Režiser Christopher Nolan nam tudi tokrat ponudi odlično igralsko zasedbo. Christian Bale (The Fighter) je spet Bruce Wayne in Batman, poleg njega pa so v zvezdniški zasedbi še Anne Hathaway kot Catwoman, Tom Hardy kot Bane, Joseph Gordon-Levitt, oskarjevci Marion Cotillard (La Vie en Rose), Michael Caine (The Cider House Rules) in Morgan Freeman (Million Dollar Baby) ter Gary Oldman. Scenarij za film, ki so ga snemali v Pittsburghu, New Yorku, Los Angelesu, v Indiji, Angliji in na Škotskem,
sta spisala Jonathan in Christopher Nolan po zgodbi slednjega in Davida S. Goyerja in likih, ki jih je za DC Comics ustvaril Bob Kane. Producentje so bili Emma Thomas, Christopher Nolan in Charles Roven, izvršni producentje pa Benjamin Melniker, Michael E. Uslan, Kevin De La Noy in Thomas Tull.
Izza kamer – tokrat so še bolj izdatno uporabljali kamere IMAX kot pri Vitezu teme, ki je bil prvi večji film, pri katerem so te kamere sploh prvič (četudi delno) uporabili – so sodelovali še direktor fotografije Wally Pfister (Inception), scenografa Nathan Crowley in Kevin Kavanaugh, kostumografka Lindy Hemming in z oskarjem nagrajeni skladatelj Hans Zimmer (The Lion King). Prejšnja dva dela trilogije si je v Sloveniji skupaj ogledalo: Batman: Na začetku Batman Begins iz leta 2005 – 18.149 gledalcev in Vitez teme (Dark Knight) iz leta 2008 – 46.510 gledalcev. Nolan se je že z Vitezom teme potegoval za nemalo nagrad in navdušil tako kritike kot gledalce. Navdušil je tudi s trilerjem Izvor (Inception) po lastnem scenariju (osem nominacij za oskarja), trenutno pa producira film o Supermanu Man of Steel (Jekleni mož), ki ga režira Zack Snyder (napovednik z slovenskimi podnapisi: http://pdl.warnerbros.com/wbol/si/movies/manofsteel/manofsteel_tlrf1_si_sub_high.mp4).
VZPON VITEZA TEME
režija: Christopher Nolan
scenarij: Jonathan Nolan in Christopher Nolan. David S. Goyer (zgodba)
igrajo: Christian Bale, Michael Caine, Gary Oldman, Anne Hathaway, Tom Hardy, Marion Cotillard, Joseph Gordon-Levitt, Morgan Freeman
žanr: akcijska kriminalka
trajane: 164 min
Vzpon Viteza teme v produkciji podjetij Warner Bros. Pictures in Legendary Pictures je mogočen zaključek trilogije Vitez teme Christopherja Nolana. Minilo je osem let, odkar je Batman izginil v temo – iz junaka se je v trenutku spremenil v ubežnika. Nase je prevzel krivdo za smrt javnega tožilca Harveyja Denta in tako žrtvoval vse, za kar sta se trudila s poročnikom Gordonom. Takrat je laž vžgala in s t.i. Dentovim odlokom je Gotham City uspel zatreti zločinsko dejavnost v mestu. Toda ko v mesto prispe pretkana mačja vlomilka s skrivnostnimi nameni, se zadeve spremenijo. Še bolj nevaren je Bane, zakrinkani terorist, čigar neusmiljeni načrti za Gotham Brucea izbezajo iz samovoljnega pregnanstva. A čeprav si spet nadene masko in ogrinjalo, Banu morda ne bo kos.
Christian Bale (The Fighter) je spet Bruce Wayne in Batman, poleg njega pa so v zvezdniški zasedbi še Anne Hathaway, Tom Hardy, Joseph Gordon-Levitt, oskarjevci Marion Cotillard, Michael Caine in Morgan Freeman ter Gary Oldman. Scenarij za film, ki so ga snemali v Pittsburghu, New Yorku, Los Angelesu, Indiji, Angliji in na Škotskem, sta spisala Jonathan in Christopher Nolan po zgodbi slednjega in Davida S. Goyerja in likih, ki jih je za DC Comics ustvaril Bob Kane. Producentje so bili Emma Thomas, Christopher Nolan in Charles Roven, izvršni producentje pa Benjamin Melniker, Michael E. Uslan, Kevin De La Noy in Thomas Tull.
Izza kamer so sodelovali še direktor fotografije Wally Pfister (Inception), scenografa Nathan Crowley in Kevin Kavanaugh, kostumografka Lindy Hemming in z oskarjem nagrajeni skladatelj Hans Zimmer (The Lion King). Film – tokrat so še bolj izdatno uporabljali kamere IMAX kot pri Vitezu teme, ki je bil prvi večji film, pri katerem so to opremo sploh prvič (četudi delno) uporabili – bodo v 102 dvoranah širom po svetu predvajali s 70 milimetrskega filma. Kot pravi Nolan, mu je, »ker smo skoraj polovico filma posneli z velikimi kamerami IMAX, veliko do tega, da ga, kjer je le mogoče, v vsem sijaju tudi pokažemo. Gledalci povsod po svetu so lahko prepričani, da bo vsako predvajanje ustrezalo najvišjim standardom, obogateno z jasnostjo in globino, ki jih ponujajo kamere IMAX. A na teh 102 platnih bo film prikazan v izvirni IMAX optimalni fotografiji in upam, da bo se bo vsakdo, ki ima to možnost, potrudil poiskati eno od teh dvoran.«
O SNEMANJU FILMA
»Batman je junak, ki si ga Gotham zasluži, a ga v tem trenutku ne potrebuje,« je ob koncu filma Vitez teme leta 2008 izustil poročnik Gordon. S tem je pognal kolesje usodne zarote, v kateri je Batman postal morilec, Harvey Dent – ki je umrl kot maščevalni Dvoličnež, ne da bi javnost to sploh vedela – pa se je prelevil v borca proti zločinu, ki naj bi ga njegova zavzetost stala življenja. Na podlagi te laži so v mestu Gotham uvedli nove, stroge zakone, po katerih zločince strpajo za zapahe ali jih preženejo prek meja mesta.
