarije v Sezamovem kotičku.
Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček. Februarske nedelje od 11. do 13. ure.
Sezamov kotiček.
Sezamov kotiček je del nedeljskega Zajtrka pri Kinodvoru. Medtem ko si starši lahko mirno privoščijo zajtrk in jutranji film, otroci brezskrbno uživajo s Sezamovimi animatorkami.
7. 2. Potopimo se v akvarij. Videli bomo, da tam ne živijo samo želve, temveč tudi druga morska bitja – a katera? Pridite in igrajte se z nami! (s Tjašo Cerar). 14. 2. Želva velikanka. Vemo, kako velike so želve velikanke? Iz različnih materialov bomo naredili eno takšno. 21. 2. Morske živali. Ustvarjali jih bomo iz slanega testa ali gline, se pogovarjali o njihovih barvah in značilnostih (s Špelo Poznič). 28. 2. Male želvice. Kakšne so? Kako živijo? Kaj jedo? So hitre? Plavajo? (gibalno-ustvarjalna delavnica s Špelo Kozamernik).
Posebna delavnica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije, sobota, 13. februar 2010 ob 11:00.
Morski popotniki. Ogled muzejske zbirke in delavnica.
Otroci bodo ob muzejski predstavitvi morja spoznavali prebivalce globin, ki svoje življenje preživijo v nenehnem potovanju po širnih oceanih. Kaj jih žene, kako najdejo pot in katere nevarnosti prežijo nanje? Skupaj bomo poiskali odgovore, potem bomo iz blaga izdelali prikupne mehke morske želve, ki jih bomo doma lahko uporabili za shranjevanje bucik in šivank. Število mest je omejeno, vstopnice so naprodaj pri blagajni muzeja (2,50 EUR).
foto: Javni zavod Kinodvor
Velika Britanija/Avstrija, 2009, 35 mm, barvni, 81 minut, slovenski podnapisi
režija Nick Stringer
scenarij Melanie Finn
fotografija Rory McGuinness
montaža Sean Barton, Richard Wilkinson
glasba Henning Lohner
produkcija Big Wave, F&ME
koprodukcija Tradewind Pictures, Allegro Films
distribucija FIVIA – Vojnik
žanr celovečerni dokumentarni film
termini:
27. 1. ob 10:00 (predpremiera, Abonma za poznejša leta),
31.1. ob 17:00 (premiera, Festival Bobri),
1.– 4. 2. ob 17:00,
5. 2. ob 17:00 (Festival Bobri),
6.– 12. 2. ob 17:00, 13. 2. ob 15:00, 14. 2. ob 17:00, 15.–18. 2. ob 10:00, 19. 2. ob 17:00, 20. 2. ob 15:00, 21. 2. ob 17:00, 26. 2. ob 17:00, 27. 2. ob 15:00, 28. 2. ob 17:00 (redni program)
zgodba
Želvino osupljivo potovanje je zgodba o mali, komaj izleženi želvi, vrste glavata kareta, ki potuje po sledi svojih prednikov na enem od najbolj neverjetnih popotovanj v svetu narave. Želvino potovanje se začenja na floridski plaži, kjer se kareta izvali in se poda na pot svojega življenja. Velika je komaj za otroško dlan, njen oklep je mehek in brez vsakega obrambnega mehanizma. Mala želva najprej zaplava v topel zalivski tok, ki jo odpelje v Sargaško morje. Tu si vzame zanjo kratek, a vseeno več let trajajoč postanek. Nekega dne se odpravi dalje, pot jo vodi naprej na sever, vse do spodnjih robov Arktike. Počasi, a vztrajno nadaljuje potovanje. Nazadnje obkroži Atlantski ocean, se spusti ob zahodni evropski obali vse do Afrike in nato s tokom ob ekvatorju priplava spet nazaj na obalo, kjer se je bila izlegla.
