Projekt EUROTEKA 2008 je šestmesečna retrospektiva filmov Evropskega kulturnega prostora. Sestavljajo ga trije segment: (1) retrospektiva 100 najlepših evropskih filmov po izboru mednarodne federacije direktorjev fotografije IMAGO, (2) spremljevalni program retrospektive s predstavitvijo kinematografije posamezne države in (3) splošni spremljevalni program in drugi dogodki vezani na retrospektivo.
Retrospektiva 100 najlepših Evropskih filmov ohlapno temelji na izdaji zbornika ob stoletnici rojstva filmske umetnosti. Zbornik so zasnovali različni avtorji organizacije IMAGO in predstavlja prerez skozi kinematografijo Evropskega kulturnega prostora. V njej je predstavljenih sto evropskih filmov, ki po mnenju uredniškega odbora predstavljajo mejnike v fotografiji filmov posameznih držav.
Med idejna načela projekta sodijo: (1) promocija kulturne raznovrstnosti, multikulturalnosti in razumevanja različnih kultur skozi vizualni (filmski) medij, (2) predstavitev evropske filmske dediščine mlajšemu občinstvu, (3) poudarjanje medsebojnega spoštovanja evropske različnosti in soočanje s zapleteno in večplastno resničnostjo v našem okolju, pob vzajemnem so-bivanju različnih kulturnih identitet in prepričanj, (4) vzpostavljanje medkulturnega dialoga skozi filmsko zgodovino posamezne države evropskega kontinenta.
Spremljevalni spored predvideva projekcije 3-5 referenčnih filmov iz vsake od držav Evropske unije in drugih držav, ki sicer niso neposredno članice so pa del Evropskega kulturnega prostora (npr. Norveška, Rusija, Švica,…), pri čemer so referenčni filmi mejniki v kinematografiji posamezne države. To so lahko prvi filmi, ki so nastali na določenem ozemlju, kakor tudi filmi prelomni za določeno obdobje. Filmi, ki pomenijo premik naprej v razvoju filmske govorice ali vizualne naracije. V to skupino sodijo tako igrani kot tudi dokumentarni filmi. Celovečerni filmi in kratki filmi. Namenske produkcije in umetniški filmi.
Retrospektiva bo potekala šest dni v tednu, na dan se bo odvrtelo tri do pet projekcij. Osrednja projekcija bo potekala ob 20.00 uri, pred njo in za njo se bosta lahko odvrteli dve spremljevalni projekciji. Odvisno od termina in dneva pa lahko umestimo na spored še vsaj eno projekcijo ob 16.00 uri. Osrednji termin je rezerviran za filme retrospektive, ostali termini pa za spremljevalni program.
Vendar pa tovrstni spored še ni vse. V okviru EUROTEKE 2008 pripravljamo tudi bogastvo spremljevalnih dogodkov. Med najvidnejše in najbolj omembe vredne sodijo: evropska filmska zgodovina za študente AGRFT, evropska filmska zgodovina za študente, evropska filmska zgodovina za dijake in evropska filmska zgodovina za osnovnošolce. Vsi ti dogodki imajo značaj abonmajskih projekcij, poleg njih pa se bo zvrstila tudi bogata panorama seminarjev, predavanj in drugih izobraževalnih dogodkov in projekcij za mlade in druge javnosti.
OPIS/POVZETEK PROJEKTA
Euroteka 2008 je projekt katerega cilj je predstavitev evropske filmske dediščine. Temelji na IMAGOvem izboru 100 najlepših evropskih filmov, predstavljenih v knjigi “Making Pictures – A century of European Cinematography". Projekt predvideva tudi spremljevalni program, ki ga bo pripravila vsaka država članica unije, dokončni izbor pa bomo naredili v programskem oddelku Slovenske kinoteke. Gre za raznoliko produkcijo, tako po dolžini, kot po zvrsti. Kar želimo prikazati je raznolikost in raznovrstnost. Pogled na različne kulture evropskega kontinenta v letu medkulturnega sodelovanja.