»Naša zgodba,« razloži režiser, scenarist in producent Christopher Nolan, »se nadaljuje osem let pozneje, ko se že zdi, da je načrt Batmana in poročnika Gordona vžgal: Vitez teme v Gothamu ni več potreben. S te plati je Bruce Wayne dosegel zmago, a so dogodki slabo vplivali na njegovo psiho – in zdaj ne zna biti kaj drugega kot Batman. Vzpon Viteza teme se spopada s posledicami njegovih dejanj in dejanj drugih likov v prejšnjih dveh filmih.«
Z zadnjim filmom v trilogiji o Vitezu teme Nolan zaključuje pripovedni lok, ki ga je leta 2005 sprožil v Batman: Na začetku: »Vsi smo z veseljem sklenili to zgodbo; prav to nas je gnalo, da se vrnemo v Gotham. Poleg tega smo se čutili odgovorne, da izpolnimo pričakovanja, ki smo jih sprožili s prvima dvema filmoma, in hkrati gledalcem ponudimo nekaj, česar še niso videli. Najti pravo razmerje je kočljiv podvig.«
Pri tej zgodbi iz legende o Batmanu je ustvarjalce od začetka vodilo načelo, da spremljajo popotovanje Brucea Wayna. Christian Bale, ki je spet naslovni junak, razlaga: »V Batman: Na začetku vidimo, kako tragedija in bolečina motivirata mladega možakarja, ki se počuti nekoristnega in išče svojo pot; ki skuša dognati, kdo je in kaj lahko postane. V Vitezu teme najde svojo pot. Naposled je koristen; počne tisto, za kar je prepričan, da je najbolje, da počne. Osem let pozneje je brez tega, kar mu daje smisel… dokler se ni prisiljen spopasti z novo nevarnostjo, ki grozi mestu in njemu samemu.«
Za to novo nevarnostjo se skriva neizprosni zamaskirani zlikovec Bane; Strašilo je bil norec in Joker anarhist, »Bane pa je terorist, tako po duši kot po svojih dejanjih,« razloži Tom Hardy, ki igra Batmanovega najnovejšega nasprotnika. »Že po postavi zbija strah, poleg tega pa je silno inteligenten in zato še bolj nevaren.«
»Ko smo se odločali, kdo bo naš naslednji zlikovec,« pravi Nolan, »smo si zastavili, da mora biti povsem drugačen od Jokerja – pravi nasilnež. Fizična razsežnost tega, kar počne Bruce Wayne kot Batman, je silno pomembna, in tega v prvih dveh filmih nismo zares postavili na preizkušnjo. Hotel sem, da se Batman z nasprotnikom spopade tako fizično kot z razumom.« Hardy, ki je z Nolanom nedavno sodeloval pri filmu Inception, se je zavedal, da bo vloga od njega zahtevala izjemne fizične in psihične napore, čeprav bo moral igrati izza maske. »Ko ustvarjaš pošast, kakršna je Bane, se lahko osredotočiš zgolj na njegovo fizično razsežnost; ali pa bolj poudariš psihično,« pove Nolan. »A vedel sem, da lahko od Toma pričakujem oboje. Izjemen igralec je; uspelo mu je upodobiti pošast v človeški podobi, ki je izjemen bojevnik, hkrati pa razkriti dušo nekoga z duševnimi in fizičnimi ranami. Tom je igralec, ki mu je užitek in izziv ustvariti lik, ki ves čas nosi masko. To, kar mu uspe zgolj z očmi, je naravnost neverjetno.«
A uvodoma Brucea Wayna iz njegovega dvorca ne izbeza Bane, temveč zanimivo srečanje s prav posebej veščo tatico Selino Kyle – v stripovskem izročilu bolj znano kot Catwoman. Anne Hathaway, ki od igralcev edina tokrat v prvo sodeluje z Nolanom, priznava, da je »o Selini Kyle težko kaj razkriti, saj ljubosumno skriva svojo zasebnost. Ima lastna moralna pravila, med katera sodijo nekatera dejanja, ki bi se drugim zdela vprašljiva.« Vzpon Viteza teme predstavlja dva nova zaveznika Brucea Wayna in s tem Batmana: Marion Cotillard igra človekoljubno bogatašinjo Mirando Tate, ki sedi v nadzornem svetu podjetja Wayne Enterprises in postane njegova zaupna prijateljica. Joseph Gordon-Levitt je še en izviren lik: policist John Blake, ki poročnika Gordona navduši s svojim pogumom in načelnostjo. V vlogi Gordona se vrača Gary Oldman; poročnik je za ceno lastne vesti zamolčal resnico o smrti Harveyja Denta in »ceni Batmanovo žrtev, vendar je pa dejstvo, da dopušča pitanje gothamske javnosti z lažjo, v nasprotju z vsem, v kar verjame,« razloži igralec.
Zvestega Bruceovega butlerja Alfreda spet igra Michael Caine, bistroumnega direktorja podjetja Wayne Enterprises Luciusa Foxa pa Morgan Freeman. Ker gre za zaključek trilogije o Vitezu teme, ima vsaj Christian Bale grenko-sladke občutke, saj mu je »igrati ta lik osebno pomenilo veliko. Vsakič, ko sem si nadel kostum, me je oblila kurja polt, saj mi je jasno, da je čast igrati takšno ikono. Ne morem si kaj, da na to ne bi bil ponosen.«
O IGRALCIH
CHRISTIAN BALE (Bruce Wayne/Batman) je filmski krst prestal v Spielbergovem vojnem epu Empire of the Sun in nato med drugimi nastopil v filmih Henry V, The Portrait of a Lady, Velvet Goldmine, American Psycho, Laurel Canyon, The Machinist, Batman Begins, The Prestige, 3:10 to Yuma, I’m Not There, The Dark Knight, Public Enemies, The Fighter… Kmalu ga bomo videli v filmih Knight of Cups in Out of the Furnace.
MICHAEL CAINE (Alfred), za katerim je že prek sto filmov in več kot pol stoletja kariere, ima doma dva oskarja; prvega si je prislužil s stransko vlogo v Allenovem Hannah and Her Sisters, (še nominaciji za zlati globus in bafto). Drugi oskar je padel spet za stransko vlogo v Hallströmovem The Cider House Rules. Za kipec (in druge nagrade) za glavno vlogo se je potegoval štirikrat – s filmi Alfie, Sleuth, Educating Rita in The Quiet American. Za vlogo v filmu Little Voice je prejel zlati globus in nagrado londonskih kritikov; slednjo je dobil tudi za Nolanov The Prestige. Z Nolanom je sodeloval že prej in potem – v Batman Begins, The Dark Knight in Inception. Trenutno pod režijsko taktirko Sandre Nettleback snema Mr. Morgan’s Last Love in Now You See Me z Morganom Freemanom. Caine se je zgodaj izkazal na odrskih deskah in TV. Prvo veliko vlogo je dobil v filmu Zulu in nato igral v trilerju The Ipcress File, s katerim si je prislužil prvo od 37 nominacij za bafto. Šele naslovna vloga v Alfieju ga je ponesla med mednarodne zvezde. V drugi polovici šestdesetih je igral v enajstih filmih, med njimi v (nadaljevanjih trilerja The Ipcress File) Funeral in Berlin in Billion Dollar Brain, v Gambit, The Magus, The Italian Job, Battle of Britain…
V naslednjih treh desetletjih je posnel Too Late the Hero, The Man Who Would Be King, A Bridge Too Far, Dressed to Kill, Deathtrap, Mona Lisa, Dirty Rotten Scoundrels, Quills, Miss Congeniality, Austin Powers: Goldmember, Children of Me... Glas je posodil liku v risanki Gnomeo & Juliet. Spisal je avtobiografijo What’s It All About? in priročnik Acting on Film po predavanjih, ki jih je imel za BBC. Uspešna je tudi njegova zadnja knjiga spominov The Elephant to Hollywood iz leta 2010. Leta 1992 je Caine prejel priznanje Britanskega imperija; osem let pozneje je postal vitez.
GARY OLDMAN (poročnik Gordon) je na filmskih platnih prisoten že 25 let in velja za enega najvidnejših fenomenov svoje generacije. Z nemalo nagradami in priznanji okinčanega karakternega igralca milijoni poznajo kot botra Harryja Potterja, Batmanovega sodelavca Gordona, Drakulo, Beethovna, Leeja Harveyja Oswalda, Sida Viciousa… in vohuna nad vohuni Georgea Smileyja, v čigar čevljih se je vnovič potegoval za oskarja, bafto in še nekaj nagrad. Eden najbolj donosnih igralcev na svetu je kariero začel leta 1979 na londonskih gledaliških deskah in prejel celo paleto nagrad. Igral je v TV filmih Meantime Mika Leigha in The Firm Alana Clarka, na filmskih platnih pa je debitiral leta 1986 v biografskem filmu Sid & Nancy. Naslednje leto je v Frearsovem biografskem filmu Prick Up Your Ears zaigral britanskega dramatika Joeja Ortona in za vlogo prejel nagrado londonskih kritikov. Odtlej igra tako v neodvisnih filmih kot v velikih uspešnicah: Track 29, Criminal Law, Rosencrantz & Guildenstern Are Dead, State of Grace, Henry & June, JFK, Dracula, True Romance, Romeo is Bleeding, The Professional, The Fifth Element, Immortal Beloved, The Scarlet Letter, Basquiat, Air Force One, Lost in Space, Hannibal, franšiza Harry Potter, A Christmas Carol, Batman Begins, The Dark Knight…
Leta 1995 je z menedžerjem in producentskim partnerjem Douglasom Urbanskim ustanovil produkcijsko družbo The SE8 Group, za katero je spisal in režiral svoj prvi celovečerec Nil by Mouth. Bil je tudi izvršni producent in igralec v filmu The Contender.