Na tem dolgem potovanju so želvine možnosti pičle: le ena od deset tisoč želv preživi dolgo, nevarnosti polno avanturo. Številne njene sestre in brate pogubi srhljivo brezvetrje Sargaškega morja. Tudi naša želva se sooči z mnogimi nevarnostmi. Izogniti se mora ladjam, ki režejo svojo pot skozi valove Atlantika. Ko plava proti severu, jo odnese stran iz reke življenja, zalivskega toka, v nevarno mrzlo Arktično morje. Toda tudi tokrat najde moč, da se reši iz ledenega objema nazaj v zalivski tok in nadaljuje pot proti vzhodu. Ob Španiji le mila sreča botruje naključju, da je ne pogubi ribičeva roka. Iz dneva v dan se iz oči v oči srečuje z nenavadnimi bitji iz morskih globin.
Film Želvino osupljivo potovanje je tudi zgodba o mogočnih silah, ki spreminjajo oceane. Nekatere ribe in veliki morski sesalci izginjajo, druge morske vrste so se preveč namnožile. Dviguje se nivo vode, ki je odplavil veliko peščenih obal, uničuje pa tudi življenjski prostor želv in njim podobnih bitij.
Kljub temu je želvina pot tudi brezmejno lepa. Plava med jatami grbastih kitov in nenavadnimi globokomorskimi bitji, vijuga med koralnimi grebeni in drsi pod ledenimi gorami. Ko končno doseže Azorsko otočje na drugi strani Atlantika, doživi najbolj prešerno in največje slavje življenja na našem planetu. Prav na tem mestu se vsako poletje najdejo kiti in mnoga druga čudovita morska bitja, da se hranijo, razmnožujejo, drstijo in potlej nadaljujejo vsak svojo pot in svoji usodi naproti.
Ko se bo želva naposled vrnila na domačo plažo, da bi pod bleščečim zvezdnatim nebom izvalila nov zarod, bo minilo celih 25 let. Bo njena plaža še tam? Doslej je imela kanček sreče. Pod nešteto zvezdami, pravimi in lažnimi, je izplavala iz morja na svojo obalo. Sem se bo vračala vse življenje. Vsaki dve ali tri leta se bo vrnila, da bi na rodno plažo izlegla jajca in sklenila svoje potovanje, sklenila čudoviti krog življenja.
iz prve roke
»Vedno sem si želel povedati zgodbo o morju; je zibelka življenja, veliko brezno, iz katerega je vzniknilo vse, kar je na Zemlji. Zaznamujejo ga globoka duhovna razsežnost ter prevzemajoča razpoloženje in značaj, zaradi katerih se zaveš svoje majhnosti, ugotoviš, da gre za vseobsegajočo silo, ki obvladuje vse in ohranja planet pri življenju. V resnici pa gre za skrit in neprijazen svet, naš lastni notranji prostor, skozi katerega vodijo velike skrivne poti starodavnih nomadov in popotnikov.«
- Nick Stringer, režiser filma
»Želva pooseblja naš odnos z oceanom. Živela je na kopnem, nato pa se vrnila v ocean in ta je spet postal njen dom. Vseeno pa želva na neki način ostaja tujka v oceanu. Še vedno mora dihati zrak in še vedno se mora vrniti na kopno, da izleže jajca. Neznosno pretresljiv je pogled na želvo, ki skozi noč vleče vso svojo težo iz morja, potem ko je tu preživela potovanje, ki je trajalo dolga desetletja. Z vsem spoštovanje jo lahko le vprašaš: od kod si prišla? Zakaj si se vrnila? Kaj si videla? Lahko ji zastaviš ista vprašanja kot vsakemu tujcu. Vprašanja, ki bi jih zastavil nezemljanu.«
- Nick Stringer, režiser filma
»V določenem pomenu sem postal želva. Svet sem skušal opazovati in čutiti podobno kot želva. Vživel sem se v želvo in menim, da bi morali vsi razmišljati o tem, kako živali živijo in kako ranljive pravzaprav so.«
- Rory McGuinness, direktor fotografije
O ustvarjalcih
Nick Stringer že 17 let snema in producira znanstvene ter naravoslovne filme za televizijski kanal BBC, National Geographic, Animal Planet in še nekatere druge televizijske kanale. Po izobrazbi je biolog. Preden je stopil v svet filma, je delal v okoljevarstvenih dobrodelnih ustanovah. Slovi po izvirnem in slogovnem zanosu. Za svoje filme je prejel že številne nagrade, med njimi velja omeniti zlato nagrado za najboljši dokumentarni film na festivalu v New Yorku leta 2001.