Spremljevalni program retrospektive obsega 3-5 naslovov filmov iz posamezne države, ki vključujejo eno ali več naslednjih tem: (1) začetki filmskega ustvarjanja v posamezni državi, (2) mejniki v filmskem ustvarjanju posamezne države in (3) drugi filmi, ki predstavljajo posamezno državo (turistično/promocijski filmi). Pri tem velja splošno načelo, da filmi ne smejo biti mlajši od 10 let, narejeni morajo biti pred letom 1997 in tudi izven uradne kinematografske distribucije. Slovenska kinoteka je muzej in filmski arhiv in kot takšna organizacija si prizadevamo za predstavitev filmske dediščine in njene zgodovine. Retrospektiva se bo začela 8. januarja 2008 nato pa se bo nadaljevala 27 tednov, ko se bodo s filmografijo predstavljale posamezne države. Sočasno bo potekal tudi že omenjeni spremljevalni program.
Med idejna načela projekta sodijo: (1) promocija kulturne raznovrstnosti, multikulturalnosti in razumevanja različnih kultur skozi vizualni (filmski) medij, (2) predstavitev evropske filmske dediščine mlajšemu občinstvu, (3) poudarjanje medsebojnega spoštovanja evropske različnosti in soočanje s zapleteno in večplastno resničnostjo v našem okolju, pob vzajemnem so-bivanju različnih kulturnih identitet in prepričanj, (4) vzpostavljanje medkulturnega dialoga skozi filmsko zgodovino posamezne države evropskega kontinenta.
VSEEVROPSKA RAZSEŽNOST PROJEKTA IN SPLOŠNI CILJI
Osnovni motiv je predstavitev evropske filmske produkcije in njene filmske zgodovine. Retrospektiva poudarja raznolikost držav in kulturnih sredin s tem, da predstavlja javnosti nacionalno filmsko bogastvo vsake države udeleženke. Eden izmed ciljev retrospektive EUROTEKA 2008 je tudi pritegnitev mladih v kino dvorano. Torej tistih, ki Evropskega filma in nacionalnih okvirov v katerih se odvija Evropska produkcija niti ne poznajo, niti se za poreklo filma načeloma še ne zanimajo. Projekt EUROTEKA 2008 nagovarja najširši krog javnosti. Projekt je zamišljen dovolj poljudno, da pritegne tudi mlajše občinstvo. Obenem pa s svojimi posebnimi projekcijami nagovarja tudi tisto najzahtevnejšo javnost. S pripravljenim programom pokrivamo prav vse segmente družbe, tako po horizontali kot vertikalno raznolike ciljne skupine. Poleg osnovne retrospektive stotih najlepših Evropskih filmov, pripravljamo tudi bogat nabor spremljevalnih dejavnosti: (I) Likovne in grafične razstave na temo Evropskega filma, (II) Filmsko-koncertni dogodki, (III) otroške in mladinske matineje, (IV) kino-katedre in drugi izobraževalni dogodki, (V) abonmaji za osnovnošolce, srednješolce in študente ter (VI) posebne projekcije študente AGRFT.
Od Stockholma do Aten, od Machatýja do Stellinga in še filmov mnogo vmes - prav v srcu Evrope
Ste si kdaj zaželeli, da bi zvedeli kako je film nastal? Pa ne samo to, kako je nastal, temveč tudi kako se je razvijal? Kako se je oblikoval v tisto kar poznamo danes? Ste se že kdaj vprašali, kakšna je zibelka filmske civilizacije, katera temeljna dela jo oblikujejo in kako se filmska skrivnost prepleta in razpleta? Odgovor na vsa ta vprašanja je pravzaprav v resnici samo eden: Evropa. Četudi so v resnici nekatere velike mojstrovine nastale v ZDA, lahko –poenostavljeno rečeno kakopak – zapišemo, da so jih ustvarila evropska imena. V času, ko naša mala deželica prevzema krmilo Evropske unije, bomo v Slovenski kinoteki praznovali evropski film. Potopili se bomo v njegove globine in skrivnosti in odkrivali čare filma od njegovih najnežnejših dni, skozi vso kinotečno zgodovino.