ANNE HATHAWAY (Selina Kyle/Catwoman) je svojih pet minut doživela ob Meryl Streep v uspešnici The Devil Wears Prada. Leta 2008 se je prebila med najbolj iskane igralke z vlogo v drami Jonathana Demmeja Rachel Getting Married, ki ji je med drugim prinesla nominacije za oskarja in zlati globus.
Konec leta naj bi jo videli v filmski priredbi priljubljenega muzikala Les Misérables, na velika platna pa se je prvič podala v Marshallovi komediji The Princess Diaries in njenem nadaljevanju Royal Engagement. Nadaljevala je v filmih Nicholas Nickleby, Brokeback Mountain, Bride Wars, Get Smart, Becoming Jane, Passengers, Havoc, The Other Side of Heaven Alice in Wonderland, Valentine’s Day, Love & Other Drugs, One Day… in risani film Hoodwinked. Nase je prvič opozorila v TV seriji Get Real. Nastopa tudi v gledališču in se udejstvuje v človekoljubnih ustanovah in projektih. Je tudi izurjena plesalka in sopranistka.
TOM HARDY (Bane) trenutno snema post-apokaliptični film Fury Road ob Charlize Theron in v kriminalistični drami Lawless. Z Nolanom je sodeloval že v trilerju Inception, blestel v boksarski drami Warrior z Nickom Noltejem in v trilerju Tinker Tailor Soldier Spy. Za naslovno vlogo v trilerju Bronson je prejel nagrado Britanskega neodvisnega filma, sodeloval je v akcijski komediji RocknRolla, v Marie Antoinette in v kriminalnem trilerju Layer Cake. Prihaja iz Anglije, kje je za vlogo v nagrajeni TV seriji Band of Brothers Stevena Spielberga obesil na klin študij igre. Nato je igral v filmih Black Hawk Down, Star Trek: Nemesis, The Reckoning in Dot the I. Prislužil si je nominacijo za bafto v TV filmu Stuart: A Life Backwards, bil je Heathcliff v verziji Wuthering Heights iz leta 2009, igral v TV filmih Oliver Twist, A for Andromeda, Sweeney Todd, Gideon’s Daughter, Colditz in v miniseriji za BBC The Virgin Queen. Veliko je igral tudi na londonskem West Endu in bil za gledališko delo večkrat nagrajen.
MARION COTILLARD (Miranda Tate) je za vlogo Edith Piaf v filmu La Vie en Rose leta 2007 prejela oskarja, bafto, zlati globus, francoskega cezarja in nominaciji za nagradi Ceha filmskih igralcev in kritikov. Z Nolanom po trilerju Inception sodeluje že v drugo. Na velika platna prihaja v komični drami Little White Lies, v kriminalistični drami Blood Ties pod režijsko taktirko Guillauma Caneta in v Rust & Bone; zaključila je že snemanje za zdaj še nenaslovljene drame Jamesa Graya. Nastopila je v seriji uspešnih francoskih filmov Taxi Luca Bessona, v Love Me If You Dare in Burtonovem Big Fish. Za vlogo v Jeunetovem A Very Long Engagement je dobila cezarja za stransko vlogo in nato igrala v Scottovem A Good Year, Mannovem Public Enemies, v Marshallovi priredbi muzikala Nine (z vlogo je bila v igri za zlati globus in nagrado kritikov), v Soderberghovem Contagion, Allenovem Midnight in Paris in Cronenbergovem trilerju Cosmopolis. Leta 2010 je za svoj doprinos k francoski kulturi prejela viteški red za umetnost.
JOSEPH GORDON-LEVITT (John Blake) bo po Vzponu Viteza teme igral v trilerju Premium Rush, zf trilerju Looper in Spielbergovi biografiji Lincoln. Po kratkem filmu Sparks hkrati v prvo režira celovečerec, in sicer komedijo Don Jon’s Addiction, v kateri ob Scarlett Johansson in Julianne Moore tudi igra. Za vlogo v drami 50/50 se je potegoval že za drugi zlati globus – prvič je bil za kipec v igri v (500) Days of Summer. Igral je še v filmih Inception, Hesher, G.I. Joe: The Rise of Cobra, Miracle at St. Anna, Brick, Mysterious Skin, Manic…
Za svojo prvo večjo vlogo – v Redfordovi drami A River Runs Through It – je prejel nagrado za mladega umetnika, nato je igral v Angels in the Outfield, The Juror, Halloween H20 in 10 Things I Hate About You, najbolj pa je zaslovel v humoristični nanizanki 3rd Rock from the Sun.
MORGAN FREEMAN (Lucius Fox) je za stransko vlogo v Eastwoodovem Million Dollar Baby prejel oskarja in bil v igri za zlati globus. Z Eastwoodom je posnel tudi Invictus, ki ga je prek svojega podjetja Revelations Entertainment tudi izvršno produciral. Z vlogo Nelsona Mandele v filmu je bil v igri za oskarja. Po začetku kariere v gledališču je Freeman presedlal k televiziji in se nato uveljavil v gledališču in na velikem platnu: Hollywood ga je opazil v vlogi zvodnika v filmu Street Smart, ki mu je prinesel nominacijo za oskarja; zanj se je dve leti pozneje spet potegoval s filmom Driving Miss Daisy. Istega leta je igral v drami Glory in se hitro uveljavil v nepozabnih vlogah v filmih, kot so Robin Hood: Prince of Thieves, Unforgiven, The Shawshank Redemption (tretja nominacija za oskarja), Se7en, Kiss the Girls, Amistad, Deep Impact, Nurse Betty…
V poznih devetdesetih je ustanovil podjetje Revelations Entertainment in produciral film ter režiral film Bopha!, ponovil vlogo iz filma Kiss the Girls v Along Came a Spider in nato igral v The Sum of All Fears, Bruce Almighty, Batman Begins in The Dark Knight, The Bucket List, Feast of Love, 10 Items or Less… Nekaj od filmov je tudi produciral. Glas je posodil z oskarjem nagrajenima dokumentarcema The Long Way Home in The March of the Penguins.
O USTVARJALCIH
CHRISTOPHER NOLAN (režiser/scenarist/producent) z Vzponom Viteza teme zaključuje trilogijo, s katero je Batmana posodobil in mu priskrbel današnjemu času ustrezno relevantnost. Z Vitezom teme se je potegoval za nemalo nagrad in navdušil tako kritike kot gledalce. Navdušil je tudi s trilerjem Inception po lastnem scenariju (osem nominacij za oskarja), trenutno pa producira film o Supermanu Man of Steel, ki ga režira Zack Snyder. V Londonu rojeni navdušenec nad filmi je že od mladih nog tekal naokoli z očetovo 8mm kamero; na filmski šoli v Londonu se je učil gverilskega načina snemanja in s temi izkušnjami posnel svoj prvi celovečerec Following. Njegov drugi film je bil po lastnem scenariju na podlagi črtice lastnega brata Jonathana posneti Memento, ki je Nolanu prinesel nemalo nominacij, tudi za oskarja in zlati globus. Nato je režiral psihološki triler Insomnia, spisal in režiral Batman Begins, The Dark Knight in triler The Prestige. Poročen je s producentko Emmo Thomas, s katero imata produkcijsko podjetje Syncopy.
