Najbolj odmevna je bila seveda Ljubljanski grad, na njej pa Film pod zvezdami z rekordnim obiskom in sanjskim vremenom. Včeraj zvečer smo v sodelovanju s Klubom kranjskih študentov na Festivalu Sanje pod Krvavcem uspešno izvedli tudi naš prvi drive-in kino, na katerem se je zbralo približno 80 avtomobilov.
Letošnja investicija, pri kateri je MOL udeležena s sredstvi v višini 180.000 evrov, zajema prenovo sistema prezračevanja in ogrevanja, nakup nove klimatske naprave ter ureditev s tem povezanih strojnih in električnih inštalacij. Poleg tega smo uspeli v okviru predvidenih sredstev narediti še en pomemben korak, in sicer zvočno izolirati t. i. Malo dvorano. Ta je v prvem letu Kinodvoru služila predvsem kot prostor za izvedbo ustvarjalnih delavnic v sklopu Kinobalona, programa za otroke in mlade, ter projekte seminarjev in predstavitev za približno 30 udeležencev. Zvočno izolirani prostor Male dvorane, opremljen z ustreznimi sedeži za približno 25 gledalcev ter neposredno povezavo s tehnično opremo v projekcijski kabini, v novi sezoni omogoča izrabo Male dvorane v širšem programskem smislu tudi za filmske projekcije. Ob tem bo ta dvorana v Kinodvoru obdržala svojo večnamenskost, saj bo v njej še naprej mogoče gostiti tudi delavnice, seminarje in okrogle mize. Promocijska kampanja Kinodvora v novi sezoni tako vključuje predvsem predstavitev vseh atributov Kinodvora kot filmskega stičišča, središča in srečevališča, torej t. i. »Kinodvor. Meeting point.«, ki se odraža v različnih projektih in programih v prostorih Kinodvora – Filmski dvorani, Mali dvorani, Kavarni, Knjigarnici in Galeriji.
Vsem novinarjem se iskreno zahvaljujemo za obveščanje javnosti pri našem poletnem projektu Film pod zvezdami. Grajsko prizorišče, ki sprejme tisoč gledalcev, smo petkrat napolnili do zadnjega sedeža, med 20. julijem in 30. avgustom pa si je filme pod zvezdami ogledalo 13.500 gledalcev. Za Kinodvor to pomeni potrditev, da smo s pomočjo partnerjev projekta, to so soorganizatorji MOL, Festival Ljubljana, slovenski filmski distributerji, medijski partnerji Vikend, TV3 in Radio Center ter partnerji pri promociji, Slovenske železnice in Tiskarna Januš, dokazali, da dober film ima gledalce, in široki množici omogočili ogled kakovostnih filmov pretekle sezone.
Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa
Velik uspeh projekta Film pod zvezdami je nazorno ilustriral, da je pri nas za kakovostnim filmom resno povpraševanje – in Kinodvor je med drugim odgovor nanj.
1. septembra bomo kino znova odprli z Genovo, najnovejšim filmom izjemno plodovitega in izvirnega evropskega avtorja Michaela Winterbottoma. Kot bržkone veste, smo na rednem sporedu slovenskih kinematografov lahko videli že številne njegove filme, naj omenim le Temno srce, Dobrodošli v Sarajevu in Pot v Guantanamo. Za njegovo največjo uspešnico doslej velja film 24-urni žurerji, v katerem secira legendarno glasbeno sceno osemdesetih iz Manchestra.
Kot je bilo pričakovati, smo Michaela Winterbottoma tudi povabili na slovensko premiero. Nekaj časa je kazalo, da nas bo zares obiskal, ker pa ima trenutno v različnih fazah produkcije kar štiri celovečerne filme, je razumljivo, da se je naposled opravičil. Po koncu novinarske konference vam bomo zavrteli Genovo, ki jo v Sloveniji distribuira hiša Blitz Film & Video Distribution.
16. septembra bomo začeli s predvajanjem indijskega filma Tahan v režiji Santosha Sivana. Gre za v domovini spoštovanega in cenjenega direktorja fotografije, pri nas pa je morda najbolj znan kot režiser filma Teroristka, ki je bil pred leti predvajan v redni distribuciji takoj po zaključku prve velike retrospektive indijskega filma v Sloveniji. Tahan, ki po slogu spominja na nekatere izdelke iranskega avtorskega filma, bo septembra doživel premiero na festivalu Kino Otok. Gre za film, ki med drugim cilja tudi na mlado občinstvo, o čemer bo pozneje spregovorila Petra.
24. septembra začenjamo s predvajanjem filma, ki je v domači državi produkcije obveljal za veliko blagajniško uspešnico. To je Skrivnost režiserja Clauda Millerja, film, posnet po literarni avtobiografski uspešnici Philippa Grimberta. Z založniško hišo Didakta, ki je lani ta roman izdala v slovenščini, se trenutno dogovarjamo, da bi na premiero povabili avtorja literarne predloge.
Glede ostalih filmov, ki bodo pri nas v redni distribuciji začeli igrati še pred začetkom Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, naj omenim vsaj še nekaj naslovov.