Leta 1995, ob stoletnici filma, je zveza IMAGO – evropska zveza direktorjev fotografije – izdala posebno knjižno publikacijo z naslovom Ustvarjanje podob – stoletje evropske kinematografije. Posebna žirija je izpostavila tistih sto filmov, ki pomenijo vizualni presežek v svetovnem merilu, filmov, ki niso samo prelomni v filmski zgodovini, temveč so na novo vzpostavili vedenje o tem kaj vse je mogoče zapisati s svetlobo, kako je mogoče na nove in še ne videne načine uporabiti filmsko kamero. Gre za filme, ki nas presunejo s svojo lepoto, estetiko. Filme, ki nas pretresejo z jasnostjo podobe, filme, pri katerih je bil prvič uporabljen določen postopek, ali preprosto za filme, ki nas spomnijo na določen svet preteklosti. Skratka gre za: sto najlepših evropskih filmov. Seveda so med njimi prisotni tudi mnogi filmski klasiki, a to članov zveze IMAGO ni vodilo pri izbiri. Takšen izbor seveda kar kliče po tem, da bi jih predstavili na velikem belem platnu, v temi kinodvorane. Ob ustreznem projektorju, optiki in s pravilno hitrostjo predvajanja. V Kinoteki.
Pogled na to, kaj je lepo in kaj ne, ni samo subjektiven pojem, temveč je njegova težava tudi v tem, da se s časom spreminja. Tisto kar je bilo lepo ali zanimivo leta 1935, bo danes vrednoteno povsem drugače. Izbor filmov, ki ga je pripravila zveza IMAGO je – ne glede na verodostojnost organizacije – omejen. V njem na primer ni bilo zajetih mnogih držav, mnogo narodov, mnogo kinematografij ali velikih imen sveta filma.
Zato smo se v Slovenski kinoteki odločili, da gremo onkraj vseh meja, da pripravimo retrospektivo kakršne pri nas še ni bilo, retrospektivo vredno tiste Langloisove prve velike povojne retrospektive leta 1946. Šestmesečno retrospektivo evropskega filma. Retrospektivo, ki ne bo omejena samo na najlepše filme, temveč bo pregledno predstavila zgodovino evropskega filma. Že sama ideja se je marsikomu zdela nemogoča, spremljale so me v posmehu privzdignjene obrvi,… a danes je retrospektiva tukaj, pred vami. 27 filmskih arhivov se je pridružilo naši pobudi. Filmi, ki jih boste spremljali na naših platnih, prihajajo iz celotnega evropskega kulturnega prostora, nismo se omejili samo na evropsko unijo. Tudi države kot so Švica, Norveška in Sovjetska zveza bodo prispevale svoj delež.
Retrospektivo smo zgradili okoli osrednjega dogodka – izbora stotih najlepših evropskih filmov. A šli smo dlje. Mnogo, mnogo dlje od tega. Skupaj s filmskimi arhivi smo pripravili še dodaten nabor filmov, izbor, ki temelji na treh postavkah: Najprej (1) na mejnikih v filmski zgodovini posamezne države. Marsikateri pomemben film je zaobjet v osnovnem izboru, marsikateri se je izmuznil. Nismo ga želeli spregledati. Potem smo želeli predstaviti (2) filme s samega začetka filmskega ustvarjanja. Gre za tiste prve poskuse pionirjev filma, ki so ustvarjali filmsko zgodovino, takrat, ko film še ni bil umetnost, temveč prej znanost ali celo… atrakcija. Gre za obdobje, ko še ni bilo filmske govorice, ko je avantgarda s svojim eruptivnim izbruhom še nabirala moč za prodor v svet. Gre za obdobje v katerem se je vsaka ideja zdela nova, sveža in ne glede na to, kako naivne se danes zdijo te podobe, ti prvi metri filmskega traku,.. vendarle označujejo začetek nečesa novega in njihovo reminiscenco najdemo v mnogih poznejših filmskih stvaritvah.