JONATHAN NOLAN (scenarij) se je z izvirnim scenarijem za Memento po lastni kratki zgodbi Memento Mori potegoval za oskarja. Scenarij je spisal z bratom Christopherjem, ki je film režiral. Nato sta spisala še scenarij za The Prestige in The Dark Knight. Za TV je Jonathan izvršno produciral serijo Person of Interest.
DAVID S. GOYER (zgodba) je s Chirstophejem Nolanom sodeloval pri scenariju za uspešnico The Dark Knight, pred tem pa že za Batman Begins. Nazadnje je po svoji in Nolanovi zgodbi spisal scenarij za Man of Steel, sicer pa slovi kot mojster prirejanja zgodb nadnaravnih junakov – med drugimi je na velika platna v treh filmih spravil pol vampirja Blada (Blade, Blade II. in Blade: Trinity). Leta 2002 se je z dramo ZigZag po lastnem scenariju prvič preizkusil kot režiser, nadaljeval je z The Invisible in The Unborn, v sodelovanju z Michaelom Cassuttom je že izdal tudi dva romana v trilogiji Heaven’s Shadow ter prispeval zgodbe za video igrici Call of Duty: Black Ops in Call of Duty: Black Ops 2 ter pomagal napisati strip The Justice Society. Trenutno piše, režira in producira lastno TV serijo Da Vinci’s Demons.
DEJSTVA IN ŠTEVILKE
KOSTUMI
Oblačilo za Batmana
● Batmanova obleka je v Vzponu Viteza teme po obliki ostala enaka, kot je bila v Vitezu teme.
● Sestavlja jo 110 posameznih kosov.
● Kosi iz do določene mere prožnega poliuretana so pritrjeni na mrežo iz poliestra, kakršno prodajajo proizvajalcem vojaške, medicinske in zahtevne športne opreme kot nadomestek za neopren, saj odlično diha. Ni tkan, pleten je.
● Poliuretanski kosi za noge, prsni koš in trebušne mišice so ojačeni z opornicami iz močnih, lahkotnih in silno odpornih ogljikovih vlaken.
● Skupaj so izdelali 50 različno dolgih, velikih in oblikovanih ogrinjal, da so zadovoljili različne namembnosti – urjenje, hoja, akcija oz. spopad …
● Mojstri za posebne učinke so izumili povsem novo, tiho napravo za ustvarjanje usmerjenega vetra, da so poustvarili učinek plahutajočega ogrinjala, znanega iz stripov.
● Obleka, kapuca in ogrinjalo skupaj tehtajo 13,6 kg.
Oblačilo za Catwoman
● Za mačjo tatico Selino Kyle so izdelali 20 kostumov.
● Vsak od kostumov je iz praktičnih razlogov sestavljen iz dveh delov; v navidezno enega ju povezuje strateško nameščeni pas.
● Oblačilo sestavlja pas za orodje, rokavice, ki segajo do komolcev, dolgi, ozki škornji in očala. Kostumografka je slednje oblikovala tako, da so, kadar jih Catwoman dvigne, videti kot mačja ušesca.
● Oblačilo je iz reliefnega laminata iz ogljikovih vlaken in izdelana v dveh slojih – zunanji je s poliuretanskim slojem obloženi spandeks s šesterokotno tkano tkanino iz ogljikovih vlaken.
● Izdelali so sedem različnih škornjev z različno visokimi petkami za različne dejavnosti; najbolj so navdušili tisti z noži namesto visokih petk, namenjeni spopadom in sekanju.
Oblačilo za Bana
● Za Bana so izdelali skupaj sedem kostumov, ki jih sestavljajo bojni škornji, bojne hlače in telesni oklep. Izdelani so iz naravnih materialov in okrašeni z »najdenimi« predmeti.
● Banova maska je iz termoplastičnega polimera, imenovanega ABS. Kostumografi so ga izdelali s pomočjo 3D tiskalnika.
BATMANOVA VOZILA
Batmobil
● Batmobil ostaja enak kot v filmih Batman: Na začetku in Vitez teme, le so tokrat nekateri v izvirnih kamuflažnih barvah.
● Izdelali so tri vrste nalogam prilagojenih avtomobilov – enega z vrtečim se mitraljezom, drugega z raketometom in tretjega s puško.
● Batmobil sta zasnovala Christopher Nolan in scenograf Nathan Crowley v losangeleški garaži prvega. Prototip sta izdelala iz zlepljenih igračk avtomobilov, na koncu pa sta sestavila avtomobila znamk Hummer in Lamborghini – navdih sta našla pri nekdanjem vojaškem vozilu.
● Avto sploh nima prednje osi. Nolan je hotel, da se kolesa nataknejo s strani, kar se je sprva zdelo nemogoče. Toda strokovnjak za posebne učinke Chris Corbould in šef delavnice Andy Smith sta se naposled domislila rešitve.
● Vse na batmobilu je izdelano povsem na novo. Noben del ni z že obstoječega avta, prilagojen ali predelan.
● Batmobil ima šest koles – dva spredaj in štiri zadaj; slednja so kolesa za t.i. monster truck.
● Vozilo poganja običajni neosvinčeni bencin in tehta dve in pol toni.
● Lahko se požene v višino slabih 2 metrov in v daljavo dobrih 18 metrov.
● Doseže hitrost 169 km/h; v petih sekundah doseže pospešek od 0 do 100 km.
Batpod
● Batpod je oblikovan enako kot v Vitezu teme in tehta 330 kg.
● Oblikovan in izdelan je tako, da Batmanu omogoča hitrejše potovanje po ulicah Gothama. Podobno kot batmobil je motorno kolo hitro, divje in idealno za nevarne položaje. Odlično se obnese na vseh terenih in na vsaki strani ima po en top, puško s kotvo in mitraljez.
● Hitrejši je od batmobila, ima pa enake gume.
● Batpod je oblikovan tako, da voznik ostane vodoravno tudi, ko se vozilo nagne.
● Stoji sam od sebe. Če povemo drugače: ne potrebuje podporne noge.
● Sleherni del vozila ima določen namen; nič ni dodano zgolj iz estetskih razlogov.
Bat
● Bat je zadnji dodatek k Batmanovi floti vozil; tehta okoli tono in 300 kg.
● Gre za urbano leteče vozilo – križanec med helikopterjem in vojaškim letalom, ki lahko vzleta navpično. Oblikovala sta ga Nolan in Nathan Crowley, po njuni maketi pa ga je izdelalo moštvo Chrisa Corboulda.
● Vsak po naročilu izdelani del letala je izdelan iz lahkih ogljikovih vlaken.
● Izdelali so dva bata in dve različni pilotski kabini za prizore, kadar je Batman v vozilu.
● Čeprav bat v resnici ne leti (v filmu mu pomagajo vizualni in praktični učinki), ima delujoče puške in tope s pirotehničnimi učinki. Vse luči nadzoruje daljinec.
● Bat »leti« s pomočjo več pripomočkov: pod helikopterjem; na dolgih žicah; na žicah, obešenih na žerjavu; naložen na lastno vozilo; in celo na stezi, za prizore, v katerih se prebija skozi razne površine.
● Z vozilom, na katero je bed prizori pregona po ulicah pritrjen bat, morajo upravljati trije: voznik in dva tehnika, od katerih eden upravlja s premikanjem gor in dol, ostala dva s premikanjem v strani in naprej, nazaj.