Konec oktobra bo v Ljubljani samo v Kinodvoru na sporedu francoska romantična komedija Ljubezen nima cene z Audrey Tautou v glavni vlogi. Gre za enega izmed petih filmov, ki so bili v sklopu poletnih projekcij Filma pod zvezdami popolnoma razprodani.
Kot ogrevanje pred maratonom grozljivk, ki ga nameravamo znova organizirati 31. oktobra, bomo v začetku oktobra začeli predvajati švedsko romantično srhljivko Vampirska ljubezen v režiji Tomasa Alfredsona. Gre za film, ki se je prebil med deset najbolj priljubljenih filmov po mnenju gledalcev na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu.
Nadaljevali bomo tudi s tradicijo rednega prikazovanja filmov v distribuciji Cankarjevega doma. Prvi film iz tega niza bo vojna drama Andrzeja Wajde Katin, ki je na lanskoletnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejela nagrado občinstva.
Oktobra bomo v omejeni distribuciji prikazali tudi tri slovenske filme: Nikoli nisva šla v Benetke Blaža Kutina bo prikazovan skupaj s kratkim filmom Martina Turka Vsakdan ni vsak dan, v sodelovanju s festivalom Mesto žensk pa bomo prikazali najnovejši film Eme Kugler Za konec časa.
Do začetka letošnjega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala vam bomo lahko napovedali tudi večino filmov, ki jih načrtujemo za zimo in pomlad.
Festivali
Prvi štirje meseci v sezoni niso najbolj pomembni samo zaradi filmov v redni distribuciji, temveč gre obenem tudi za tradicionalno festivalsko sezono. Tako bomo vsak mesec v Kinodvoru gostili po en festival. Gostovanje osrednjih ljubljanskih filmskih festivalov oziroma festivalov s filmskimi programi pomembno prispeva k programski raznolikosti Kinodvora. Vsak festival v mestni kino privabi različno profilirane publike, kar povratno pozitivno učinkuje na obisk naših rednih programov.
Novost v letu 2009 je, da Kinodvor različnih festivalov ne bo več le gostil, temveč bo sodeloval tudi kot koproducent. Kot je bilo dogovorjeno z Oddelkom za kulturo Mestne občine Ljubljana, je naša skupna naloga finančno, promocijsko in logistično podpirati tiste festivale, ki igrajo ključno vlogo v razvoju in promociji filmske kulture v Ljubljani in Sloveniji. V ta namen nam bo Oddelek za kulturo dodelil tudi posebna sredstva.
Prvi festival, ki ustreza temu opisu, je Kino Otok, čigar peta edicija se bo med 10. in 14. septembrom odvila v Izoli. Za vse tiste, ki ne utegnejo priti do Izole ali pa bi radi ujeli določene filme, ki so jim na festivalu ušli, Kinodvor ponuja Otok v Ljubljani. Med 12. in 17. septembrom bo mestni kino predstavil nekatere izmed vrhuncev festivala, vključujoč vse filme iz tekmovalnega programa Trgatev in primerke ostalih programskih sekcij. V Kinodvoru se nam bodo pridružili tudi številni filmski avtorji. Več podrobnosti, med drugim tudi urnik in program Kino Otoka ter Otoka v Ljubljani, bo predstavljenih naslednji četrtek, 3. septembra ob 11. uri dopoldne na tiskovni konferenci Kino Otoka v Kinodvoru.
Kot ogrevanje pred festivalom bomo na ta dan, 3. septembra, ob 19. uri zavrteli tudi otvoritveni film programske sekcije Trgatev programa prejšnjega festivala Kino Otok. Gre za film Suša avtorja Mahamata-Saleha Harouna. Kot del ogrevanj za festival pripravljamo v soboto, 5. septembra ob 23. uri, tudi poseben pred-festivalski žur s filmskimi karaokami v Kavarni Kinodvora.
Festivalski niz se nadaljuje v oktobru s projekcijami filmskega programa Mesta žensk, mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. Novembra bo Kinodvor postal drugo festivalsko središče Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, decembra pa skupaj s festivalom Animateka pripravljamo intenziven teden sodobne animacije z vseh koncev sveta.
Mala dvorana
Še ena infrastrukturna novost – z možnimi daljnosežnimi posledicami za obogatitev programa – je prenova naše Male dvorane. Dvorana pa ni bila samo prenovljena, temveč smo jo tudi zvočno izolirali, kar pomeni, da bo po novem lahko programsko obratovala tudi v večernih urah. Tako poleg vsega, kar se je v Mali dvorani dogajalo že doslej – govorimo o raznih delavnicah, dejavnostih Kinobalona, tiskovnih konferencah, poslovnih srečanjih –, zdaj načrtujemo uporabo Male dvorane tudi za omejeno distribucijo filmov z bolj skromnim potencialom. V dvorano se lahko udobno namesti več kot dvajset gledalcev, kar bo utegnilo znatno povečati pestrost naše programske ponudbe, pa tudi nekoliko razbremeniti pritisk na naše veliko platno.