Slednjič (3) po samo želeli utemeljiti retrospektivo tudi na izboru ne-igranih filmov. Tudi v tem primeru gre seveda samo za določene filme, nismo sestavljali celotnega pregleda razvoja kinematografije določenega obdobja ali kulturnega okolja. Vključili smo samo nekatere najvidnejše filme, izpustili smo na primer celotno avantgardo in mnoge, mnoge slogovne smeri, ki so vzbrstele v tem ali onem zgodovinskem trenutku. Ker smo kinoteka, smo se omejili tudi samo na filme, ki prihajajo iz filmskih arhivov. To pomeni, da so preverjeno del filmske zgodovine. Da so prestali mnenje najbolj krutega vseh kritikov: da so preživeli neusmiljeni zoba časa.
In seveda: da ne bi povsem zapostavili našega arhiva smo pripravili tudi nabor filmov, ki bo spremljal naš šestmesečni program in ga – pa čeprav povsem po svoje – dopolnjeval. Gre za filme, ki morda v filmski zgodovini ne pomenijo veliko, za filme, ki so zdrsnili v pozabo, za tiste filme, ki jih cinefili v svojih pogovorih izpustijo, za filme, ki se jih danes – razen redkih zanesenjakov – nihče več ne pozna. A ker smo kinoteka je prav, da v življenje obudimo tudi takšna dela. Pa čeprav le za enkratno projekcijo in za tri gledalce v dvorani. To je naše poslanstvo, to je naš namen.
V Slovenski kinoteki smo se torej za šest mesecev zapisali posebni filmski zgodovini. Tisti, ki je film ustvarila. Tako močno zapisali, da smo se za te potrebe celo preimenovali: v Euroteko. Na ogled bodo dela, ki jih v naši dvorani še niste videli, nekatera z novih restavriranih kopij, druga morda nekoliko slabše ohranjena. A vsa neprecenljiva. Bogastvo neke družbe, neke zgodovine. Predvajana s filmskega traku. Filmska dela, ki sodijo v kinotečno dvorano. V dvorano, na projekcijsko platno, v temo in druženje.
Filmi bodo na sporedu samo tokrat. Potem se vrnejo v svojo domovino. In redka priložnost, da jih ugledate na filmskem platnu, bo kakor solza v dežju spolzela v neskončnost. V teh šestih mesecih ljubitelji filma preprosto nimate izbire. Kinoteka vam nudi drugi dom. Ležišča in rogljički v našem novem baru – zagotovljeni. Retrospektiva evropskega filma je zgodovinski trenutek. Vsakdo, ki se temu privilegiju odreče, počne to na svojo odgovornost! Bili ste opozorjeni.
Retrospektiva 100 najlepših Evropskih filmov ohlapno temelji na izdaji zbornika ob stoletnici rojstva filmske umetnosti. Zbornik so zasnovali različni avtorji organizacije IMAGO in predstavlja prerez skozi kinematografijo Evropskega kulturnega prostora. V njej je predstavljenih sto evropskih filmov, ki po mnenju uredniškega odbora predstavljajo mejnike v fotografiji filmov posameznih držav.
Med idejna načela projekta sodijo: (1) promocija kulturne raznovrstnosti, multikulturalnosti in razumevanja različnih kultur skozi vizualni (filmski) medij, (2) predstavitev evropske filmske dediščine mlajšemu občinstvu, (3) poudarjanje medsebojnega spoštovanja evropske različnosti in soočanje s zapleteno in večplastno resničnostjo v našem okolju, pob vzajemnem so-bivanju različnih kulturnih identitet in prepričanj, (4) vzpostavljanje medkulturnega dialoga skozi filmsko zgodovino posamezne države evropskega kontinenta.
Spremljevalni spored predvideva projekcije 3-5 referenčnih filmov iz vsake od držav Evropske unije in drugih držav, ki sicer niso neposredno članice so pa del Evropskega kulturnega prostora (npr. Norveška, Rusija, Švica,…), pri čemer so referenčni filmi mejniki v kinematografiji posamezne države. To so lahko prvi filmi, ki so nastali na določenem ozemlju, kakor tudi filmi prelomni za določeno obdobje. Filmi, ki pomenijo premik naprej v razvoju filmske govorice ali vizualne naracije. V to skupino sodijo tako igrani kot tudi dokumentarni filmi. Celovečerni filmi in kratki filmi. Namenske produkcije in umetniški filmi.
