V prihodnjem tednu se boste lahko od 29. 11. dalje, smejali francoski romantični pustolovski komediji Čudovit načrt, v kateri igrata Diane Kruger in Dany Boon.
ČUDOVIT NAČRT (Un plan parfait)
Režija: Pascal Chaumeil
Scenarij: Laurent Zeitoun in Yoann Gromb
Igrajo: Diane Kruger, Dany Boon in Alice Pol
Isabella je, da se izogne družinskemu prekletstvu, ki uniči sleherni zakon v njeni družini, pripravila načrt, kako se poročiti z moškim, ki ga ljubi: našla bo kakega tepčka, ga zapeljala, se z njim poročila in ločila. Popoln načrt – le da je njena žrtev peklenski Jean-Yves Berthier, urednik nekega turističnega vodnika, s katerim bo šla vse od Kilimandžara do Moskve. Poročno potovanje v dobrem… in predvsem zlem…
POGOVOR Z REŽISERJEM
PASCAL CHAUMEIL
Pa začnimo s kratko psihoanalizo! Čudovit načrt je vaš drugi celovečerec in, podobno kot Arnacoeur, govori o tem, kako težko je združiti dva človeka. Katere težave imate vi v življenju v dvoje?
Zagotavljam vam, da v dvoje živim zelo stabilno. Že 25 pet let živim z isto žensko! Po moje je sentimentalen zaplet najboljši pogon za dramo; temelj, ki zgodbi daje ustvarjalnost, filmu pa omogoča, da preide iz okvirjev. Takšna sentimentalna zasnova gledalca pritegne čez celoten film. Eden od razlogov, zakaj film deluje, je, da ima dodobra obdelani dve plati: gre za komedijo – in to zares smešno – in ljubezenski film. Kar se tiče komedije, se strinjam s scenaristoma (Laurent Zeitoun in Yoann Gromb), da je treba v nekem trenutku čustva poglobiti. Čeprav se film začne kot čista zabava, je pomembno, da se v določenem trenutku skrbno razišče ljubezen, brez strahu pred romantiko. Pri tem pa se trudimo, da ne zaidemo v osladnost. Like je v nekem trenutku treba pripeljati do klasične dileme med strastmi in razumom.
V filmu uporabljate oster, grob jezik.
V resnici rad delam s koncepti, ki so pogosto na meji resničnosti, zato želim, da so liki in položaji zasidrani v resničnem, konkretnem svetu. Tudi zato mora biti v medčloveških in družinskih odnosih nekaj grobosti, ostrine in raznolikosti. Tovrsten realizem mi odgovarja; zame je nepogrešljiv. Če na primer pogledamo prizor v Afriki, mislim, da nismo prikazali dežele z razglednic ali je postavili v studiu. Snemali smo po resničnih četrtih, z resničnimi ljudmi.
Pa se vrnimo k filmskemu paru: Dany Boon in Diane Kruger.
Pri Danyju sta me zanimala njegov fizični dar in nadarjenost za burlesko. Navdušuje me sodelovanje z nekom, ki ima čut za vizualno komedijo; in zakršnega doslej še nisem izkusil. Danyja postavljam ob bok raznim enako raznolikim in nadarjenim igralcem: Peter Sellers, Louis de Funès, Bourvil ali, med novejšimi, Jim Carrey. Poleg tega se mi je vedno zdelo, da Dany v filmih, v katerih je igral, pogosto ni bil docela izkoriščen. Je igralec, ki se zna preobremeniti in biti hkrati dosleden; bilo je zanimivo raziskovati njegov razpon, ki je precej širok. Veliko sva delala skupaj, da najdeva primeren ton, ne da bi se pri tem bala, da bi šla v prizorih čiste komedije – ki meji na burlesko – predaleč; pri drugih prizorih pa sva iskala zadržanost in prefinjenost. Dany je izjemno domiseln in svoje zamisli zlahka predlaga drugim. Velikodušen je in ne boji se preizkušanja. Niti v enem samem trenutku se mi ni zdelo, da delam s še enim režiserjem: seveda obvlada režijo, a do popolnosti se je našel v vlogi igralca.
Pa Diane? Postavili ste jo ne le nekam, kjer je še nismo videli, temveč tudi nekam, kjer si je sicer ne bi znali niti zamisliti.
Res je – pri izboru igralke ali igralca vedno tvegaš, če mora početi nekaj, česar doslej še ni. Poleg tega je Isabelle, ki jo igra Diane, precej zapletena ženska; veliko laže in nenehno igra. Te reči je pred kamero težko pričarati, saj moraš obvladati interpretacijo na dveh ravneh: eno, ki je namenjena drugim likom, in eno zase… Gre za ravnovesje in že na prvih bralnih vajah sem videl, da Diane to energijo, dar in bistrost ima. Poleg tega je ima to redko sposobnost, da pritegne pozornost. Kamera jo obožuje. In bogato domišljijo ima, neverjetno energijo in neprimerljivo delovno vnemo. Hotela se je izkazati v komediji v tem žanru še ni igrala. Zanjo je bil to velik izziv. A takoj, ko se je pojavila na snemanju, jo je vodil nagon – podobno kot Danyja.
Druga pomembna stvar v filmu je kakovost fotografije. Predvsem v Franciji komedije pogosto snemajo brez pretirane pozornosti na osvetlitev in scenografijo.
Tudi to mi je zelo pomembno. Določena mera vizualne elegance ne preprečuje smešnosti in uživanja. Ker v komediji pogosto nastanejo položaji, ki so na meji dobrega okusa, je treba najti klasično in elegantno formo, ki gledalcu pričara celotno podobo. Na zaslonu to pomeni skrb za kadre, sceno, osvetlitev – vse to rad ustvarjam skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci. Naj še posebej omenim direktorja fotografije Glynna Speeckaerta, snemalca kadrov Patricka de Ranterja in scenografa Hervéja Galleta, ki so s harmonijo in prefinjenostjo veliko doprinesli k filmu.