Kot ponavljamo znova in znova, Kinodvor ni samo kino, temveč obratuje tudi kot odprto kulturno in filmsko središče. Vsi redni ob-filmski dogodki, ki smo jih predstavili že lansko leto, ostajajo stalnica našega urnika. To so, na primer, Večeri filma in knjige, ponudba naše filmske Knjigarnice, Galerija, ali pa družabna srečevanja in zabave, ki so iz Kinodvorove Kavarne v pretekli sezoni napravili eno osrednjih mestnih shajališč.
Naj navedem zgolj nekaj posebnih dogodkov, ki se bodo pripetili v naslednjih dveh mesecih.
- Kot del nizozemsko-slovenskega Bilateralnega fokusa bomo oktobra gostili program, v sklopu katerega se bosta predstavili slovenska in nizozemska filmska akademija.
- Tik pred začetkom Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala bo v Ljubljano pripotoval direktor enega vodilnih evropskih filmskih festivalov IndieLisboa ter v Kinodvoru predstavil program sodobnega portugalskega filma.
- Po izrednem uspehu lanskoletnega maratona grozljivk na noč čarovnic se seveda nismo mogli upreti skušnjavi, da podobnega maratona ne bi organizirali tudi letos.
- Spodbujeni z množičnim obiskom okroglih miz na temo avtizma (ob priložnosti predvajanja filma Sabina) in globalne finančne krize (ob projekcijah filma Let's Make Money) smo se odločili za redne večerne projekcije dokumentarnih filmov, ki jim bodo sledile okrogle mize z različnimi tematikami.
Naj zaključim z nekaj praktičnimi informacijami. Poglavitni viri informiranja o našem programu ostajajo štirje:
- Kinonovičnik in tedensko sporočilo za medije, ki ga boste prejeli vsak torek popoldne in bo pokrivalo teden dni od četrtka dalje;
- natisnjeni tedenski urnik, ki je od vsake srede popoldne na voljo pri blagajni Kinodvora in na ključnih informativnih točkah po mestu ter pokriva teden dni programa od četrtka dalje;
- ohranjamo tudi naš mesečnik, ki prinaša dodatne vsebine in podatke o vseh filmih in posebnih dogodkih prihajajočega meseca.
Vse navedene informacije so na voljo tudi na naši spletni strani www.kinodvor.org. Veselimo se, da vas bomo znova srečevali v Kinodvoru.
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinodbalon
Kot je že znano, je v osnovi Kinobalon razdeljen na dva segmenta, na družinski in šolski program, in predstavili bomo novosti v obeh. Za izobraževalne ustanove v Sloveniji smo tudi letos pripravili Katalog filmov in dodatnih dejavnosti, tokrat za šolsko leto 2009/2010, ki ga prejmejo vsi vrtci in šole v Sloveniji prav te dni. V njem ponujamo, v sodelovanju s slovenskimi distributerji, tako žanrsko kot vsebinsko raznolik program filmov, primernih za različne starosti otrok in mladih. Učitelje različnih predmetov spodbujamo h kroskurikularnemu delu, torej povezovanju med različnimi predmeti, zato ob vsakem filmu priporočamo raznolike teme za pogovor v razredu oziroma skupini ter uporabo filma pri drugih predmetih, saj, kot vemo, samostojnega predmeta filmske vzgoje na šolah ni. S tem jih želimo opogumiti k delu s filmom, zaradi filma samega in zaradi vsebin, ki jih neki film sporoča, ter pokazati, da lahko prav vsak učitelj pripomore k filmski vzgoji na šolah in v vrtcih. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci pa ponujamo izvedbo pogovorov in predavanj tudi v Kinodvoru, takoj po ogledu filma. Skupaj s sodelavci pripravljamo tudi pedagoška gradiva za posamične filme, ki so brezplačno dostopna na naši spletni strani. Glede na lanskoletni odziv pričakujemo zanimanje za naš šolski program tudi letos, zagotovo pa bo še bolj številčen kot v prejšnjem letu, tako zaradi postopne utrditve programa v prostoru, predvsem pa po zaslugi Mestne občine Ljubljana, ki je iz rebalansa namenila dodatna sredstva za brezplačen filmsko-vzgojni program za otroke zadnje generacije vrtcev in za učence zadnjih razredov osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana. Naš program bo brezplačno dostopen kar za 3000 otrok in mladih v občini.
Na rednem sporedu Kinobalon začenjamo 4. septembra s Tremi razbojniki, nemškim celovečernim animiranim filmom Haya Freitaga. Bolj kot sam avtor je znana knjižna predloga, saj je film narejen po istoimenski vizualno izvirni slikanici svetovno znanega francoskega umetnika Tomija Ungererja. Film ima klasično pravljično strukturo, sinhroniziran je v slovenščino in zato primeren za otroke od 5. leta.