Retrospektiva bo potekala šest dni v tednu, na dan se bo odvrtelo tri do pet projekcij. Osrednja projekcija bo potekala ob 20.00 uri, pred njo in za njo se bosta lahko odvrteli dve spremljevalni projekciji. Odvisno od termina in dneva pa lahko umestimo na spored še vsaj eno projekcijo ob 16.00 uri. Osrednji termin je rezerviran za filme retrospektive, ostali termini pa za spremljevalni program.
Vendar pa tovrstni spored še ni vse. V okviru EUROTEKE 2008 pripravljamo tudi bogastvo spremljevalnih dogodkov. Med najvidnejše in najbolj omembe vredne sodijo: evropska filmska zgodovina za študente AGRFT, evropska filmska zgodovina za študente, evropska filmska zgodovina za dijake in evropska filmska zgodovina za osnovnošolce. Vsi ti dogodki imajo značaj abonmajskih projekcij, poleg njih pa se bo zvrstila tudi bogata panorama seminarjev, predavanj in drugih izobraževalnih dogodkov in projekcij za mlade in druge javnosti.
OPIS/POVZETEK PROJEKTA
Euroteka 2008 je projekt katerega cilj je predstavitev evropske filmske dediščine. Temelji na IMAGOvem izboru 100 najlepših evropskih filmov, predstavljenih v knjigi “Making Pictures – A century of European Cinematography". Projekt predvideva tudi spremljevalni program, ki ga bo pripravila vsaka država članica unije, dokončni izbor pa bomo naredili v programskem oddelku Slovenske kinoteke. Gre za raznoliko produkcijo, tako po dolžini, kot po zvrsti. Kar želimo prikazati je raznolikost in raznovrstnost. Pogled na različne kulture evropskega kontinenta v letu medkulturnega sodelovanja.
Spremljevalni program retrospektive obsega 3-5 naslovov filmov iz posamezne države, ki vključujejo eno ali več naslednjih tem: (1) začetki filmskega ustvarjanja v posamezni državi, (2) mejniki v filmskem ustvarjanju posamezne države in (3) drugi filmi, ki predstavljajo posamezno državo (turistično/promocijski filmi). Pri tem velja splošno načelo, da filmi ne smejo biti mlajši od 10 let, narejeni morajo biti pred letom 1997 in tudi izven uradne kinematografske distribucije. Slovenska kinoteka je muzej in filmski arhiv in kot takšna organizacija si prizadevamo za predstavitev filmske dediščine in njene zgodovine. Retrospektiva se bo začela 8. januarja 2008 nato pa se bo nadaljevala 27 tednov, ko se bodo s filmografijo predstavljale posamezne države. Sočasno bo potekal tudi že omenjeni spremljevalni program.
Med idejna načela projekta sodijo: (1) promocija kulturne raznovrstnosti, multikulturalnosti in razumevanja različnih kultur skozi vizualni (filmski) medij, (2) predstavitev evropske filmske dediščine mlajšemu občinstvu, (3) poudarjanje medsebojnega spoštovanja evropske različnosti in soočanje s zapleteno in večplastno resničnostjo v našem okolju, pob vzajemnem so-bivanju različnih kulturnih identitet in prepričanj, (4) vzpostavljanje medkulturnega dialoga skozi filmsko zgodovino posamezne države evropskega kontinenta.
VSEEVROPSKA RAZSEŽNOST PROJEKTA IN SPLOŠNI CILJI
Osnovni motiv je predstavitev evropske filmske produkcije in njene filmske zgodovine. Retrospektiva poudarja raznolikost držav in kulturnih sredin s tem, da predstavlja javnosti nacionalno filmsko bogastvo vsake države udeleženke. Eden izmed ciljev retrospektive EUROTEKA 2008 je tudi pritegnitev mladih v kino dvorano. Torej tistih, ki Evropskega filma in nacionalnih okvirov v katerih se odvija Evropska produkcija niti ne poznajo, niti se za poreklo filma načeloma še ne zanimajo. Projekt EUROTEKA 2008 nagovarja najširši krog javnosti. Projekt je zamišljen dovolj poljudno, da pritegne tudi mlajše občinstvo. Obenem pa s svojimi posebnimi projekcijami nagovarja tudi tisto najzahtevnejšo javnost. S pripravljenim programom pokrivamo prav vse segmente družbe, tako po horizontali kot vertikalno raznolike ciljne skupine. Poleg osnovne retrospektive stotih najlepših Evropskih filmov, pripravljamo tudi bogat nabor spremljevalnih dejavnosti: (I) Likovne in grafične razstave na temo Evropskega filma, (II) Filmsko-koncertni dogodki, (III) otroške in mladinske matineje, (IV) kino-katedre in drugi izobraževalni dogodki, (V) abonmaji za osnovnošolce, srednješolce in študente ter (VI) posebne projekcije študente AGRFT.