● Za »vzlet« so bat obesili na tovorni helikopter proizvajalca Sikorsky in ga dvignili s terase zgradbe.
● Med snemanjem prizora pregona skozi losangeleški predor Wabash je bilo na vsaki strani bata zgolj največ meter in pol prostora.
Več o filmu si lahko preberete na:
http://www.imdb.com/title/tt1345836
http://www.thedarkknightrises.com/
Napovednik s slovenskimi podnapisi si lahko pogledate na:
http://www.youtube.com/watch?v=SWCD7aLuukM&feature=plcp
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution
Izza kamer – tokrat so še bolj izdatno uporabljali kamere IMAX kot pri Vitezu teme, ki je bil prvi večji film, pri katerem so te kamere sploh prvič (četudi delno) uporabili – so sodelovali še direktor fotografije Wally Pfister (Inception), scenografa Nathan Crowley in Kevin Kavanaugh, kostumografka Lindy Hemming in z oskarjem nagrajeni skladatelj Hans Zimmer (The Lion King). Prejšnja dva dela trilogije si je v Sloveniji skupaj ogledalo: Batman: Na začetku Batman Begins iz leta 2005 – 18.149 gledalcev in Vitez teme (Dark Knight) iz leta 2008 – 46.510 gledalcev. Nolan se je že z Vitezom teme potegoval za nemalo nagrad in navdušil tako kritike kot gledalce. Navdušil je tudi s trilerjem Izvor (Inception) po lastnem scenariju (osem nominacij za oskarja), trenutno pa producira film o Supermanu Man of Steel (Jekleni mož), ki ga režira Zack Snyder (napovednik z slovenskimi podnapisi: http://pdl.warnerbros.com/wbol/si/movies/manofsteel/manofsteel_tlrf1_si_sub_high.mp4).
VZPON VITEZA TEME
režija: Christopher Nolan
scenarij: Jonathan Nolan in Christopher Nolan. David S. Goyer (zgodba)
igrajo: Christian Bale, Michael Caine, Gary Oldman, Anne Hathaway, Tom Hardy, Marion Cotillard, Joseph Gordon-Levitt, Morgan Freeman
žanr: akcijska kriminalka
trajane: 164 min
Vzpon Viteza teme v produkciji podjetij Warner Bros. Pictures in Legendary Pictures je mogočen zaključek trilogije Vitez teme Christopherja Nolana. Minilo je osem let, odkar je Batman izginil v temo – iz junaka se je v trenutku spremenil v ubežnika. Nase je prevzel krivdo za smrt javnega tožilca Harveyja Denta in tako žrtvoval vse, za kar sta se trudila s poročnikom Gordonom. Takrat je laž vžgala in s t.i. Dentovim odlokom je Gotham City uspel zatreti zločinsko dejavnost v mestu. Toda ko v mesto prispe pretkana mačja vlomilka s skrivnostnimi nameni, se zadeve spremenijo. Še bolj nevaren je Bane, zakrinkani terorist, čigar neusmiljeni načrti za Gotham Brucea izbezajo iz samovoljnega pregnanstva. A čeprav si spet nadene masko in ogrinjalo, Banu morda ne bo kos.
Christian Bale (The Fighter) je spet Bruce Wayne in Batman, poleg njega pa so v zvezdniški zasedbi še Anne Hathaway, Tom Hardy, Joseph Gordon-Levitt, oskarjevci Marion Cotillard, Michael Caine in Morgan Freeman ter Gary Oldman. Scenarij za film, ki so ga snemali v Pittsburghu, New Yorku, Los Angelesu, Indiji, Angliji in na Škotskem, sta spisala Jonathan in Christopher Nolan po zgodbi slednjega in Davida S. Goyerja in likih, ki jih je za DC Comics ustvaril Bob Kane. Producentje so bili Emma Thomas, Christopher Nolan in Charles Roven, izvršni producentje pa Benjamin Melniker, Michael E. Uslan, Kevin De La Noy in Thomas Tull.
Izza kamer so sodelovali še direktor fotografije Wally Pfister (Inception), scenografa Nathan Crowley in Kevin Kavanaugh, kostumografka Lindy Hemming in z oskarjem nagrajeni skladatelj Hans Zimmer (The Lion King). Film – tokrat so še bolj izdatno uporabljali kamere IMAX kot pri Vitezu teme, ki je bil prvi večji film, pri katerem so to opremo sploh prvič (četudi delno) uporabili – bodo v 102 dvoranah širom po svetu predvajali s 70 milimetrskega filma. Kot pravi Nolan, mu je, »ker smo skoraj polovico filma posneli z velikimi kamerami IMAX, veliko do tega, da ga, kjer je le mogoče, v vsem sijaju tudi pokažemo. Gledalci povsod po svetu so lahko prepričani, da bo vsako predvajanje ustrezalo najvišjim standardom, obogateno z jasnostjo in globino, ki jih ponujajo kamere IMAX. A na teh 102 platnih bo film prikazan v izvirni IMAX optimalni fotografiji in upam, da bo se bo vsakdo, ki ima to možnost, potrudil poiskati eno od teh dvoran.«
O SNEMANJU FILMA
»Batman je junak, ki si ga Gotham zasluži, a ga v tem trenutku ne potrebuje,« je ob koncu filma Vitez teme leta 2008 izustil poročnik Gordon. S tem je pognal kolesje usodne zarote, v kateri je Batman postal morilec, Harvey Dent – ki je umrl kot maščevalni Dvoličnež, ne da bi javnost to sploh vedela – pa se je prelevil v borca proti zločinu, ki naj bi ga njegova zavzetost stala življenja. Na podlagi te laži so v mestu Gotham uvedli nove, stroge zakone, po katerih zločince strpajo za zapahe ali jih preženejo prek meja mesta.