Tudi film Tahan se iz rednega sporeda konec septembra seli v Kinobalonov program in tudi tega spremljajo dodatne dejavnosti. Ob tej priložnosti bosta septembra otrokom brezplačno dostopni tudi dve novi knjižici iz zbirke Kinobalon. Prva predstavi lastnosti, vrste in postopek nastajanja animiranega filma, druga pa otrokom pojasni značilnosti filma Tahan, indijske družbe in indijskega filma kot takega. Zbirka Kinobalon je pomembna zato, ker otrokom skozi branje in igro neposredno približa značilnosti in vsebine filma. Z njo si lahko otrok podaljša filmsko izkušnjo po odhodu iz kina. Nato tudi v Kinobalonu sledi festivalska vročica, ki se bo polegla šele konec leta. Začenjamo z Mednarodnim festivalom sodobnih umetnosti Mesto žensk, v okviru katerega bomo otrokom 17. in 18. oktobra predstavili mongolski film o nomadih Jama rumenega psa, mongolske režiserke po imenu Byambasuren Daava, ki jo poznamo tudi kot avtorico z oskarjem nagrajenega filma Zgodba jokajoče kamele. Njeni filmi pripovedujejo o tradicionalnem življenju nomadov v Mongoliji; žanrsko jih umeščamo med igrani in dokumentarni film, saj v njih nastopajo naturščiki, ki igrajo same sebe.
Od 22. do 25. oktobra prvič gostimo tudi festival otroškega filma FOFI. Več informacij o festivalu dobite na spletni strani www.fofi.si, v gradivih pa si lahko preberete prve filmske naslove, ki bodo predstavljeni na festivalu. FOFI poteka letos tretjič, kot prejšnja leta po več kinematografih v Sloveniji in letos prvič v Ljubljani, v Kinodvoru. Napovedujemo pa tudi novo sekcijo filmskega programa za otroke in mlade Kinobalon na 20. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki bo potekal med 11. in 22. novembrom. Program v novi sekciji nastaja v sodelovanju s Kinodvorom.
Od 7. do 13. decembra pri nas zopet domuje Animateka, ki ima tudi zelo močan otroški program Slon; ta ponuja kratke animirane filme novejše, neodvisne in kakovostne produkcije, primerne tudi za otroke. Kinodvor kot družinski kino ob nedeljskem Zajtrku pri Kinodvoru dopoldne ponuja tudi brezplačno varstvo za otroke v Sezamovem kotičku v naši Kavarni. Programsko je Sezamov kotiček povezan s Kinobalonom in predstavlja odlično ob-filmsko dejavnost, ki temelji predvsem na igri otrok. Program pripravljamo v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok Sezam.
Začenja se tudi druga sezona filmskega programa, imenovanega Zgodnje popoldne v kinu, ki je namenjen staršem z dojenčki in poteka vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri. Projekcija filma je prilagojena prisotnosti dojenčkov v dvorani, kar pomeni, da je dvorana osvetljena, film pa tišje predvajan. Začenjamo 2. septembra s filmom Genova, 7. oktobra pa bo na sporedu film Skrivnost. Za konec še informacija o naših klubih Kinodvor in Kinobalon. Klub Kinodvor ob letni članarini 25 evrov ponuja cenejši ogled filmov v rednem sporedu. Cena vstopnice znaša 3,80 evra. Člani kluba Kinodvor in mlajši člani kluba Kinobalon ob letni članarini 10 evrov gledajo ceneje tudi filme v programu Kinobalon, cena vstopnice namreč znaša 3 evre. Poleg tega člane redno obveščamo o programu in ponujamo tudi popust pri nakupih v naši Knjigarnici.
Nina Peče, direktorica
Možnosti javnega financiranja delovanja in programa Kinodvora poleg sredstev MOL, ki je ustanovitelj zavoda, so omejene na razpis kulturnega tolarja Ministrstva za kulturo RS in podpore za programiranje evropskih filmov z naslova mreže Europa Cinemas in MEDIA Programa Evropske unije. Ob tem predstavniki filmske industrije na področju reproduktivne kinematografije, torej distributerji in prikazovalci, opozarjamo na pomanjkanje sistematične ureditve sofinanciranja tega področja. Sredstva kulturnega tolarja so prenizka, poleg tega pa smo ob vsakoletnem razpisu podvrženi dolgim čakalnim rokom in razpisnim pogojem, ki ne odražajo dejanskih potreb in zahtev na tem področju. S ponovitvijo letošnjega razpisa se je datum zaključka prijave projektov za kulturni tolar premaknil na konec avgusta, rezultate pa lahko pričakujemo najkasneje v šestdesetih dneh po zaključku odpiranja prijav. Takšni postopki, ki omogočajo sredstva za sofinanciranje delovanja art kinematografov resno vplivajo na razvoj in uspešnost delovanja posameznih kinematografov, izbor, število in uspešnost filmov v distribuciji ter razvoj mreže nasploh. Kulturni tolar v letošnjem letu predvideva tudi sofinanciranje projektov filmske vzgoje in širjenja mreže kinematografov za prikazovanje kakovostne in umetniške filmske produkcije. To je zagotovo razvojni korak v slovenski reproduktivni kinematografiji in Kinodvor se je nanj odzval s prijavami projektov s tega področja. Ne glede na rezultate razpisa lahko rečem, da bomo po najboljših močeh sodelovali pri širitvi in stabilizaciji razmer v nekomercialni kinematografski mreži, zato že v tem letu načrtujemo dve pomembnejši strokovni srečanji, ki naj prineseta načrt reorganizacije in odpreta javno debato na temo razvoja kinematografije, tako na področju filmske vzgoje kot digitalizacije kinematografov – oz. opremljanja kinematografov z digitalnimi projektorji.