Rory McGu, direktor fotografije, ima za sabo 35 let filmskih izkušenj. Slovi kot eden najboljših snemalcev podvodnega življenja.
Skladatelj Henning Lohner je potomec nemških priseljencev. Odraščal je v Kaliforniji. Pozneje se je vrnil v Evropo in dokončal študij muzikologije na Frankfurtski univerzi. Kot pomočnik skladatelja Karlheinza Stockhausena je nekaj časa ustvarjal v milanski operni hiši Scala. Od leta 1996 živi v Los Angelesu, kjer dela kot skladatelj za glasbeni studio Remote Control. Glasbo piše za romantične komedije, drame, družinske filme, še posebno rad pa ustvarja glasbo za grozljivke, med katerimi velja omeniti film Krog 2.
O filmu so povedali
Film Želvino osupljivo potovanje je več kot le zgodba o morski želvi, glavati kareti, ki se izleže na floridski obali ter se z zalivskim tokom odpravi na več let trajajoče potovanje, na katerem obkroži severni Atlantik in se naposled odrasla vrne na rodno obalo, da bi nadaljevala svojo vrsto. Čeprav ne gre za klasičen dokumentarni film, gledalcu ponuja mnoga znanstvena dognanja o življenju glavate karete in njenih migracijah. Objektivno, brez pretiranega antropocentričnega dramatiziranja in cenenega populizma nas vodi skozi napeto zgodbo, polno nevarnosti in izzivov, kakršno je tudi resnično življenje morskih želv. Ob tem spoznavamo tudi druge prebivalce morskih globin.
Izjemni posnetki živali in narave, ki jo film prikazuje v vsej njeni veličastnosti, se gledalca čustveno močno dotaknejo. Zato je film Želvino osupljivo potovanje tudi zgodba o življenju, o nenehnem boju za preživetje, o prepletanju naravnih mehanizmov in soodvisnosti živih bitij ter o neverjetni moči narave, zaradi katere se je življenje na našem nemirnem planetu razvilo v številne raznolike oblike in se ohranilo skoraj 4 milijarde let. Predvsem pa film opozarja na vpliv človeka, ki s svojo dejavnostjo povzroča pogin mnogih želv in nepopravljivo spreminja okolje, nujno za njihovo razmnoževanje in obstoj vrste. Tako se ti starodavni plazilci, ki so v preteklosti preživeli mnoge kataklizme, spopadajo s povsem novo grožnjo. Postavlja se vprašanje: jim bo uspelo tudi tokrat?
Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije: zapis o filmu v programski knjižici Filmskih srečanj ob kavi, abonma za starejša leta, Kinodvor.
Zanimivosti o nastanku filma
• Želve, ki so se šele izvalile, so ustvarjalci filma posneli na Floridi, malo starejše na Azorskem otočju, odrasle želve pa na Floridi in na Karibskih otokih.
• Želvino potovanje (kot je opisano v filmu) je dolgo 10.000 kilometrov in traja več kot 20 let. Tako potovanje preživi le ena od 10.000 želv. Na svoji poti se srečajo z različnimi nevarnostmi in vse nimajo takšne sreče kot glavna junakinja filma.
• Navdih za film je želva kareta, ki so ji dali ime FeeBee. Julija 2002 jo je Janette Wyneken, biologinja in strokovnjakinja, ki je sodelovala pri nastajanju filma, našla na Floridi. Šest let jo je opazovala v laboratoriju, novembra 2008 pa jo je spustila v morje. Režiserja filma Želvino osupljivo potovanje je zanimalo, kam bo šla potem, ko jo bodo izpustili. Da bi vedeli, kje se FeeBee zadržuje, so ji namestili napravo, ki ji je mogoče slediti s sateliti, spremljate pa jo lahko tudi na spletni strani www.saveourseas.com/track-us.