»Naša zgodba,« razloži režiser, scenarist in producent Christopher Nolan, »se nadaljuje osem let pozneje, ko se že zdi, da je načrt Batmana in poročnika Gordona vžgal: Vitez teme v Gothamu ni več potreben. S te plati je Bruce Wayne dosegel zmago, a so dogodki slabo vplivali na njegovo psiho – in zdaj ne zna biti kaj drugega kot Batman. Vzpon Viteza teme se spopada s posledicami njegovih dejanj in dejanj drugih likov v prejšnjih dveh filmih.«
Z zadnjim filmom v trilogiji o Vitezu teme Nolan zaključuje pripovedni lok, ki ga je leta 2005 sprožil v Batman: Na začetku: »Vsi smo z veseljem sklenili to zgodbo; prav to nas je gnalo, da se vrnemo v Gotham. Poleg tega smo se čutili odgovorne, da izpolnimo pričakovanja, ki smo jih sprožili s prvima dvema filmoma, in hkrati gledalcem ponudimo nekaj, česar še niso videli. Najti pravo razmerje je kočljiv podvig.«
Pri tej zgodbi iz legende o Batmanu je ustvarjalce od začetka vodilo načelo, da spremljajo popotovanje Brucea Wayna. Christian Bale, ki je spet naslovni junak, razlaga: »V Batman: Na začetku vidimo, kako tragedija in bolečina motivirata mladega možakarja, ki se počuti nekoristnega in išče svojo pot; ki skuša dognati, kdo je in kaj lahko postane. V Vitezu teme najde svojo pot. Naposled je koristen; počne tisto, za kar je prepričan, da je najbolje, da počne. Osem let pozneje je brez tega, kar mu daje smisel… dokler se ni prisiljen spopasti z novo nevarnostjo, ki grozi mestu in njemu samemu.«
Za to novo nevarnostjo se skriva neizprosni zamaskirani zlikovec Bane; Strašilo je bil norec in Joker anarhist, »Bane pa je terorist, tako po duši kot po svojih dejanjih,« razloži Tom Hardy, ki igra Batmanovega najnovejšega nasprotnika. »Že po postavi zbija strah, poleg tega pa je silno inteligenten in zato še bolj nevaren.«
»Ko smo se odločali, kdo bo naš naslednji zlikovec,« pravi Nolan, »smo si zastavili, da mora biti povsem drugačen od Jokerja – pravi nasilnež. Fizična razsežnost tega, kar počne Bruce Wayne kot Batman, je silno pomembna, in tega v prvih dveh filmih nismo zares postavili na preizkušnjo. Hotel sem, da se Batman z nasprotnikom spopade tako fizično kot z razumom.« Hardy, ki je z Nolanom nedavno sodeloval pri filmu Inception, se je zavedal, da bo vloga od njega zahtevala izjemne fizične in psihične napore, čeprav bo moral igrati izza maske. »Ko ustvarjaš pošast, kakršna je Bane, se lahko osredotočiš zgolj na njegovo fizično razsežnost; ali pa bolj poudariš psihično,« pove Nolan. »A vedel sem, da lahko od Toma pričakujem oboje. Izjemen igralec je; uspelo mu je upodobiti pošast v človeški podobi, ki je izjemen bojevnik, hkrati pa razkriti dušo nekoga z duševnimi in fizičnimi ranami. Tom je igralec, ki mu je užitek in izziv ustvariti lik, ki ves čas nosi masko. To, kar mu uspe zgolj z očmi, je naravnost neverjetno.«
A uvodoma Brucea Wayna iz njegovega dvorca ne izbeza Bane, temveč zanimivo srečanje s prav posebej veščo tatico Selino Kyle – v stripovskem izročilu bolj znano kot Catwoman. Anne Hathaway, ki od igralcev edina tokrat v prvo sodeluje z Nolanom, priznava, da je »o Selini Kyle težko kaj razkriti, saj ljubosumno skriva svojo zasebnost. Ima lastna moralna pravila, med katera sodijo nekatera dejanja, ki bi se drugim zdela vprašljiva.« Vzpon Viteza teme predstavlja dva nova zaveznika Brucea Wayna in s tem Batmana: Marion Cotillard igra človekoljubno bogatašinjo Mirando Tate, ki sedi v nadzornem svetu podjetja Wayne Enterprises in postane njegova zaupna prijateljica. Joseph Gordon-Levitt je še en izviren lik: policist John Blake, ki poročnika Gordona navduši s svojim pogumom in načelnostjo. V vlogi Gordona se vrača Gary Oldman; poročnik je za ceno lastne vesti zamolčal resnico o smrti Harveyja Denta in »ceni Batmanovo žrtev, vendar je pa dejstvo, da dopušča pitanje gothamske javnosti z lažjo, v nasprotju z vsem, v kar verjame,« razloži igralec.
Zvestega Bruceovega butlerja Alfreda spet igra Michael Caine, bistroumnega direktorja podjetja Wayne Enterprises Luciusa Foxa pa Morgan Freeman. Ker gre za zaključek trilogije o Vitezu teme, ima vsaj Christian Bale grenko-sladke občutke, saj mu je »igrati ta lik osebno pomenilo veliko. Vsakič, ko sem si nadel kostum, me je oblila kurja polt, saj mi je jasno, da je čast igrati takšno ikono. Ne morem si kaj, da na to ne bi bil ponosen.«
O IGRALCIH
CHRISTIAN BALE (Bruce Wayne/Batman) je filmski krst prestal v Spielbergovem vojnem epu Empire of the Sun in nato med drugimi nastopil v filmih Henry V, The Portrait of a Lady, Velvet Goldmine, American Psycho, Laurel Canyon, The Machinist, Batman Begins, The Prestige, 3:10 to Yuma, I’m Not There, The Dark Knight, Public Enemies, The Fighter… Kmalu ga bomo videli v filmih Knight of Cups in Out of the Furnace.
MICHAEL CAINE (Alfred), za katerim je že prek sto filmov in več kot pol stoletja kariere, ima doma dva oskarja; prvega si je prislužil s stransko vlogo v Allenovem Hannah and Her Sisters, (še nominaciji za zlati globus in bafto). Drugi oskar je padel spet za stransko vlogo v Hallströmovem The Cider House Rules. Za kipec (in druge nagrade) za glavno vlogo se je potegoval štirikrat – s filmi Alfie, Sleuth, Educating Rita in The Quiet American. Za vlogo v filmu Little Voice je prejel zlati globus in nagrado londonskih kritikov; slednjo je dobil tudi za Nolanov The Prestige. Z Nolanom je sodeloval že prej in potem – v Batman Begins, The Dark Knight in Inception. Trenutno pod režijsko taktirko Sandre Nettleback snema Mr. Morgan’s Last Love in Now You See Me z Morganom Freemanom. Caine se je zgodaj izkazal na odrskih deskah in TV. Prvo veliko vlogo je dobil v filmu Zulu in nato igral v trilerju The Ipcress File, s katerim si je prislužil prvo od 37 nominacij za bafto. Šele naslovna vloga v Alfieju ga je ponesla med mednarodne zvezde. V drugi polovici šestdesetih je igral v enajstih filmih, med njimi v (nadaljevanjih trilerja The Ipcress File) Funeral in Berlin in Billion Dollar Brain, v Gambit, The Magus, The Italian Job, Battle of Britain…
V naslednjih treh desetletjih je posnel Too Late the Hero, The Man Who Would Be King, A Bridge Too Far, Dressed to Kill, Deathtrap, Mona Lisa, Dirty Rotten Scoundrels, Quills, Miss Congeniality, Austin Powers: Goldmember, Children of Me... Glas je posodil liku v risanki Gnomeo & Juliet. Spisal je avtobiografijo What’s It All About? in priročnik Acting on Film po predavanjih, ki jih je imel za BBC. Uspešna je tudi njegova zadnja knjiga spominov The Elephant to Hollywood iz leta 2010. Leta 1992 je Caine prejel priznanje Britanskega imperija; osem let pozneje je postal vitez.
GARY OLDMAN (poročnik Gordon) je na filmskih platnih prisoten že 25 let in velja za enega najvidnejših fenomenov svoje generacije. Z nemalo nagradami in priznanji okinčanega karakternega igralca milijoni poznajo kot botra Harryja Potterja, Batmanovega sodelavca Gordona, Drakulo, Beethovna, Leeja Harveyja Oswalda, Sida Viciousa… in vohuna nad vohuni Georgea Smileyja, v čigar čevljih se je vnovič potegoval za oskarja, bafto in še nekaj nagrad. Eden najbolj donosnih igralcev na svetu je kariero začel leta 1979 na londonskih gledaliških deskah in prejel celo paleto nagrad. Igral je v TV filmih Meantime Mika Leigha in The Firm Alana Clarka, na filmskih platnih pa je debitiral leta 1986 v biografskem filmu Sid & Nancy. Naslednje leto je v Frearsovem biografskem filmu Prick Up Your Ears zaigral britanskega dramatika Joeja Ortona in za vlogo prejel nagrado londonskih kritikov. Odtlej igra tako v neodvisnih filmih kot v velikih uspešnicah: Track 29, Criminal Law, Rosencrantz & Guildenstern Are Dead, State of Grace, Henry & June, JFK, Dracula, True Romance, Romeo is Bleeding, The Professional, The Fifth Element, Immortal Beloved, The Scarlet Letter, Basquiat, Air Force One, Lost in Space, Hannibal, franšiza Harry Potter, A Christmas Carol, Batman Begins, The Dark Knight…
Leta 1995 je z menedžerjem in producentskim partnerjem Douglasom Urbanskim ustanovil produkcijsko družbo The SE8 Group, za katero je spisal in režiral svoj prvi celovečerec Nil by Mouth. Bil je tudi izvršni producent in igralec v filmu The Contender.