foto: Kinodvor
Letošnja investicija, pri kateri je MOL udeležena s sredstvi v višini 180.000 evrov, zajema prenovo sistema prezračevanja in ogrevanja, nakup nove klimatske naprave ter ureditev s tem povezanih strojnih in električnih inštalacij. Poleg tega smo uspeli v okviru predvidenih sredstev narediti še en pomemben korak, in sicer zvočno izolirati t. i. Malo dvorano. Ta je v prvem letu Kinodvoru služila predvsem kot prostor za izvedbo ustvarjalnih delavnic v sklopu Kinobalona, programa za otroke in mlade, ter projekte seminarjev in predstavitev za približno 30 udeležencev. Zvočno izolirani prostor Male dvorane, opremljen z ustreznimi sedeži za približno 25 gledalcev ter neposredno povezavo s tehnično opremo v projekcijski kabini, v novi sezoni omogoča izrabo Male dvorane v širšem programskem smislu tudi za filmske projekcije. Ob tem bo ta dvorana v Kinodvoru obdržala svojo večnamenskost, saj bo v njej še naprej mogoče gostiti tudi delavnice, seminarje in okrogle mize. Promocijska kampanja Kinodvora v novi sezoni tako vključuje predvsem predstavitev vseh atributov Kinodvora kot filmskega stičišča, središča in srečevališča, torej t. i. »Kinodvor. Meeting point.«, ki se odraža v različnih projektih in programih v prostorih Kinodvora – Filmski dvorani, Mali dvorani, Kavarni, Knjigarnici in Galeriji.
Vsem novinarjem se iskreno zahvaljujemo za obveščanje javnosti pri našem poletnem projektu Film pod zvezdami. Grajsko prizorišče, ki sprejme tisoč gledalcev, smo petkrat napolnili do zadnjega sedeža, med 20. julijem in 30. avgustom pa si je filme pod zvezdami ogledalo 13.500 gledalcev. Za Kinodvor to pomeni potrditev, da smo s pomočjo partnerjev projekta, to so soorganizatorji MOL, Festival Ljubljana, slovenski filmski distributerji, medijski partnerji Vikend, TV3 in Radio Center ter partnerji pri promociji, Slovenske železnice in Tiskarna Januš, dokazali, da dober film ima gledalce, in široki množici omogočili ogled kakovostnih filmov pretekle sezone.
Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa
Velik uspeh projekta Film pod zvezdami je nazorno ilustriral, da je pri nas za kakovostnim filmom resno povpraševanje – in Kinodvor je med drugim odgovor nanj.
1. septembra bomo kino znova odprli z Genovo, najnovejšim filmom izjemno plodovitega in izvirnega evropskega avtorja Michaela Winterbottoma. Kot bržkone veste, smo na rednem sporedu slovenskih kinematografov lahko videli že številne njegove filme, naj omenim le Temno srce, Dobrodošli v Sarajevu in Pot v Guantanamo. Za njegovo največjo uspešnico doslej velja film 24-urni žurerji, v katerem secira legendarno glasbeno sceno osemdesetih iz Manchestra.
Kot je bilo pričakovati, smo Michaela Winterbottoma tudi povabili na slovensko premiero. Nekaj časa je kazalo, da nas bo zares obiskal, ker pa ima trenutno v različnih fazah produkcije kar štiri celovečerne filme, je razumljivo, da se je naposled opravičil. Po koncu novinarske konference vam bomo zavrteli Genovo, ki jo v Sloveniji distribuira hiša Blitz Film & Video Distribution.
16. septembra bomo začeli s predvajanjem indijskega filma Tahan v režiji Santosha Sivana. Gre za v domovini spoštovanega in cenjenega direktorja fotografije, pri nas pa je morda najbolj znan kot režiser filma Teroristka, ki je bil pred leti predvajan v redni distribuciji takoj po zaključku prve velike retrospektive indijskega filma v Sloveniji. Tahan, ki po slogu spominja na nekatere izdelke iranskega avtorskega filma, bo septembra doživel premiero na festivalu Kino Otok. Gre za film, ki med drugim cilja tudi na mlado občinstvo, o čemer bo pozneje spregovorila Petra.
24. septembra začenjamo s predvajanjem filma, ki je v domači državi produkcije obveljal za veliko blagajniško uspešnico. To je Skrivnost režiserja Clauda Millerja, film, posnet po literarni avtobiografski uspešnici Philippa Grimberta. Z založniško hišo Didakta, ki je lani ta roman izdala v slovenščini, se trenutno dogovarjamo, da bi na premiero povabili avtorja literarne predloge.
Glede ostalih filmov, ki bodo pri nas v redni distribuciji začeli igrati še pred začetkom Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, naj omenim vsaj še nekaj naslovov.
Konec oktobra bo v Ljubljani samo v Kinodvoru na sporedu francoska romantična komedija Ljubezen nima cene z Audrey Tautou v glavni vlogi. Gre za enega izmed petih filmov, ki so bili v sklopu poletnih projekcij Filma pod zvezdami popolnoma razprodani.