• Snemanje filma na oceanu je izjemno težko opravilo, saj nad njim (še posebej pa na območjih, kjer je bil posnet film) piha izredno močan veter. Režiser filma je zato poiskal izkušena snemalca-potapljača, ki sta s posebnimi podvodnimi kamerami ujela potovanje male želve. Film so snemali eno leto.
• Režiser Nick Stringer je študiral biologijo. Preden je vstopil v svet filma, je delal v okoljevarstvenih dobrodelnih ustanovah. Rad ima naravo in s svojimi filmi opozarja na to, da moramo varovati svoj planet in vse prebivalce na njem. Še posebej ga zanima življenje v oceanu. Za svoje filme je prejel številne nagrade.
Želvja dejstva.
Kratka in jedrnata, vendar toliko bolj zanimiva in osupljiva.
Morske želve opravijo eno najdaljših selitvenih potovanj v naravi.
Glavate karete lahko zrastejo do dolžine 110 centimetrov in dosežejo težo do 200 kilogramov.
Glavate karete zmorejo plavati s hitrostjo do 24 km/h.
Glavate karete živijo na Zemlji že več kot 200 milijonov let.
Morske želve sodijo med najstarejše živeče plazilce na našem planetu.
Glavate karete v povprečju naenkrat izležejo okoli sto jajc.
Samica morske karete, ki so ji sledili s kamero, je naredila do 500 potopov v 12 urah.
Želve lahko počivajo ali spijo pod vodo tudi po več ur zdržema.
Zalivski tok je kakor mogočna reka v oceanu. Približno 80 km širok pas vode potuje s hitrostjo osmih kilometrov na uro.
Kiti grbavci med selitvijo preplavajo tudi do 25.000 km na leto.
Modri morski pes je drugi najhitrejši morski pes na svetu.
Na žalost je z modrimi morskimi psi povezan še en, pretresljiv rekord: so med morskimi bitji, ki jih najpogosteje lovijo in pobijajo na grozljiv način.
Odrasel kit glavač lahko tehta tudi do 70 ton.
Kladvenice lahko dosežejo do šest metrov dolžine.
Glavate karete so dobile ime po obliki glave. Nimajo zob, čeljust pa je oblikovana v močan zakrivljen kljun.
Želvji oklep so v resnici luske, ki so se skozi milijone let zarasle skupaj v oklep.
Uradna spletna stran filma
http://www.saveourseas.com/turtlefilm
Dodatne dejavnosti za otroke in mlade ob filmu
Želvino osupljivo potovanje (Turtle: the Incredible Journey)
Nick Stringer, Velika Britanija/Avstrija, 2009, 35 mm, barvni, 81 minut, slovenski podnapisi
Knjižica Želvino osupljivo potovanje
V zbirki Kinobalon je izšla brezplačna knjižica Želvino osupljivo potovanje, ki otrokom skozi pripoved in igro predstavlja film in bitja, ki v njem nastopajo. Spoznali bodo lahko glavno junakinjo, glavato kareto, prebrali pravljico o prebrisani želvi in se igrali igrico želva, ne jezi se.
Knjižico je uredila Alenka Veler, strokovna besedila o želvah in drugih prebivalcih morja, ki jih želva srečuje na svoji poti, je pripravila dr. Staša Tome, ilustracije za knjižico pa je naredila Ana Zavadlav.
Brezplačno pedagoško gradivo Želvino osupljivo potovanje
Na spletni strani Kinobalona (www.kinodvor.org/kinobalon) najdete poglavje Pedagoška gradiva in v njem tudi brezplačno gradivo o filmu. Učiteljem, pa tudi staršem, prinaša zanimivosti o nastanku filma, pomaga pojasniti njegovo vsebino, ponuja obširnejše gradivo o želvah in o drugih živalih, ki jih je moč videti v filmu. Najdete tudi predloge za dejavnosti v različnih starostnih skupinah otrok in knjižnični seznam s predlogi za nadaljnje brskanje po leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjigah.