ANNE HATHAWAY (Selina Kyle/Catwoman) je svojih pet minut doživela ob Meryl Streep v uspešnici The Devil Wears Prada. Leta 2008 se je prebila med najbolj iskane igralke z vlogo v drami Jonathana Demmeja Rachel Getting Married, ki ji je med drugim prinesla nominacije za oskarja in zlati globus.
Konec leta naj bi jo videli v filmski priredbi priljubljenega muzikala Les Misérables, na velika platna pa se je prvič podala v Marshallovi komediji The Princess Diaries in njenem nadaljevanju Royal Engagement. Nadaljevala je v filmih Nicholas Nickleby, Brokeback Mountain, Bride Wars, Get Smart, Becoming Jane, Passengers, Havoc, The Other Side of Heaven Alice in Wonderland, Valentine’s Day, Love & Other Drugs, One Day… in risani film Hoodwinked. Nase je prvič opozorila v TV seriji Get Real. Nastopa tudi v gledališču in se udejstvuje v človekoljubnih ustanovah in projektih. Je tudi izurjena plesalka in sopranistka.
TOM HARDY (Bane) trenutno snema post-apokaliptični film Fury Road ob Charlize Theron in v kriminalistični drami Lawless. Z Nolanom je sodeloval že v trilerju Inception, blestel v boksarski drami Warrior z Nickom Noltejem in v trilerju Tinker Tailor Soldier Spy. Za naslovno vlogo v trilerju Bronson je prejel nagrado Britanskega neodvisnega filma, sodeloval je v akcijski komediji RocknRolla, v Marie Antoinette in v kriminalnem trilerju Layer Cake. Prihaja iz Anglije, kje je za vlogo v nagrajeni TV seriji Band of Brothers Stevena Spielberga obesil na klin študij igre. Nato je igral v filmih Black Hawk Down, Star Trek: Nemesis, The Reckoning in Dot the I. Prislužil si je nominacijo za bafto v TV filmu Stuart: A Life Backwards, bil je Heathcliff v verziji Wuthering Heights iz leta 2009, igral v TV filmih Oliver Twist, A for Andromeda, Sweeney Todd, Gideon’s Daughter, Colditz in v miniseriji za BBC The Virgin Queen. Veliko je igral tudi na londonskem West Endu in bil za gledališko delo večkrat nagrajen.
MARION COTILLARD (Miranda Tate) je za vlogo Edith Piaf v filmu La Vie en Rose leta 2007 prejela oskarja, bafto, zlati globus, francoskega cezarja in nominaciji za nagradi Ceha filmskih igralcev in kritikov. Z Nolanom po trilerju Inception sodeluje že v drugo. Na velika platna prihaja v komični drami Little White Lies, v kriminalistični drami Blood Ties pod režijsko taktirko Guillauma Caneta in v Rust & Bone; zaključila je že snemanje za zdaj še nenaslovljene drame Jamesa Graya. Nastopila je v seriji uspešnih francoskih filmov Taxi Luca Bessona, v Love Me If You Dare in Burtonovem Big Fish. Za vlogo v Jeunetovem A Very Long Engagement je dobila cezarja za stransko vlogo in nato igrala v Scottovem A Good Year, Mannovem Public Enemies, v Marshallovi priredbi muzikala Nine (z vlogo je bila v igri za zlati globus in nagrado kritikov), v Soderberghovem Contagion, Allenovem Midnight in Paris in Cronenbergovem trilerju Cosmopolis. Leta 2010 je za svoj doprinos k francoski kulturi prejela viteški red za umetnost.
JOSEPH GORDON-LEVITT (John Blake) bo po Vzponu Viteza teme igral v trilerju Premium Rush, zf trilerju Looper in Spielbergovi biografiji Lincoln. Po kratkem filmu Sparks hkrati v prvo režira celovečerec, in sicer komedijo Don Jon’s Addiction, v kateri ob Scarlett Johansson in Julianne Moore tudi igra. Za vlogo v drami 50/50 se je potegoval že za drugi zlati globus – prvič je bil za kipec v igri v (500) Days of Summer. Igral je še v filmih Inception, Hesher, G.I. Joe: The Rise of Cobra, Miracle at St. Anna, Brick, Mysterious Skin, Manic…
Za svojo prvo večjo vlogo – v Redfordovi drami A River Runs Through It – je prejel nagrado za mladega umetnika, nato je igral v Angels in the Outfield, The Juror, Halloween H20 in 10 Things I Hate About You, najbolj pa je zaslovel v humoristični nanizanki 3rd Rock from the Sun.
MORGAN FREEMAN (Lucius Fox) je za stransko vlogo v Eastwoodovem Million Dollar Baby prejel oskarja in bil v igri za zlati globus. Z Eastwoodom je posnel tudi Invictus, ki ga je prek svojega podjetja Revelations Entertainment tudi izvršno produciral. Z vlogo Nelsona Mandele v filmu je bil v igri za oskarja. Po začetku kariere v gledališču je Freeman presedlal k televiziji in se nato uveljavil v gledališču in na velikem platnu: Hollywood ga je opazil v vlogi zvodnika v filmu Street Smart, ki mu je prinesel nominacijo za oskarja; zanj se je dve leti pozneje spet potegoval s filmom Driving Miss Daisy. Istega leta je igral v drami Glory in se hitro uveljavil v nepozabnih vlogah v filmih, kot so Robin Hood: Prince of Thieves, Unforgiven, The Shawshank Redemption (tretja nominacija za oskarja), Se7en, Kiss the Girls, Amistad, Deep Impact, Nurse Betty…
V poznih devetdesetih je ustanovil podjetje Revelations Entertainment in produciral film ter režiral film Bopha!, ponovil vlogo iz filma Kiss the Girls v Along Came a Spider in nato igral v The Sum of All Fears, Bruce Almighty, Batman Begins in The Dark Knight, The Bucket List, Feast of Love, 10 Items or Less… Nekaj od filmov je tudi produciral. Glas je posodil z oskarjem nagrajenima dokumentarcema The Long Way Home in The March of the Penguins.
O USTVARJALCIH
CHRISTOPHER NOLAN (režiser/scenarist/producent) z Vzponom Viteza teme zaključuje trilogijo, s katero je Batmana posodobil in mu priskrbel današnjemu času ustrezno relevantnost. Z Vitezom teme se je potegoval za nemalo nagrad in navdušil tako kritike kot gledalce. Navdušil je tudi s trilerjem Inception po lastnem scenariju (osem nominacij za oskarja), trenutno pa producira film o Supermanu Man of Steel, ki ga režira Zack Snyder. V Londonu rojeni navdušenec nad filmi je že od mladih nog tekal naokoli z očetovo 8mm kamero; na filmski šoli v Londonu se je učil gverilskega načina snemanja in s temi izkušnjami posnel svoj prvi celovečerec Following. Njegov drugi film je bil po lastnem scenariju na podlagi črtice lastnega brata Jonathana posneti Memento, ki je Nolanu prinesel nemalo nominacij, tudi za oskarja in zlati globus. Nato je režiral psihološki triler Insomnia, spisal in režiral Batman Begins, The Dark Knight in triler The Prestige. Poročen je s producentko Emmo Thomas, s katero imata produkcijsko podjetje Syncopy.
JONATHAN NOLAN (scenarij) se je z izvirnim scenarijem za Memento po lastni kratki zgodbi Memento Mori potegoval za oskarja. Scenarij je spisal z bratom Christopherjem, ki je film režiral. Nato sta spisala še scenarij za The Prestige in The Dark Knight. Za TV je Jonathan izvršno produciral serijo Person of Interest.