Kot ogrevanje pred maratonom grozljivk, ki ga nameravamo znova organizirati 31. oktobra, bomo v začetku oktobra začeli predvajati švedsko romantično srhljivko Vampirska ljubezen v režiji Tomasa Alfredsona. Gre za film, ki se je prebil med deset najbolj priljubljenih filmov po mnenju gledalcev na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu.
Nadaljevali bomo tudi s tradicijo rednega prikazovanja filmov v distribuciji Cankarjevega doma. Prvi film iz tega niza bo vojna drama Andrzeja Wajde Katin, ki je na lanskoletnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejela nagrado občinstva.
Oktobra bomo v omejeni distribuciji prikazali tudi tri slovenske filme: Nikoli nisva šla v Benetke Blaža Kutina bo prikazovan skupaj s kratkim filmom Martina Turka Vsakdan ni vsak dan, v sodelovanju s festivalom Mesto žensk pa bomo prikazali najnovejši film Eme Kugler Za konec časa.
Do začetka letošnjega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala vam bomo lahko napovedali tudi večino filmov, ki jih načrtujemo za zimo in pomlad.
Festivali
Prvi štirje meseci v sezoni niso najbolj pomembni samo zaradi filmov v redni distribuciji, temveč gre obenem tudi za tradicionalno festivalsko sezono. Tako bomo vsak mesec v Kinodvoru gostili po en festival. Gostovanje osrednjih ljubljanskih filmskih festivalov oziroma festivalov s filmskimi programi pomembno prispeva k programski raznolikosti Kinodvora. Vsak festival v mestni kino privabi različno profilirane publike, kar povratno pozitivno učinkuje na obisk naših rednih programov.
Novost v letu 2009 je, da Kinodvor različnih festivalov ne bo več le gostil, temveč bo sodeloval tudi kot koproducent. Kot je bilo dogovorjeno z Oddelkom za kulturo Mestne občine Ljubljana, je naša skupna naloga finančno, promocijsko in logistično podpirati tiste festivale, ki igrajo ključno vlogo v razvoju in promociji filmske kulture v Ljubljani in Sloveniji. V ta namen nam bo Oddelek za kulturo dodelil tudi posebna sredstva.
Prvi festival, ki ustreza temu opisu, je Kino Otok, čigar peta edicija se bo med 10. in 14. septembrom odvila v Izoli. Za vse tiste, ki ne utegnejo priti do Izole ali pa bi radi ujeli določene filme, ki so jim na festivalu ušli, Kinodvor ponuja Otok v Ljubljani. Med 12. in 17. septembrom bo mestni kino predstavil nekatere izmed vrhuncev festivala, vključujoč vse filme iz tekmovalnega programa Trgatev in primerke ostalih programskih sekcij. V Kinodvoru se nam bodo pridružili tudi številni filmski avtorji. Več podrobnosti, med drugim tudi urnik in program Kino Otoka ter Otoka v Ljubljani, bo predstavljenih naslednji četrtek, 3. septembra ob 11. uri dopoldne na tiskovni konferenci Kino Otoka v Kinodvoru.
Kot ogrevanje pred festivalom bomo na ta dan, 3. septembra, ob 19. uri zavrteli tudi otvoritveni film programske sekcije Trgatev programa prejšnjega festivala Kino Otok. Gre za film Suša avtorja Mahamata-Saleha Harouna. Kot del ogrevanj za festival pripravljamo v soboto, 5. septembra ob 23. uri, tudi poseben pred-festivalski žur s filmskimi karaokami v Kavarni Kinodvora.
Festivalski niz se nadaljuje v oktobru s projekcijami filmskega programa Mesta žensk, mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. Novembra bo Kinodvor postal drugo festivalsko središče Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, decembra pa skupaj s festivalom Animateka pripravljamo intenziven teden sodobne animacije z vseh koncev sveta.
Mala dvorana
Še ena infrastrukturna novost – z možnimi daljnosežnimi posledicami za obogatitev programa – je prenova naše Male dvorane. Dvorana pa ni bila samo prenovljena, temveč smo jo tudi zvočno izolirali, kar pomeni, da bo po novem lahko programsko obratovala tudi v večernih urah. Tako poleg vsega, kar se je v Mali dvorani dogajalo že doslej – govorimo o raznih delavnicah, dejavnostih Kinobalona, tiskovnih konferencah, poslovnih srečanjih –, zdaj načrtujemo uporabo Male dvorane tudi za omejeno distribucijo filmov z bolj skromnim potencialom. V dvorano se lahko udobno namesti več kot dvajset gledalcev, kar bo utegnilo znatno povečati pestrost naše programske ponudbe, pa tudi nekoliko razbremeniti pritisk na naše veliko platno.
Kot ponavljamo znova in znova, Kinodvor ni samo kino, temveč obratuje tudi kot odprto kulturno in filmsko središče. Vsi redni ob-filmski dogodki, ki smo jih predstavili že lansko leto, ostajajo stalnica našega urnika. To so, na primer, Večeri filma in knjige, ponudba naše filmske Knjigarnice, Galerija, ali pa družabna srečevanja in zabave, ki so iz Kinodvorove Kavarne v pretekli sezoni napravili eno osrednjih mestnih shajališč.