Od Stockholma do Aten, od Machatýja do Stellinga in še filmov mnogo vmes - prav v srcu Evrope
Ste si kdaj zaželeli, da bi zvedeli kako je film nastal? Pa ne samo to, kako je nastal, temveč tudi kako se je razvijal? Kako se je oblikoval v tisto kar poznamo danes? Ste se že kdaj vprašali, kakšna je zibelka filmske civilizacije, katera temeljna dela jo oblikujejo in kako se filmska skrivnost prepleta in razpleta? Odgovor na vsa ta vprašanja je pravzaprav v resnici samo eden: Evropa. Četudi so v resnici nekatere velike mojstrovine nastale v ZDA, lahko –poenostavljeno rečeno kakopak – zapišemo, da so jih ustvarila evropska imena. V času, ko naša mala deželica prevzema krmilo Evropske unije, bomo v Slovenski kinoteki praznovali evropski film. Potopili se bomo v njegove globine in skrivnosti in odkrivali čare filma od njegovih najnežnejših dni, skozi vso kinotečno zgodovino.
Leta 1995, ob stoletnici filma, je zveza IMAGO – evropska zveza direktorjev fotografije – izdala posebno knjižno publikacijo z naslovom Ustvarjanje podob – stoletje evropske kinematografije. Posebna žirija je izpostavila tistih sto filmov, ki pomenijo vizualni presežek v svetovnem merilu, filmov, ki niso samo prelomni v filmski zgodovini, temveč so na novo vzpostavili vedenje o tem kaj vse je mogoče zapisati s svetlobo, kako je mogoče na nove in še ne videne načine uporabiti filmsko kamero. Gre za filme, ki nas presunejo s svojo lepoto, estetiko. Filme, ki nas pretresejo z jasnostjo podobe, filme, pri katerih je bil prvič uporabljen določen postopek, ali preprosto za filme, ki nas spomnijo na določen svet preteklosti. Skratka gre za: sto najlepših evropskih filmov. Seveda so med njimi prisotni tudi mnogi filmski klasiki, a to članov zveze IMAGO ni vodilo pri izbiri. Takšen izbor seveda kar kliče po tem, da bi jih predstavili na velikem belem platnu, v temi kinodvorane. Ob ustreznem projektorju, optiki in s pravilno hitrostjo predvajanja. V Kinoteki.
Pogled na to, kaj je lepo in kaj ne, ni samo subjektiven pojem, temveč je njegova težava tudi v tem, da se s časom spreminja. Tisto kar je bilo lepo ali zanimivo leta 1935, bo danes vrednoteno povsem drugače. Izbor filmov, ki ga je pripravila zveza IMAGO je – ne glede na verodostojnost organizacije – omejen. V njem na primer ni bilo zajetih mnogih držav, mnogo narodov, mnogo kinematografij ali velikih imen sveta filma.
Zato smo se v Slovenski kinoteki odločili, da gremo onkraj vseh meja, da pripravimo retrospektivo kakršne pri nas še ni bilo, retrospektivo vredno tiste Langloisove prve velike povojne retrospektive leta 1946. Šestmesečno retrospektivo evropskega filma. Retrospektivo, ki ne bo omejena samo na najlepše filme, temveč bo pregledno predstavila zgodovino evropskega filma. Že sama ideja se je marsikomu zdela nemogoča, spremljale so me v posmehu privzdignjene obrvi,… a danes je retrospektiva tukaj, pred vami. 27 filmskih arhivov se je pridružilo naši pobudi. Filmi, ki jih boste spremljali na naših platnih, prihajajo iz celotnega evropskega kulturnega prostora, nismo se omejili samo na evropsko unijo. Tudi države kot so Švica, Norveška in Sovjetska zveza bodo prispevale svoj delež.