Delavnice ob filmu v sklopu Zimskih počitnic v Kinobalonu
Kinodvor. Od 15. do 18. februarja 2010. Ogled filma ob 10. uri, delavnica v Mali dvorani ob 12. uri.
Zimske počitnice v Kinobalonu bodo v znamenju želv. Najprej si bodo otroci lahko ogledali film, nato pa vtise podoživeli v tematskih delavnicah. Udeležba na delavnicah je brezplačna. Število mest je omejeno, prijave na kinobalon@kinodvor.org.
15. 2.: Nevarno potovanje. Po ogledu filma se bomo z otroki pogovorili, kako so doživeli film in katera bitja so prepoznali. Slišali bomo, zakaj je ta starodavna živalska skupina kljub številnim kataklizmam preživela dinozavre in se ohranila do danes … Iz odpadnih materialov, ki so za morske želve lahko usodni, bomo izdelali ljubke okrasne želve, ki bodo otroke spominjale na film in na njegovo sporočilo. (z dr. Stašo Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije)
16. 2.: Pisani svet. Delavnica animiranega filma. Oživili bomo pisani živalski svet, oblikovali živali, ki živijo na kopnem, pod vodo in v zraku. Lahko bodo letele, tekle in se potapljale. Delavnica je primerna za otroke od 6. do 12. leta. (z mentoricami vzgojno-izobraževalnega programa Slon)
17. 2.: Spoznajmo želve. V živo bomo spoznali evropsko močvirsko sklednico in rdečevratko. Izvedeli bomo, kako želve živijo, kaj jih v naravi ogroža in kako zanje skrbimo. Ogledali si bomo tudi oklep in del okostja želve ter se vprašali, ali želva lahko zleze iz svojega oklepa. (s sodelavci ZOO Ljubljana)
18. 2.: Jaz in moji oceani. Ustvarjali bomo likovne pripovedi o podvodnih svetovih. Risali in slikali jih bomo na velike formate, tako kot so veliki tudi oceani. Prizori iz filma bodo izhodišče za fantazijsko pripoved o bitjih, ki živijo v naši morski domišljiji. Ustvarjali bomo z voščenkami, flomastri in vodenkami. (s Severo Gjurin)
Želvje igrarije v Sezamovem kotičku
V znamenju želv bodo tudi igrarije v Sezamovem kotičku.
Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček. Februarske nedelje od 11. do 13. ure.
Sezamov kotiček.
Sezamov kotiček je del nedeljskega Zajtrka pri Kinodvoru. Medtem ko si starši lahko mirno privoščijo zajtrk in jutranji film, otroci brezskrbno uživajo s Sezamovimi animatorkami.
7. 2. Potopimo se v akvarij. Videli bomo, da tam ne živijo samo želve, temveč tudi druga morska bitja – a katera? Pridite in igrajte se z nami! (s Tjašo Cerar). 14. 2. Želva velikanka. Vemo, kako velike so želve velikanke? Iz različnih materialov bomo naredili eno takšno. 21. 2. Morske živali. Ustvarjali jih bomo iz slanega testa ali gline, se pogovarjali o njihovih barvah in značilnostih (s Špelo Poznič). 28. 2. Male želvice. Kakšne so? Kako živijo? Kaj jedo? So hitre? Plavajo? (gibalno-ustvarjalna delavnica s Špelo Kozamernik).
Posebna delavnica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije, sobota, 13. februar 2010 ob 11:00.
Morski popotniki. Ogled muzejske zbirke in delavnica.
Otroci bodo ob muzejski predstavitvi morja spoznavali prebivalce globin, ki svoje življenje preživijo v nenehnem potovanju po širnih oceanih. Kaj jih žene, kako najdejo pot in katere nevarnosti prežijo nanje? Skupaj bomo poiskali odgovore, potem bomo iz blaga izdelali prikupne mehke morske želve, ki jih bomo doma lahko uporabili za shranjevanje bucik in šivank. Število mest je omejeno, vstopnice so naprodaj pri blagajni muzeja (2,50 EUR).
foto: Javni zavod Kinodvor