Naj navedem zgolj nekaj posebnih dogodkov, ki se bodo pripetili v naslednjih dveh mesecih.
- Kot del nizozemsko-slovenskega Bilateralnega fokusa bomo oktobra gostili program, v sklopu katerega se bosta predstavili slovenska in nizozemska filmska akademija.
- Tik pred začetkom Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala bo v Ljubljano pripotoval direktor enega vodilnih evropskih filmskih festivalov IndieLisboa ter v Kinodvoru predstavil program sodobnega portugalskega filma.
- Po izrednem uspehu lanskoletnega maratona grozljivk na noč čarovnic se seveda nismo mogli upreti skušnjavi, da podobnega maratona ne bi organizirali tudi letos.
- Spodbujeni z množičnim obiskom okroglih miz na temo avtizma (ob priložnosti predvajanja filma Sabina) in globalne finančne krize (ob projekcijah filma Let's Make Money) smo se odločili za redne večerne projekcije dokumentarnih filmov, ki jim bodo sledile okrogle mize z različnimi tematikami.
Naj zaključim z nekaj praktičnimi informacijami. Poglavitni viri informiranja o našem programu ostajajo štirje:
- Kinonovičnik in tedensko sporočilo za medije, ki ga boste prejeli vsak torek popoldne in bo pokrivalo teden dni od četrtka dalje;
- natisnjeni tedenski urnik, ki je od vsake srede popoldne na voljo pri blagajni Kinodvora in na ključnih informativnih točkah po mestu ter pokriva teden dni programa od četrtka dalje;
- ohranjamo tudi naš mesečnik, ki prinaša dodatne vsebine in podatke o vseh filmih in posebnih dogodkih prihajajočega meseca.
Vse navedene informacije so na voljo tudi na naši spletni strani www.kinodvor.org. Veselimo se, da vas bomo znova srečevali v Kinodvoru.
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinodbalon
Kot je že znano, je v osnovi Kinobalon razdeljen na dva segmenta, na družinski in šolski program, in predstavili bomo novosti v obeh. Za izobraževalne ustanove v Sloveniji smo tudi letos pripravili Katalog filmov in dodatnih dejavnosti, tokrat za šolsko leto 2009/2010, ki ga prejmejo vsi vrtci in šole v Sloveniji prav te dni. V njem ponujamo, v sodelovanju s slovenskimi distributerji, tako žanrsko kot vsebinsko raznolik program filmov, primernih za različne starosti otrok in mladih. Učitelje različnih predmetov spodbujamo h kroskurikularnemu delu, torej povezovanju med različnimi predmeti, zato ob vsakem filmu priporočamo raznolike teme za pogovor v razredu oziroma skupini ter uporabo filma pri drugih predmetih, saj, kot vemo, samostojnega predmeta filmske vzgoje na šolah ni. S tem jih želimo opogumiti k delu s filmom, zaradi filma samega in zaradi vsebin, ki jih neki film sporoča, ter pokazati, da lahko prav vsak učitelj pripomore k filmski vzgoji na šolah in v vrtcih. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci pa ponujamo izvedbo pogovorov in predavanj tudi v Kinodvoru, takoj po ogledu filma. Skupaj s sodelavci pripravljamo tudi pedagoška gradiva za posamične filme, ki so brezplačno dostopna na naši spletni strani. Glede na lanskoletni odziv pričakujemo zanimanje za naš šolski program tudi letos, zagotovo pa bo še bolj številčen kot v prejšnjem letu, tako zaradi postopne utrditve programa v prostoru, predvsem pa po zaslugi Mestne občine Ljubljana, ki je iz rebalansa namenila dodatna sredstva za brezplačen filmsko-vzgojni program za otroke zadnje generacije vrtcev in za učence zadnjih razredov osnovnih šol v Mestni občini Ljubljana. Naš program bo brezplačno dostopen kar za 3000 otrok in mladih v občini.
Na rednem sporedu Kinobalon začenjamo 4. septembra s Tremi razbojniki, nemškim celovečernim animiranim filmom Haya Freitaga. Bolj kot sam avtor je znana knjižna predloga, saj je film narejen po istoimenski vizualno izvirni slikanici svetovno znanega francoskega umetnika Tomija Ungererja. Film ima klasično pravljično strukturo, sinhroniziran je v slovenščino in zato primeren za otroke od 5. leta.
Tudi film Tahan se iz rednega sporeda konec septembra seli v Kinobalonov program in tudi tega spremljajo dodatne dejavnosti. Ob tej priložnosti bosta septembra otrokom brezplačno dostopni tudi dve novi knjižici iz zbirke Kinobalon. Prva predstavi lastnosti, vrste in postopek nastajanja animiranega filma, druga pa otrokom pojasni značilnosti filma Tahan, indijske družbe in indijskega filma kot takega. Zbirka Kinobalon je pomembna zato, ker otrokom skozi branje in igro neposredno približa značilnosti in vsebine filma. Z njo si lahko otrok podaljša filmsko izkušnjo po odhodu iz kina. Nato tudi v Kinobalonu sledi festivalska vročica, ki se bo polegla šele konec leta. Začenjamo z Mednarodnim festivalom sodobnih umetnosti Mesto žensk, v okviru katerega bomo otrokom 17. in 18. oktobra predstavili mongolski film o nomadih Jama rumenega psa, mongolske režiserke po imenu Byambasuren Daava, ki jo poznamo tudi kot avtorico z oskarjem nagrajenega filma Zgodba jokajoče kamele. Njeni filmi pripovedujejo o tradicionalnem življenju nomadov v Mongoliji; žanrsko jih umeščamo med igrani in dokumentarni film, saj v njih nastopajo naturščiki, ki igrajo same sebe.
Od 22. do 25. oktobra prvič gostimo tudi festival otroškega filma FOFI. Več informacij o festivalu dobite na spletni strani www.fofi.si, v gradivih pa si lahko preberete prve filmske naslove, ki bodo predstavljeni na festivalu. FOFI poteka letos tretjič, kot prejšnja leta po več kinematografih v Sloveniji in letos prvič v Ljubljani, v Kinodvoru. Napovedujemo pa tudi novo sekcijo filmskega programa za otroke in mlade Kinobalon na 20. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki bo potekal med 11. in 22. novembrom. Program v novi sekciji nastaja v sodelovanju s Kinodvorom.
Od 7. do 13. decembra pri nas zopet domuje Animateka, ki ima tudi zelo močan otroški program Slon; ta ponuja kratke animirane filme novejše, neodvisne in kakovostne produkcije, primerne tudi za otroke. Kinodvor kot družinski kino ob nedeljskem Zajtrku pri Kinodvoru dopoldne ponuja tudi brezplačno varstvo za otroke v Sezamovem kotičku v naši Kavarni. Programsko je Sezamov kotiček povezan s Kinobalonom in predstavlja odlično ob-filmsko dejavnost, ki temelji predvsem na igri otrok. Program pripravljamo v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok Sezam.
Začenja se tudi druga sezona filmskega programa, imenovanega Zgodnje popoldne v kinu, ki je namenjen staršem z dojenčki in poteka vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri. Projekcija filma je prilagojena prisotnosti dojenčkov v dvorani, kar pomeni, da je dvorana osvetljena, film pa tišje predvajan. Začenjamo 2. septembra s filmom Genova, 7. oktobra pa bo na sporedu film Skrivnost. Za konec še informacija o naših klubih Kinodvor in Kinobalon. Klub Kinodvor ob letni članarini 25 evrov ponuja cenejši ogled filmov v rednem sporedu. Cena vstopnice znaša 3,80 evra. Člani kluba Kinodvor in mlajši člani kluba Kinobalon ob letni članarini 10 evrov gledajo ceneje tudi filme v programu Kinobalon, cena vstopnice namreč znaša 3 evre. Poleg tega člane redno obveščamo o programu in ponujamo tudi popust pri nakupih v naši Knjigarnici.
Nina Peče, direktorica
Možnosti javnega financiranja delovanja in programa Kinodvora poleg sredstev MOL, ki je ustanovitelj zavoda, so omejene na razpis kulturnega tolarja Ministrstva za kulturo RS in podpore za programiranje evropskih filmov z naslova mreže Europa Cinemas in MEDIA Programa Evropske unije. Ob tem predstavniki filmske industrije na področju reproduktivne kinematografije, torej distributerji in prikazovalci, opozarjamo na pomanjkanje sistematične ureditve sofinanciranja tega področja. Sredstva kulturnega tolarja so prenizka, poleg tega pa smo ob vsakoletnem razpisu podvrženi dolgim čakalnim rokom in razpisnim pogojem, ki ne odražajo dejanskih potreb in zahtev na tem področju. S ponovitvijo letošnjega razpisa se je datum zaključka prijave projektov za kulturni tolar premaknil na konec avgusta, rezultate pa lahko pričakujemo najkasneje v šestdesetih dneh po zaključku odpiranja prijav. Takšni postopki, ki omogočajo sredstva za sofinanciranje delovanja art kinematografov resno vplivajo na razvoj in uspešnost delovanja posameznih kinematografov, izbor, število in uspešnost filmov v distribuciji ter razvoj mreže nasploh. Kulturni tolar v letošnjem letu predvideva tudi sofinanciranje projektov filmske vzgoje in širjenja mreže kinematografov za prikazovanje kakovostne in umetniške filmske produkcije. To je zagotovo razvojni korak v slovenski reproduktivni kinematografiji in Kinodvor se je nanj odzval s prijavami projektov s tega področja. Ne glede na rezultate razpisa lahko rečem, da bomo po najboljših močeh sodelovali pri širitvi in stabilizaciji razmer v nekomercialni kinematografski mreži, zato že v tem letu načrtujemo dve pomembnejši strokovni srečanji, ki naj prineseta načrt reorganizacije in odpreta javno debato na temo razvoja kinematografije, tako na področju filmske vzgoje kot digitalizacije kinematografov – oz. opremljanja kinematografov z digitalnimi projektorji.
foto: Kinodvor