DAVID S. GOYER (zgodba) je s Chirstophejem Nolanom sodeloval pri scenariju za uspešnico The Dark Knight, pred tem pa že za Batman Begins. Nazadnje je po svoji in Nolanovi zgodbi spisal scenarij za Man of Steel, sicer pa slovi kot mojster prirejanja zgodb nadnaravnih junakov – med drugimi je na velika platna v treh filmih spravil pol vampirja Blada (Blade, Blade II. in Blade: Trinity). Leta 2002 se je z dramo ZigZag po lastnem scenariju prvič preizkusil kot režiser, nadaljeval je z The Invisible in The Unborn, v sodelovanju z Michaelom Cassuttom je že izdal tudi dva romana v trilogiji Heaven’s Shadow ter prispeval zgodbe za video igrici Call of Duty: Black Ops in Call of Duty: Black Ops 2 ter pomagal napisati strip The Justice Society. Trenutno piše, režira in producira lastno TV serijo Da Vinci’s Demons.
DEJSTVA IN ŠTEVILKE
KOSTUMI
Oblačilo za Batmana
● Batmanova obleka je v Vzponu Viteza teme po obliki ostala enaka, kot je bila v Vitezu teme.
● Sestavlja jo 110 posameznih kosov.
● Kosi iz do določene mere prožnega poliuretana so pritrjeni na mrežo iz poliestra, kakršno prodajajo proizvajalcem vojaške, medicinske in zahtevne športne opreme kot nadomestek za neopren, saj odlično diha. Ni tkan, pleten je.
● Poliuretanski kosi za noge, prsni koš in trebušne mišice so ojačeni z opornicami iz močnih, lahkotnih in silno odpornih ogljikovih vlaken.
● Skupaj so izdelali 50 različno dolgih, velikih in oblikovanih ogrinjal, da so zadovoljili različne namembnosti – urjenje, hoja, akcija oz. spopad …
● Mojstri za posebne učinke so izumili povsem novo, tiho napravo za ustvarjanje usmerjenega vetra, da so poustvarili učinek plahutajočega ogrinjala, znanega iz stripov.
● Obleka, kapuca in ogrinjalo skupaj tehtajo 13,6 kg.
Oblačilo za Catwoman
● Za mačjo tatico Selino Kyle so izdelali 20 kostumov.
● Vsak od kostumov je iz praktičnih razlogov sestavljen iz dveh delov; v navidezno enega ju povezuje strateško nameščeni pas.
● Oblačilo sestavlja pas za orodje, rokavice, ki segajo do komolcev, dolgi, ozki škornji in očala. Kostumografka je slednje oblikovala tako, da so, kadar jih Catwoman dvigne, videti kot mačja ušesca.
● Oblačilo je iz reliefnega laminata iz ogljikovih vlaken in izdelana v dveh slojih – zunanji je s poliuretanskim slojem obloženi spandeks s šesterokotno tkano tkanino iz ogljikovih vlaken.
● Izdelali so sedem različnih škornjev z različno visokimi petkami za različne dejavnosti; najbolj so navdušili tisti z noži namesto visokih petk, namenjeni spopadom in sekanju.
Oblačilo za Bana
● Za Bana so izdelali skupaj sedem kostumov, ki jih sestavljajo bojni škornji, bojne hlače in telesni oklep. Izdelani so iz naravnih materialov in okrašeni z »najdenimi« predmeti.
● Banova maska je iz termoplastičnega polimera, imenovanega ABS. Kostumografi so ga izdelali s pomočjo 3D tiskalnika.
BATMANOVA VOZILA
Batmobil
● Batmobil ostaja enak kot v filmih Batman: Na začetku in Vitez teme, le so tokrat nekateri v izvirnih kamuflažnih barvah.
● Izdelali so tri vrste nalogam prilagojenih avtomobilov – enega z vrtečim se mitraljezom, drugega z raketometom in tretjega s puško.
● Batmobil sta zasnovala Christopher Nolan in scenograf Nathan Crowley v losangeleški garaži prvega. Prototip sta izdelala iz zlepljenih igračk avtomobilov, na koncu pa sta sestavila avtomobila znamk Hummer in Lamborghini – navdih sta našla pri nekdanjem vojaškem vozilu.
● Avto sploh nima prednje osi. Nolan je hotel, da se kolesa nataknejo s strani, kar se je sprva zdelo nemogoče. Toda strokovnjak za posebne učinke Chris Corbould in šef delavnice Andy Smith sta se naposled domislila rešitve.
● Vse na batmobilu je izdelano povsem na novo. Noben del ni z že obstoječega avta, prilagojen ali predelan.
● Batmobil ima šest koles – dva spredaj in štiri zadaj; slednja so kolesa za t.i. monster truck.
● Vozilo poganja običajni neosvinčeni bencin in tehta dve in pol toni.
● Lahko se požene v višino slabih 2 metrov in v daljavo dobrih 18 metrov.
● Doseže hitrost 169 km/h; v petih sekundah doseže pospešek od 0 do 100 km.
Batpod
● Batpod je oblikovan enako kot v Vitezu teme in tehta 330 kg.
● Oblikovan in izdelan je tako, da Batmanu omogoča hitrejše potovanje po ulicah Gothama. Podobno kot batmobil je motorno kolo hitro, divje in idealno za nevarne položaje. Odlično se obnese na vseh terenih in na vsaki strani ima po en top, puško s kotvo in mitraljez.
● Hitrejši je od batmobila, ima pa enake gume.
● Batpod je oblikovan tako, da voznik ostane vodoravno tudi, ko se vozilo nagne.
● Stoji sam od sebe. Če povemo drugače: ne potrebuje podporne noge.
● Sleherni del vozila ima določen namen; nič ni dodano zgolj iz estetskih razlogov.
Bat
● Bat je zadnji dodatek k Batmanovi floti vozil; tehta okoli tono in 300 kg.
● Gre za urbano leteče vozilo – križanec med helikopterjem in vojaškim letalom, ki lahko vzleta navpično. Oblikovala sta ga Nolan in Nathan Crowley, po njuni maketi pa ga je izdelalo moštvo Chrisa Corboulda.
● Vsak po naročilu izdelani del letala je izdelan iz lahkih ogljikovih vlaken.
● Izdelali so dva bata in dve različni pilotski kabini za prizore, kadar je Batman v vozilu.
● Čeprav bat v resnici ne leti (v filmu mu pomagajo vizualni in praktični učinki), ima delujoče puške in tope s pirotehničnimi učinki. Vse luči nadzoruje daljinec.
● Bat »leti« s pomočjo več pripomočkov: pod helikopterjem; na dolgih žicah; na žicah, obešenih na žerjavu; naložen na lastno vozilo; in celo na stezi, za prizore, v katerih se prebija skozi razne površine.
● Z vozilom, na katero je bed prizori pregona po ulicah pritrjen bat, morajo upravljati trije: voznik in dva tehnika, od katerih eden upravlja s premikanjem gor in dol, ostala dva s premikanjem v strani in naprej, nazaj.
● Za »vzlet« so bat obesili na tovorni helikopter proizvajalca Sikorsky in ga dvignili s terase zgradbe.
● Med snemanjem prizora pregona skozi losangeleški predor Wabash je bilo na vsaki strani bata zgolj največ meter in pol prostora.
Več o filmu si lahko preberete na:
http://www.imdb.com/title/tt1345836
http://www.thedarkknightrises.com/
Napovednik s slovenskimi podnapisi si lahko pogledate na:
http://www.youtube.com/watch?v=SWCD7aLuukM&feature=plcp
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution
