Ko Arendtova vstopi v jeruzalemsko sodno dvorano, pričakuje, da bo videla pošast, a namesto tega najde srhljivo običajnega birokrata. Povprečnost in plitkost tega človeka je težko uskladiti z velikim zlom, ki prežema njegova dejanja, a Hannah Arendt je prepričana, da je to nasprotje uganka, ki jo mora razvozlati. Iz njenih poročanj nastane ena najpomembnejših in najkontroverznejših knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih o holokavstu: Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla. Po
projekciji pogovor, ki ga vodi Mirt Komel.
HANNAH ARENDT, r. Margarethe von Trotta (Nemčija/Luksemburg/Francija, 2012) - vstop prost
06.03.2014, ob 18:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija: Margarethe von Trotta
scenarij: Pam Katz in Margarethe von Trotta
fotografija: Caroline Champetier
montaža: Bettina Böhler
produkcija: Bettina Brokemper, Johannes Rexin
igrajo: Barbara Sukowa, Axel Milberg, Janet McTeer, Julia Jentsch, Ulrich Noethen, Michael Degen
festivali, nagrade: Bavarska filmska nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa); Zlata nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa) in srebrna nagrada 2013 za najboljši film – Nemške filmske nagrade 2013; Srebrna nagrada za najboljši film – Valladolid 2012; Nagrada žirije, nagrada občinstva, nagrada študentske žirije – Festival zgodovinskega filma, Pessac 2012; Toronto 2012; Festival židovskega filma, New York 2013. BAFICI, Buenos Aires 2013; LIFFe 2012
HANNAH ARENDT NA PLATNU IN V PREVODU, okrogla miza - vstop prost
06.03.2014, ob 20:00
Po projekciji filmske biografije Hannah Arendt bo sledila diskusija o filmu v navezavi na opus Hannah Arendt. Sodelujejo Vlasta Jalušič in Mirt Komel ob priložnosti izzida prevoda knjige Hannah Arendt O nasilju, Aljoša Kravanja, ki je nedavno spisal prodorno recenzijo filma v reviji Razpotje, moderira pa Blaž Kosovel z Društva humanistov goriške in uredništva Razpotij.
Kdo je bila Hannah Arendt?
Hannah Arendt je gotovo ena najeminentnejših povojnih filozofinj. Poznavalci jo danes brez zadržkov uvrščajo med največje politične mislece zahodnega sveta. Njeno delo obsega tako teoretsko-filozofska kot tudi družboslovna dela. Srž njenih raziskav je narava politike in političnega življenja. S svojimi deli Izvori totalitarizma (1951, 2003), The Human Condition oz. Vita activa (1958, 1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961, 2006), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, ki seže daleč preko svojega časa. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki se mu je izognila z emigracijo v Francijo, nato pa v Združene države, kjer je predvsem kot avtorica in predavateljica (nazadnje na New School of Social Research) živela vse do smrti leta 1975. Leta 1961 je kot poročevalka časopisa New Yorker v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in poročila kasneje izdala kot knjigo Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963). Knjiga je vzbudila nedokončano in vedno bolj aktualno kontroverzo o »banalnosti zla« in korenito spremenila način razumevanja človeškega delovanja (human action), zla, terorja in kolektivnih zločinov v dvajsetem stoletju. Tako kot prej v Izvorih totalitarizma, je avtorica tudi tu neusmiljeno razkrivala zasnovo institucij in dejanja ljudi, ki so pripeljala do katastrof, kakršna je bil holokavst. Vprašanja, ki jih Hannah Arendt odpira v svojih zmeraj bolj aktualnih delih, predstavljajo radikalno rekapitualcijo in novo zastavitev razmerja med političnim izkustvom in vlogo politične misli (political thought).
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
HANNAH ARENDT, r. Margarethe von Trotta (Nemčija/Luksemburg/Francija, 2012) - vstop prost
06.03.2014, ob 18:00
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
režija: Margarethe von Trotta
scenarij: Pam Katz in Margarethe von Trotta
fotografija: Caroline Champetier
montaža: Bettina Böhler
produkcija: Bettina Brokemper, Johannes Rexin
igrajo: Barbara Sukowa, Axel Milberg, Janet McTeer, Julia Jentsch, Ulrich Noethen, Michael Degen
festivali, nagrade: Bavarska filmska nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa); Zlata nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa) in srebrna nagrada 2013 za najboljši film – Nemške filmske nagrade 2013; Srebrna nagrada za najboljši film – Valladolid 2012; Nagrada žirije, nagrada občinstva, nagrada študentske žirije – Festival zgodovinskega filma, Pessac 2012; Toronto 2012; Festival židovskega filma, New York 2013. BAFICI, Buenos Aires 2013; LIFFe 2012
HANNAH ARENDT NA PLATNU IN V PREVODU, okrogla miza - vstop prost
06.03.2014, ob 20:00
Po projekciji filmske biografije Hannah Arendt bo sledila diskusija o filmu v navezavi na opus Hannah Arendt. Sodelujejo Vlasta Jalušič in Mirt Komel ob priložnosti izzida prevoda knjige Hannah Arendt O nasilju, Aljoša Kravanja, ki je nedavno spisal prodorno recenzijo filma v reviji Razpotje, moderira pa Blaž Kosovel z Društva humanistov goriške in uredništva Razpotij.
Kdo je bila Hannah Arendt?
Hannah Arendt je gotovo ena najeminentnejših povojnih filozofinj. Poznavalci jo danes brez zadržkov uvrščajo med največje politične mislece zahodnega sveta. Njeno delo obsega tako teoretsko-filozofska kot tudi družboslovna dela. Srž njenih raziskav je narava politike in političnega življenja. S svojimi deli Izvori totalitarizma (1951, 2003), The Human Condition oz. Vita activa (1958, 1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961, 2006), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, ki seže daleč preko svojega časa. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki se mu je izognila z emigracijo v Francijo, nato pa v Združene države, kjer je predvsem kot avtorica in predavateljica (nazadnje na New School of Social Research) živela vse do smrti leta 1975. Leta 1961 je kot poročevalka časopisa New Yorker v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in poročila kasneje izdala kot knjigo Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963). Knjiga je vzbudila nedokončano in vedno bolj aktualno kontroverzo o »banalnosti zla« in korenito spremenila način razumevanja človeškega delovanja (human action), zla, terorja in kolektivnih zločinov v dvajsetem stoletju. Tako kot prej v Izvorih totalitarizma, je avtorica tudi tu neusmiljeno razkrivala zasnovo institucij in dejanja ljudi, ki so pripeljala do katastrof, kakršna je bil holokavst. Vprašanja, ki jih Hannah Arendt odpira v svojih zmeraj bolj aktualnih delih, predstavljajo radikalno rekapitualcijo in novo zastavitev razmerja med političnim izkustvom in vlogo politične misli (political thought).
tekst in foto: Kulturni dom Nova Gorica
http://www.kulturnidom-ng.si/