Retrospektivo smo zgradili okoli osrednjega dogodka – izbora stotih najlepših evropskih filmov. A šli smo dlje. Mnogo, mnogo dlje od tega. Skupaj s filmskimi arhivi smo pripravili še dodaten nabor filmov, izbor, ki temelji na treh postavkah: Najprej (1) na mejnikih v filmski zgodovini posamezne države. Marsikateri pomemben film je zaobjet v osnovnem izboru, marsikateri se je izmuznil. Nismo ga želeli spregledati. Potem smo želeli predstaviti (2) filme s samega začetka filmskega ustvarjanja. Gre za tiste prve poskuse pionirjev filma, ki so ustvarjali filmsko zgodovino, takrat, ko film še ni bil umetnost, temveč prej znanost ali celo… atrakcija. Gre za obdobje, ko še ni bilo filmske govorice, ko je avantgarda s svojim eruptivnim izbruhom še nabirala moč za prodor v svet. Gre za obdobje v katerem se je vsaka ideja zdela nova, sveža in ne glede na to, kako naivne se danes zdijo te podobe, ti prvi metri filmskega traku,.. vendarle označujejo začetek nečesa novega in njihovo reminiscenco najdemo v mnogih poznejših filmskih stvaritvah.
Slednjič (3) po samo želeli utemeljiti retrospektivo tudi na izboru ne-igranih filmov. Tudi v tem primeru gre seveda samo za določene filme, nismo sestavljali celotnega pregleda razvoja kinematografije določenega obdobja ali kulturnega okolja. Vključili smo samo nekatere najvidnejše filme, izpustili smo na primer celotno avantgardo in mnoge, mnoge slogovne smeri, ki so vzbrstele v tem ali onem zgodovinskem trenutku. Ker smo kinoteka, smo se omejili tudi samo na filme, ki prihajajo iz filmskih arhivov. To pomeni, da so preverjeno del filmske zgodovine. Da so prestali mnenje najbolj krutega vseh kritikov: da so preživeli neusmiljeni zoba časa.
In seveda: da ne bi povsem zapostavili našega arhiva smo pripravili tudi nabor filmov, ki bo spremljal naš šestmesečni program in ga – pa čeprav povsem po svoje – dopolnjeval. Gre za filme, ki morda v filmski zgodovini ne pomenijo veliko, za filme, ki so zdrsnili v pozabo, za tiste filme, ki jih cinefili v svojih pogovorih izpustijo, za filme, ki se jih danes – razen redkih zanesenjakov – nihče več ne pozna. A ker smo kinoteka je prav, da v življenje obudimo tudi takšna dela. Pa čeprav le za enkratno projekcijo in za tri gledalce v dvorani. To je naše poslanstvo, to je naš namen.
V Slovenski kinoteki smo se torej za šest mesecev zapisali posebni filmski zgodovini. Tisti, ki je film ustvarila. Tako močno zapisali, da smo se za te potrebe celo preimenovali: v Euroteko. Na ogled bodo dela, ki jih v naši dvorani še niste videli, nekatera z novih restavriranih kopij, druga morda nekoliko slabše ohranjena. A vsa neprecenljiva. Bogastvo neke družbe, neke zgodovine. Predvajana s filmskega traku. Filmska dela, ki sodijo v kinotečno dvorano. V dvorano, na projekcijsko platno, v temo in druženje.
Filmi bodo na sporedu samo tokrat. Potem se vrnejo v svojo domovino. In redka priložnost, da jih ugledate na filmskem platnu, bo kakor solza v dežju spolzela v neskončnost. V teh šestih mesecih ljubitelji filma preprosto nimate izbire. Kinoteka vam nudi drugi dom. Ležišča in rogljički v našem novem baru – zagotovljeni. Retrospektiva evropskega filma je zgodovinski trenutek. Vsakdo, ki se temu privilegiju odreče, počne to na svojo odgovornost! Bili ste opozorjeni.