POGOVOR S SCENARISTOM
LAURENT ZEITOUN
Kaj je bila vaša osnovna zamisel, ko ste se lotili scenarija? Kaj ste s Čudovitim načrtom skušali povedati?
Pred tem filmom sem imel priložnost sodelovati pri drugih romantičnih komedijah, kot sta Pręte-moi ta main in Arnacoeur; ta žanr imam rad. Vendar sem ga hotel tokrat pričarati na nov način, skozi pustolovščino in potovanje. Osnovni razlog je bil, da igralki ponudim glavno vlogo romantične junakinje, okoli katere se splete celotna komedija. Diane Kruger je tem izzivi dorasla in se je v žanru, v katerem si je doslej nismo znali predstavljati, odlično odrezala.
Treba je poudariti, da Čudovit načrti ni nadaljevanje filma Arnacoeur.
Seveda gre za dve romantični komediji, a to je tudi edino, kar ju povezuje. Arnacoeur je navdih našel pri ameriških filmih iz štiridesetih, Čudovit načrt pa je poklon francoskim pustolovskim filmom, kakršna sta L’Hommede Rio v režiji Philippa de Broca ali Le Sauvage Jean-Paula Rappeneauja.
Verjetno Dany Boon pričaka te vaše scenaristične namere. Videti je kot klovn, dober komik je, premore pa tudi čustveno plat.
Vsekakor. Dany je pravi genij komedije. V dobesednem smislu. Srčno smo si želeli sodelovati z njim – in nismo bili razočarani. Nasmejal nas je in dotaknil se nas je, predvsem v prizoru v Moskvi, ko gledalcem in liku Diane Kruger pokaže, da se zaveda, da ga ima za žrtev. Hkrati ima otožno plat, skoraj melanholično, ki smo jo prav tako izkoristili. Tako dobro se je izšlo, da smo takoj pripravili nov scenarij, po katerem je Dany poleti v režiji Alexandra Coffreja posnel Eyjafjallajökull. Rad bi, da ga ljudje odkrijejo kot velikega komika. Velikokrat ga primerjajo z Bourvilom, a je predvsem Dany Boon.
POGOVOR Z GLAVNIM IGRALCEM
DANY BOON
Dokaj malo snemate; zdi se, da pazljivo izbirate projekte. Kaj vas je pritegnilo k Čudovitemu načrtu?
Pred dvema letoma me je poklical Laurent Zeitoun, ki ga poznam že prek 20 let; hotel je, da preberem scenarij, ki ga je bil ravnokar napisal. In sem ga, takoj. Pritegnili so me zgodba in komični zapleti. Prejmem in preberem veliko scenarijev in običajno je treba deset dni, da se sploh odločim. Za Čudovit načrt sem se odločil takoj naslednji dan; poklical sem Laurenta in mu povedal, da mi je zelo všeč.
Čeprav gre za romantično komedijo, film v enaki meri poudarja smeh in čustva.
Moji liki so pogosto brez te čustvene razsežnosti, res. Ta lik pa je na začetku precej trapast in nespreten – kar je enostavno igrati! – a sčasoma pride do realističnega pogleda, ki je na trenutke precej težak.
Imate z likom kakšne skupne točke? Jean-Yves je velik pustolovec, turistični vodič, nekoliko nespreten, a dobrega srca.
Kakopak! Predvsem z njegovimi šalami, ki niso vedno okusne. Če si komik in tvoje šale ne vžgejo, je treba požreti ponižanje; a se preživi. Včasih je to celo zdravo – ne tako kot pri kirurgih. Mi se opravičujemo, češ, Vsaj skušal sem vas nasmejati… In Jean-Yves, čigar vzdevek je »Dlesen«, je v tem smislu dobil del mene. Poleg tega sem srečal resničnega možakarja, imenovanega »Dlesen«! Prijatelju Pascalu, ki dela v moji producentski hiši, je žena pripravila presenečenje, poroko v Grand Canyonu blizu Las Vegasa. Vsi smo se dobili tam in tam sem spoznal nekega Jean-Yvesa, ki dela v turizmu, čigar vzdevek je »Dlesen« in čigar ženi je ime Isabelle. Neverjetno! Takoj sem poklical producente in kričal: »Dlesen« obstaja! Sijajen fant, ki pripoveduje slabe vice. Veliko sem ga opazoval.
V filmu so ganljive plati včasih prignane precej daleč, in to v težkih prizorih; predvsem v tistem v pivnici v Moskvi, kjer Jean-Yves Isabelli razkrije, da je dojel njen načrt… V takšnem položaju doslej niste bili pogosto. Vam je danes manj nerodno kazati čustva?
Ne vem… Spomnim se, da sem v filmu Joyeux Noël že imel precej ganljivih trenutkov, res pa je, da bolj ko čas beži, bolj si želim poenostavljati reči. V Čudovitem načrtu sem igral na karto ponižanja, ki doleti lik, a se med samo igro tega nisem zavedal – tega učinka, ki ga prinese prizor, o katerem govorite – dokler mi tega niso povedali; dokler tega nisem videl sam. To je zelo močno. Verjamem pa, ja, da zavedno ali nezavedno tja, kjer nočem videti čustev, postavim sram.
Vrnili ste se tudi k svojemu izvoru, saj ste začeli prav v mimiki: v Čudovitem načrtu spet uporabljate telo. Vidimo vas, kako plešete, se vrtite po možni anesteziji…
Natanko tako. Nadvse rad igral v prizorih, kakršen je ta, sploh v časih, ko se komedije vse bolj osredotočajo na govor in krutost. Fizično zahtevni prizori me vračajo k mojim začetkom. Kar pa je težko! Ruski ples je silno zapleten: gibi so neusklajeni, ne moreš se zanesti na tempo glasbe. Kar nekaj mesecev sem potreboval, da sem se ga naučil.
Film vžge tudi zato, ker ste se odlično ujeli z Diane. Pri Čudovitem načrtu spet sodelujeta.
Tako je. Diane poznam že od filma Joyeux Noël in vedel sem, da je smešna.
Videti jo v tem žanru je pravo odkritje.
Seveda je, saj je sijajna. To je njena prva komedija in od vsega začetka je zaupala Pascalu. Pred dvema letoma in pol smo skupaj večerjali v Los Angelesu, potem ko sva oba prebrala scenarij, pogovarjali smo se o njem; a nikoli si ne bi mislil, da bo v burleski znala iti tako daleč. Diane je preprosta in dostopna. Nisem dvomil, da se ljudje v nekaj letih lahko spremenijo. Diane bi lahko bila neodločna, misleč na svojo kariero v Ameriki. A na koncu se je lika lotila brez zavor, kot je tudi treba. Res sem bil navdušen, saj se je žanra tokrat lotila prvič. Prepričljiva je, smešna, najin par funkcionira. In poleg tega je to ona: prelepa. Poleg nje sem se družil z igralci, s katerimi bi želel še kdaj sodelovati – Alice Pol je sijanja, Jonathan Cohen, ki igra Dianinega svaka, je neznansko smešen in mi ga je že davno predstavil Arthur… To je veliki dar Pascala Chaumeila: izbere popolno igralsko zasedbo. Učinkovita je, skladna, smešna in rahločutna.
Če bi v filmu morali najti sporočilo, je to bržkone misel, da imajo vsi pravico do sreče, čeprav se ta pogosto skriva izza videza, konvencij in včasih tudi kletvic.
Osnova filma me zares spominja na knjigo o psihoanalizi Pierra Reya Une saison chez Lacan, ki govori o človeku, ki mu gre v poslu in zasebnem življenju vse kot po maslu, a nenadoma zapade v depresijo, ne da bi vedel, zakaj. Na začetku Čudovitega načrta imamo koncept idealnega para – s svojimi navadami, svojo srečo. In nato se vse znajde pod vprašajem zaradi družinskega prekletstva. Vsem so znani ti trenutki. Te idealne ljubezni. A drugi, konvencije in vsakodnevnost nam pokažejo drugačne plati. Tudi zato je film še kako aktualen: dandanes vse manj zahtevamo, da zgodbe trajajo; hitro odrežemo vse, ko se stvari zapletejo ali postanejo pretežke. Hitro se zatečemo v nasprotno skrajnost – na »nekaj drugega«.
http://www.youtube.com/watch?v=z_2o57ylhW0&feature=plcp
Ravno za Miklavža prihaja k nam Brad Pitt v trilerju Ubij jih nežno, ki ga je režiral Andrew Dominik po lastnem scenariju, ki ga je spisal po romanu Georgea V. Higginsa Cogan’s Trade.
Ubij jih nežno
Trije tepčki - sami sebi se zdijo silno prebrisani - oropajo igro pokra, ki poteka pot zaščito mafije, in s tem povzročijo sesutje lokalnega zločinskega sistema. Brat Pitt igra »čistilca«, ki ga najamejo, da izsledi roparje in ponovno vzpostavi red. V Ubij jih nežno igrajo še Richard Jenkins (The Vistor), James Gandolfini (The Sopranos), Ray Liotta (Narc), Scoot McNairy (Monsters), Ben Mendelsohn (Animal Kingdom), Vincent Curatola (The Sopranos), Max Casella, Trevor Long, Slaine in Sam Shepard. Črno komedijo je režiral Andrew Dominik (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford) po lastnem scenariju, ki ga je spisal po romanu Georgea V. Higginsa Cogan’s Trade. Producentje so Brad Pitt, Dede Gardner, Steve Schwartz, Paula Mae Schwartz in Anthony Katagas, koproducentje Roger Schwartz, Matthew Budman, Will French in Douglas Saylor Jr., izvršni producentje pa Megan Ellison, Marc Butan, Bill Johnson, Jim Seibel, Bob Weinstein, Harvey Weinstein, Adi Shankar in Spencer Silna. Za kamero so med drugimi sodelovali še direktor fotografije Greig Fraser, kostumografka Patricia Norris in montažer Brian A. Kates.
O FILMU
Johnny Amato bi po besedah Vincenta Curatole, ki ga igra, »rad prišel med 'pomembneže', kajti ti ne delajo, le odločitve sprejemajo.« V svojo tolpo pritegne Frankieja (Scott McNairy), ki ga je spoznal v zaporu, in se ima za njegovega mentorja. Toda skrbi ga partner (Ben Mendelsohn), ki ga Frankie privleče s seboj: »Russel je katastrofa na dveh nogah,« pravi Curatola. Dneva ne zna preživeti, ne da bi bil zadet, in denar za droge dobiva s preprodajo ukradenih psov. »Ni ravno čist – fizično, mentalno, čustveno ali v očeh zakona. Smrdi in umazan je,« pravi Medhelson o svojem liku. Ali, kot ga je označil Dominik, »pujs, ki išče zgolj potešitve.«
Zato je vprašanje, če jim bo podvig sploh uspel. Pa jim.
Markie Tratttman (Ray Liotta) – ki skrbi za to, da gredo kvartopirske partije kot po maslu, ima ob sebi vedno kakšno lepotičko in ga imajo vsi radi – je ob ropu partije pokra, ki je potekala pod mafijskim okriljem, najočitnejši osumljenec. »Pokličejo Jamesa Gandolfinija, ki igra Mickeyja, da mi pokaže vetra, a je fant preveč zapit,« se smeji Liotta. Zato Markieja premlatita »gorili«, ki ju je bil poslal sam, da pobereta kockarske dolgove. »Nihče noče več organizirati partij pokra, če se ljudje, ki so si drznili izvesti rop, še veselo sprehajajo naokoli. Dokazati moramo, da smo se dela lotili z vso resnostjo, zato pokličemo Jackieja Coogana; ta je iz svojega 'poklica' ustvaril pravo umetnost,« razlaga Richard Jenkins, ki igra šoferja, odvetnika in posrednika med morilcem Cooganom (Brad Pitt) in stranko, ki prvega najame, da zadevo razišče.
Andrewu Dominiku, ki si je film sprva zamislil kot dramo, se je vedno zdelo, »da kriminalistične drame v bistvu govorijo o kapitalizmu, saj prikazujejo, kako v osnovi deluje kapitalistična zamisel. Je tudi edini žanr, v katerem je povsem sprejemljivo, da like navdihuje sla po denarju. Nobenih preseravanj z 'družinskimi vrednotami' in 'sledenjem svojim sanjam'. Zamislil sem si film, poln ljudi, ki se ženejo za zelenci in ki se niti pod razno ne zavedajo, kako nesrečni so; ki se dolgočasijo v svojih službah; ki so žrtve svojih neodločnih in nesposobnih šefov; ki se omamljajo z drogami, seksom in alkoholom; ki svojih žrtev nikoli ne pogledajo v oči… In pomislil sem: To mora biti komedija.«
Komedija se ima za navdih pravzaprav zahvaliti trilerju iz sedemdesetih The Friends of Eddy Coyle po romanu Georgea V. Higginsa. »Film sem videl na TV,« razlaga režiser, »in takoj me je pritegnil realizem likov, situacij in dialogov. Brž sem po spletu pobrskal za Higginsom in ugotovil, da je bil dvajset let tožilec v Bostonu in da je napisal še dvajset drugih romanov, ki jih sploh več ne tiskajo. Ker Eddy Coyle v kinu ni bil uspešen, je Higgins po Hollywoodski logiki odpisan. Iz antikvariata sem si takoj dal poslati deset njegovih knjig in začel brati. Cogan’s Trade je bila na vrsti tretja – in takoj se mi je zdela kot nalašč za film: sijajni liki, sijajni dialogi, povsem enostaven zaplet.«
V ozadje tega zapleta – »ropa, ki ga organizirajo ljudje, ki v tem niso ravno najboljši,« kot pravi Mendelsohn, je Andrew postavil vladne poskuse s finančnimi injekcijami za reševanje gospodarstva in ga iz Detroita, kjer se odvija v knjigi, preselil v New Orleans. »Film smo hoteli posneti v razpadlem gospodarstvu v zvezni državi, ki ponuja najboljše odbitke,« razlaga režiser. Mendelsohn, ki z režiserjem prijateljuje že dvajset let, meni, da je»Andrew knjigo izvrstno priredil za filmsko platno. Mnogokrat se liki se sicer pogovarjajo, a so tako zaposleni z lastnimi zadevami, da skorajda ne dojamejo, kaj se dogaja z ostalimi naokoli. Imajo pa precej trden pogled na to, kako naj bi se svet vrtel.«
Garnerjeva poudarja, da je scenarij »poln ljubezni do tega, kaj ljudje govorijo in kako to povedo. Andrewa žene zgolj to, da predstavi, kako ljudje govorimo v resnici.« Da govorijo kot »zapletena človeška bitja, ne pa kot filmski liki,« pribije tudi Jenkins, podobno kot Garnerjeva nadušen nad Dominikovim scenarijem, medtem ko Garnerjeva zastavlja svojo besedo, da je »Andrew eden največjih režiserjev današnjega časa,« in je vesela, da so spet sodelovali z mnogimi iz igralske in ustvarjalne zasedbe filma The Assassination of Jesse James.
O IGRALCIH
Brad Pitt (Jackie/producent) se je z vlogami v filmih Moneyball, The Curious Case Of Benjamin Button in Twelve Monkeys potegoval za oskarja; za vlogo v slednjem je dobil zlati globus, za katerega se je potegoval tudi s filmi Moneyball, Legends of the Fall in Babel. Pred kratkim je posnel World War, ki ga je produciral – kot tudi Moneyball in Tree Of Life, v katerem je igral in ki je v Cannesu dobil zlato palmo ter se potegoval za oskarja. Nazadnje je igral v filmih Inglorious Basterds, Burn After Reading, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, Ocean’s Eleven, Ocean’s Twelve in Ocean’s Thirteen. Pitt je igralsko kariero začel v serijah in TV filmih, kot so Glory Days, The Image in Too Young To Die, preboj pa mu je uspel v z oskarjem nagrajeni mojstrovini Ridleyja Scotta Thelma and Louise. Nato je igral v Redfordovem A River Runs Through It, Senovem Kalifornia in Neil Jordanovem Interview With the Vampire, v Johnny Suede, True Romance, Sleepers, Seven Years in Tibet, Meet Joe Black, Se7en, Fight Club, Mr. and Mrs. Smith, Troy, Snatch, Full Frontal, Confessions of a Dangerous Mind…
Pitttovo podjetje Plan B Entertainment snuje in producira projekte tako za film kot TV in je doslej sodelovalo pri Scorsesejevem The Departed¬ (štirje oskarji), A Mighty Heart (več nominacij za Angelino Jolie), Time Traveller's Wife, The Private Lives of Pippa Lee, Charlie and the Chocolate Factory, Running With Scissors, Troy, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, Eat Pray Love in Kickass. Trenutno zaključujejo True Story Ruperta Goolda in Twelve Years a Slave Steva McQueena.
Scoot Mcnairy (Frankie), sicer tudi producent, se je z vlogo v drami Monsters Gartha Edwardsa potegoval za nagrado Angleškega neodvisnega filma. Nekaj nagrad je pobral tudi In Search for a Midnight Kiss, v katerem je igral in ga produciral. Nazadnje smo ga videli v Affleckovem Argo, s Kathryn Bigelow pa že snema njen še nenaslovljeni triler. Igral je v filmih The Off Hour in Art School Confidential ter gostoval v serijah, kot so Six Feet Under, Bones, My Name is Earl, The Shield in How I Met Your Mother. S prijateljem in menedžerjem Johnom Pierceom sta ustanovila podjetje The Group Films, ki trenutno pripravlja filmsko priredbo dokumentarca Frank and Cindy.
Ben Mendelsohn (Russell) v rodni Avstraliji velja za enega najboljših igralcev. Nazadnje je posnel The Place Beyond the Pines in igral v The Dark Knight Rises, The Killer Elite, Animal Kingdom, Beautiful Kate ob Rachel Griffiths, Australia, Vertical Limit, Mullett, Cosi, Spotswood, The Year My Voice Broke, The New World….
Na TV se je z vlogo v nadaljevanki Love My Way potegoval za nemalo nagrad; gostoval je v nekaterih najbolj slovitih avstralskih serijah: Halifax F.P., GP, Police Rescue, The Secret Life of Us. Tangle…
Dejaven je tudi v gledališču.
James Gandolfini (Mickey) po še eni uspešni sezoni na Broadwayu trenutno snema The Incredible Burt Wonderstone in Twylight Zones; pri slednjem bo spet sodeloval z Davidom Chasom (Sopranos). Nazadnje smo ga videli v filmih Violet and Daisy, Where the Wild Things Are, The Taking of Pelham 123, In the Loop in v TV filmu Cinema Verite, sicer pa je za TV sodeloval tudi pri dokumentarcih Wartorn in Alive Day Memories: Home from Iraq, ki ga je tudi izvršno produciral, ter v seriji The Sopranos, ki je požela nešteto nagrad – med njimi tudi Gandolfini za svojo igro. Igral je še v Romance and Cigarettes, Lonely Hearts, All The King’s Men, The Mexican, 8MM, The Mighty, The Juror, Get Shorty, Crimson Tide, True Romance…
Richard JENKINS (šofer) ima za seboj prek šestdeset celovečercev in nominacijo za oskarja za vlogo v drami The Visitor. Letos smo ga – ali ga še bomo – videli v komediji Darling Companion s Kevinom Klinom, Diane Keaton in Dianne Wiest, v grozljivki The Cabin in the Woods, v Refordovem The Company You Keep, v Liberal Arts in One Shot, sicer pa je kariero začel v On Valentine’s Day in nato igral v The Witches of Eastwick, Little Nikita, Sea of Love, Wolf, North Country, Fun With Dick & Jane, The Kingdom, Flirting With Disaster, Let Me In, Eat Pray Love, Friends With Benefits, Dear John, Burn After Reading, There’s Something About Mary, Me, Myself & Irene, Hall Pass, Random Hearts, The Man Who Wasn’t There, Intolerable Cruelty…
S TV zaslonov se ga najbolj spominjamo kot pokojnega patriarha družine Fisher v nadaljevanki Six Feet Under, nastopal pa je tudi v TV filmih in se udejstvoval v gledališču – tudi kot umetniški vodja.
Ray LIOTTA (Markie Trattman) je kariero, v kateri se ponaša s prek šestdesetimi celovečerci, začel v Demmejevem Something Wild; z vlogo se je potegoval za zlati globus, nato pa nadaljeval v Dominic and Eugene in Field of Dreams. A bržkone je najbolj znan in hvaljen v čevljih resničnega mafijca Henryja Hilla iz Scorsesejevega Goodfellas; zatem je igral v Copland, Hannibal, Heartbreakers, Blow, Narc, Date Night, Smokin’ Aces, Wanderlust, The Details… Kmalu ga bomo videli ob Ryanu Goslingu v The Place Beyond the Pines. Z gostujočo vlogo v najbolj gledani in opevani epizodi priljubljene nadaljevanke ER si je prislužil emmyja. V TV filmu The Rat Pack je igral Franka Sinatro, dejaven pa je tudi v gledališču.
Sam SHEPARD (Dillon), igralec, scenarist in dramaturg in režiser je dobitnik Pulitzerjeve nagrade za scenarij za igro Burried Child iz leta 1979. Z Michelangelom Antonioniem je spisal Zabriskie Point in prispeval scenarije za Wendersov Paris, Texas, Far North in Silent Tongue. Kot igralec je debitiral v drami Renaldo and Clara Boba Dylana in nato igral v Days Of Heaven, Raggedy Man, Frances, The Right Stuff (nominacija za oskarja), Country, Crimes of The Heart, Fool for Love (po lastnem scenariju), Steel Magnolias, Thunderheart, Voyager, The Pelican Brief, Hamlet, Swordfish, Black Hawk Down, The Notebook, Brothers, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, The Accidental Husband, Blackthorn, Safe House…
Bogata je tudi njegova bera TV filmov in miniserij: Lily Dale, Purgatory, Dash and Lilly (nominaciji za zlati globus in emmyja) One Kill, Wild Geese...
O USTVARJALCIH
Andrew DOMINIK (režija/scenarij) je začel pri oglasih in glasbenih videospotih in nato režijski krst prestal s celovečercem Chopper o avstralskem kriminalcu Chopperju Readu, ki je v domači Avstraliji pobral nemalo nagrad. Tudi njegov naslednji režijski podvig, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, je ustvarjalcem in zasedbi prinesel več nominacij in priznanj.
http://www.youtube.com/watch?v=uWVZJxoK6xg&feature=plcp
Letošnji december bo za nas še posebej prazničen, saj bomo končno dočakali filma Hobit: Nepričakovano potovanje in Pijevo življenje.
Napovednik Hobit: Nepričakovano potovanje:
http://www.youtube.com/watch?v=FB4g-mINPpM&feature=plcp
Napovednik Pijevo življenje:
http://www.youtube.com/watch?v=7MAiXyEiYk8&feature=plcp
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution
ČUDOVIT NAČRT (Un plan parfait)
Režija: Pascal Chaumeil
Scenarij: Laurent Zeitoun in Yoann Gromb
Igrajo: Diane Kruger, Dany Boon in Alice Pol
Isabella je, da se izogne družinskemu prekletstvu, ki uniči sleherni zakon v njeni družini, pripravila načrt, kako se poročiti z moškim, ki ga ljubi: našla bo kakega tepčka, ga zapeljala, se z njim poročila in ločila. Popoln načrt – le da je njena žrtev peklenski Jean-Yves Berthier, urednik nekega turističnega vodnika, s katerim bo šla vse od Kilimandžara do Moskve. Poročno potovanje v dobrem… in predvsem zlem…
POGOVOR Z REŽISERJEM
PASCAL CHAUMEIL
Pa začnimo s kratko psihoanalizo! Čudovit načrt je vaš drugi celovečerec in, podobno kot Arnacoeur, govori o tem, kako težko je združiti dva človeka. Katere težave imate vi v življenju v dvoje?
Zagotavljam vam, da v dvoje živim zelo stabilno. Že 25 pet let živim z isto žensko! Po moje je sentimentalen zaplet najboljši pogon za dramo; temelj, ki zgodbi daje ustvarjalnost, filmu pa omogoča, da preide iz okvirjev. Takšna sentimentalna zasnova gledalca pritegne čez celoten film. Eden od razlogov, zakaj film deluje, je, da ima dodobra obdelani dve plati: gre za komedijo – in to zares smešno – in ljubezenski film. Kar se tiče komedije, se strinjam s scenaristoma (Laurent Zeitoun in Yoann Gromb), da je treba v nekem trenutku čustva poglobiti. Čeprav se film začne kot čista zabava, je pomembno, da se v določenem trenutku skrbno razišče ljubezen, brez strahu pred romantiko. Pri tem pa se trudimo, da ne zaidemo v osladnost. Like je v nekem trenutku treba pripeljati do klasične dileme med strastmi in razumom.
V filmu uporabljate oster, grob jezik.
V resnici rad delam s koncepti, ki so pogosto na meji resničnosti, zato želim, da so liki in položaji zasidrani v resničnem, konkretnem svetu. Tudi zato mora biti v medčloveških in družinskih odnosih nekaj grobosti, ostrine in raznolikosti. Tovrsten realizem mi odgovarja; zame je nepogrešljiv. Če na primer pogledamo prizor v Afriki, mislim, da nismo prikazali dežele z razglednic ali je postavili v studiu. Snemali smo po resničnih četrtih, z resničnimi ljudmi.
Pa se vrnimo k filmskemu paru: Dany Boon in Diane Kruger.
Pri Danyju sta me zanimala njegov fizični dar in nadarjenost za burlesko. Navdušuje me sodelovanje z nekom, ki ima čut za vizualno komedijo; in zakršnega doslej še nisem izkusil. Danyja postavljam ob bok raznim enako raznolikim in nadarjenim igralcem: Peter Sellers, Louis de Funès, Bourvil ali, med novejšimi, Jim Carrey. Poleg tega se mi je vedno zdelo, da Dany v filmih, v katerih je igral, pogosto ni bil docela izkoriščen. Je igralec, ki se zna preobremeniti in biti hkrati dosleden; bilo je zanimivo raziskovati njegov razpon, ki je precej širok. Veliko sva delala skupaj, da najdeva primeren ton, ne da bi se pri tem bala, da bi šla v prizorih čiste komedije – ki meji na burlesko – predaleč; pri drugih prizorih pa sva iskala zadržanost in prefinjenost. Dany je izjemno domiseln in svoje zamisli zlahka predlaga drugim. Velikodušen je in ne boji se preizkušanja. Niti v enem samem trenutku se mi ni zdelo, da delam s še enim režiserjem: seveda obvlada režijo, a do popolnosti se je našel v vlogi igralca.
Pa Diane? Postavili ste jo ne le nekam, kjer je še nismo videli, temveč tudi nekam, kjer si je sicer ne bi znali niti zamisliti.
Res je – pri izboru igralke ali igralca vedno tvegaš, če mora početi nekaj, česar doslej še ni. Poleg tega je Isabelle, ki jo igra Diane, precej zapletena ženska; veliko laže in nenehno igra. Te reči je pred kamero težko pričarati, saj moraš obvladati interpretacijo na dveh ravneh: eno, ki je namenjena drugim likom, in eno zase… Gre za ravnovesje in že na prvih bralnih vajah sem videl, da Diane to energijo, dar in bistrost ima. Poleg tega je ima to redko sposobnost, da pritegne pozornost. Kamera jo obožuje. In bogato domišljijo ima, neverjetno energijo in neprimerljivo delovno vnemo. Hotela se je izkazati v komediji v tem žanru še ni igrala. Zanjo je bil to velik izziv. A takoj, ko se je pojavila na snemanju, jo je vodil nagon – podobno kot Danyja.
Druga pomembna stvar v filmu je kakovost fotografije. Predvsem v Franciji komedije pogosto snemajo brez pretirane pozornosti na osvetlitev in scenografijo.
Tudi to mi je zelo pomembno. Določena mera vizualne elegance ne preprečuje smešnosti in uživanja. Ker v komediji pogosto nastanejo položaji, ki so na meji dobrega okusa, je treba najti klasično in elegantno formo, ki gledalcu pričara celotno podobo. Na zaslonu to pomeni skrb za kadre, sceno, osvetlitev – vse to rad ustvarjam skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci. Naj še posebej omenim direktorja fotografije Glynna Speeckaerta, snemalca kadrov Patricka de Ranterja in scenografa Hervéja Galleta, ki so s harmonijo in prefinjenostjo veliko doprinesli k filmu.
POGOVOR S SCENARISTOM
LAURENT ZEITOUN
Kaj je bila vaša osnovna zamisel, ko ste se lotili scenarija? Kaj ste s Čudovitim načrtom skušali povedati?
Pred tem filmom sem imel priložnost sodelovati pri drugih romantičnih komedijah, kot sta Pręte-moi ta main in Arnacoeur; ta žanr imam rad. Vendar sem ga hotel tokrat pričarati na nov način, skozi pustolovščino in potovanje. Osnovni razlog je bil, da igralki ponudim glavno vlogo romantične junakinje, okoli katere se splete celotna komedija. Diane Kruger je tem izzivi dorasla in se je v žanru, v katerem si je doslej nismo znali predstavljati, odlično odrezala.
Treba je poudariti, da Čudovit načrti ni nadaljevanje filma Arnacoeur.
Seveda gre za dve romantični komediji, a to je tudi edino, kar ju povezuje. Arnacoeur je navdih našel pri ameriških filmih iz štiridesetih, Čudovit načrt pa je poklon francoskim pustolovskim filmom, kakršna sta L’Hommede Rio v režiji Philippa de Broca ali Le Sauvage Jean-Paula Rappeneauja.
Verjetno Dany Boon pričaka te vaše scenaristične namere. Videti je kot klovn, dober komik je, premore pa tudi čustveno plat.
Vsekakor. Dany je pravi genij komedije. V dobesednem smislu. Srčno smo si želeli sodelovati z njim – in nismo bili razočarani. Nasmejal nas je in dotaknil se nas je, predvsem v prizoru v Moskvi, ko gledalcem in liku Diane Kruger pokaže, da se zaveda, da ga ima za žrtev. Hkrati ima otožno plat, skoraj melanholično, ki smo jo prav tako izkoristili. Tako dobro se je izšlo, da smo takoj pripravili nov scenarij, po katerem je Dany poleti v režiji Alexandra Coffreja posnel Eyjafjallajökull. Rad bi, da ga ljudje odkrijejo kot velikega komika. Velikokrat ga primerjajo z Bourvilom, a je predvsem Dany Boon.
POGOVOR Z GLAVNIM IGRALCEM
DANY BOON
Dokaj malo snemate; zdi se, da pazljivo izbirate projekte. Kaj vas je pritegnilo k Čudovitemu načrtu?
Pred dvema letoma me je poklical Laurent Zeitoun, ki ga poznam že prek 20 let; hotel je, da preberem scenarij, ki ga je bil ravnokar napisal. In sem ga, takoj. Pritegnili so me zgodba in komični zapleti. Prejmem in preberem veliko scenarijev in običajno je treba deset dni, da se sploh odločim. Za Čudovit načrt sem se odločil takoj naslednji dan; poklical sem Laurenta in mu povedal, da mi je zelo všeč.
Čeprav gre za romantično komedijo, film v enaki meri poudarja smeh in čustva.
Moji liki so pogosto brez te čustvene razsežnosti, res. Ta lik pa je na začetku precej trapast in nespreten – kar je enostavno igrati! – a sčasoma pride do realističnega pogleda, ki je na trenutke precej težak.
Imate z likom kakšne skupne točke? Jean-Yves je velik pustolovec, turistični vodič, nekoliko nespreten, a dobrega srca.
Kakopak! Predvsem z njegovimi šalami, ki niso vedno okusne. Če si komik in tvoje šale ne vžgejo, je treba požreti ponižanje; a se preživi. Včasih je to celo zdravo – ne tako kot pri kirurgih. Mi se opravičujemo, češ, Vsaj skušal sem vas nasmejati… In Jean-Yves, čigar vzdevek je »Dlesen«, je v tem smislu dobil del mene. Poleg tega sem srečal resničnega možakarja, imenovanega »Dlesen«! Prijatelju Pascalu, ki dela v moji producentski hiši, je žena pripravila presenečenje, poroko v Grand Canyonu blizu Las Vegasa. Vsi smo se dobili tam in tam sem spoznal nekega Jean-Yvesa, ki dela v turizmu, čigar vzdevek je »Dlesen« in čigar ženi je ime Isabelle. Neverjetno! Takoj sem poklical producente in kričal: »Dlesen« obstaja! Sijajen fant, ki pripoveduje slabe vice. Veliko sem ga opazoval.
V filmu so ganljive plati včasih prignane precej daleč, in to v težkih prizorih; predvsem v tistem v pivnici v Moskvi, kjer Jean-Yves Isabelli razkrije, da je dojel njen načrt… V takšnem položaju doslej niste bili pogosto. Vam je danes manj nerodno kazati čustva?
Ne vem… Spomnim se, da sem v filmu Joyeux Noël že imel precej ganljivih trenutkov, res pa je, da bolj ko čas beži, bolj si želim poenostavljati reči. V Čudovitem načrtu sem igral na karto ponižanja, ki doleti lik, a se med samo igro tega nisem zavedal – tega učinka, ki ga prinese prizor, o katerem govorite – dokler mi tega niso povedali; dokler tega nisem videl sam. To je zelo močno. Verjamem pa, ja, da zavedno ali nezavedno tja, kjer nočem videti čustev, postavim sram.
Vrnili ste se tudi k svojemu izvoru, saj ste začeli prav v mimiki: v Čudovitem načrtu spet uporabljate telo. Vidimo vas, kako plešete, se vrtite po možni anesteziji…
Natanko tako. Nadvse rad igral v prizorih, kakršen je ta, sploh v časih, ko se komedije vse bolj osredotočajo na govor in krutost. Fizično zahtevni prizori me vračajo k mojim začetkom. Kar pa je težko! Ruski ples je silno zapleten: gibi so neusklajeni, ne moreš se zanesti na tempo glasbe. Kar nekaj mesecev sem potreboval, da sem se ga naučil.
Film vžge tudi zato, ker ste se odlično ujeli z Diane. Pri Čudovitem načrtu spet sodelujeta.
Tako je. Diane poznam že od filma Joyeux Noël in vedel sem, da je smešna.
Videti jo v tem žanru je pravo odkritje.
Seveda je, saj je sijajna. To je njena prva komedija in od vsega začetka je zaupala Pascalu. Pred dvema letoma in pol smo skupaj večerjali v Los Angelesu, potem ko sva oba prebrala scenarij, pogovarjali smo se o njem; a nikoli si ne bi mislil, da bo v burleski znala iti tako daleč. Diane je preprosta in dostopna. Nisem dvomil, da se ljudje v nekaj letih lahko spremenijo. Diane bi lahko bila neodločna, misleč na svojo kariero v Ameriki. A na koncu se je lika lotila brez zavor, kot je tudi treba. Res sem bil navdušen, saj se je žanra tokrat lotila prvič. Prepričljiva je, smešna, najin par funkcionira. In poleg tega je to ona: prelepa. Poleg nje sem se družil z igralci, s katerimi bi želel še kdaj sodelovati – Alice Pol je sijanja, Jonathan Cohen, ki igra Dianinega svaka, je neznansko smešen in mi ga je že davno predstavil Arthur… To je veliki dar Pascala Chaumeila: izbere popolno igralsko zasedbo. Učinkovita je, skladna, smešna in rahločutna.
Če bi v filmu morali najti sporočilo, je to bržkone misel, da imajo vsi pravico do sreče, čeprav se ta pogosto skriva izza videza, konvencij in včasih tudi kletvic.
Osnova filma me zares spominja na knjigo o psihoanalizi Pierra Reya Une saison chez Lacan, ki govori o človeku, ki mu gre v poslu in zasebnem življenju vse kot po maslu, a nenadoma zapade v depresijo, ne da bi vedel, zakaj. Na začetku Čudovitega načrta imamo koncept idealnega para – s svojimi navadami, svojo srečo. In nato se vse znajde pod vprašajem zaradi družinskega prekletstva. Vsem so znani ti trenutki. Te idealne ljubezni. A drugi, konvencije in vsakodnevnost nam pokažejo drugačne plati. Tudi zato je film še kako aktualen: dandanes vse manj zahtevamo, da zgodbe trajajo; hitro odrežemo vse, ko se stvari zapletejo ali postanejo pretežke. Hitro se zatečemo v nasprotno skrajnost – na »nekaj drugega«.
http://www.youtube.com/watch?v=z_2o57ylhW0&feature=plcp
Ravno za Miklavža prihaja k nam Brad Pitt v trilerju Ubij jih nežno, ki ga je režiral Andrew Dominik po lastnem scenariju, ki ga je spisal po romanu Georgea V. Higginsa Cogan’s Trade.
Ubij jih nežno
Trije tepčki - sami sebi se zdijo silno prebrisani - oropajo igro pokra, ki poteka pot zaščito mafije, in s tem povzročijo sesutje lokalnega zločinskega sistema. Brat Pitt igra »čistilca«, ki ga najamejo, da izsledi roparje in ponovno vzpostavi red. V Ubij jih nežno igrajo še Richard Jenkins (The Vistor), James Gandolfini (The Sopranos), Ray Liotta (Narc), Scoot McNairy (Monsters), Ben Mendelsohn (Animal Kingdom), Vincent Curatola (The Sopranos), Max Casella, Trevor Long, Slaine in Sam Shepard. Črno komedijo je režiral Andrew Dominik (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford) po lastnem scenariju, ki ga je spisal po romanu Georgea V. Higginsa Cogan’s Trade. Producentje so Brad Pitt, Dede Gardner, Steve Schwartz, Paula Mae Schwartz in Anthony Katagas, koproducentje Roger Schwartz, Matthew Budman, Will French in Douglas Saylor Jr., izvršni producentje pa Megan Ellison, Marc Butan, Bill Johnson, Jim Seibel, Bob Weinstein, Harvey Weinstein, Adi Shankar in Spencer Silna. Za kamero so med drugimi sodelovali še direktor fotografije Greig Fraser, kostumografka Patricia Norris in montažer Brian A. Kates.
O FILMU
Johnny Amato bi po besedah Vincenta Curatole, ki ga igra, »rad prišel med 'pomembneže', kajti ti ne delajo, le odločitve sprejemajo.« V svojo tolpo pritegne Frankieja (Scott McNairy), ki ga je spoznal v zaporu, in se ima za njegovega mentorja. Toda skrbi ga partner (Ben Mendelsohn), ki ga Frankie privleče s seboj: »Russel je katastrofa na dveh nogah,« pravi Curatola. Dneva ne zna preživeti, ne da bi bil zadet, in denar za droge dobiva s preprodajo ukradenih psov. »Ni ravno čist – fizično, mentalno, čustveno ali v očeh zakona. Smrdi in umazan je,« pravi Medhelson o svojem liku. Ali, kot ga je označil Dominik, »pujs, ki išče zgolj potešitve.«
Zato je vprašanje, če jim bo podvig sploh uspel. Pa jim.
Markie Tratttman (Ray Liotta) – ki skrbi za to, da gredo kvartopirske partije kot po maslu, ima ob sebi vedno kakšno lepotičko in ga imajo vsi radi – je ob ropu partije pokra, ki je potekala pod mafijskim okriljem, najočitnejši osumljenec. »Pokličejo Jamesa Gandolfinija, ki igra Mickeyja, da mi pokaže vetra, a je fant preveč zapit,« se smeji Liotta. Zato Markieja premlatita »gorili«, ki ju je bil poslal sam, da pobereta kockarske dolgove. »Nihče noče več organizirati partij pokra, če se ljudje, ki so si drznili izvesti rop, še veselo sprehajajo naokoli. Dokazati moramo, da smo se dela lotili z vso resnostjo, zato pokličemo Jackieja Coogana; ta je iz svojega 'poklica' ustvaril pravo umetnost,« razlaga Richard Jenkins, ki igra šoferja, odvetnika in posrednika med morilcem Cooganom (Brad Pitt) in stranko, ki prvega najame, da zadevo razišče.
Andrewu Dominiku, ki si je film sprva zamislil kot dramo, se je vedno zdelo, »da kriminalistične drame v bistvu govorijo o kapitalizmu, saj prikazujejo, kako v osnovi deluje kapitalistična zamisel. Je tudi edini žanr, v katerem je povsem sprejemljivo, da like navdihuje sla po denarju. Nobenih preseravanj z 'družinskimi vrednotami' in 'sledenjem svojim sanjam'. Zamislil sem si film, poln ljudi, ki se ženejo za zelenci in ki se niti pod razno ne zavedajo, kako nesrečni so; ki se dolgočasijo v svojih službah; ki so žrtve svojih neodločnih in nesposobnih šefov; ki se omamljajo z drogami, seksom in alkoholom; ki svojih žrtev nikoli ne pogledajo v oči… In pomislil sem: To mora biti komedija.«
Komedija se ima za navdih pravzaprav zahvaliti trilerju iz sedemdesetih The Friends of Eddy Coyle po romanu Georgea V. Higginsa. »Film sem videl na TV,« razlaga režiser, »in takoj me je pritegnil realizem likov, situacij in dialogov. Brž sem po spletu pobrskal za Higginsom in ugotovil, da je bil dvajset let tožilec v Bostonu in da je napisal še dvajset drugih romanov, ki jih sploh več ne tiskajo. Ker Eddy Coyle v kinu ni bil uspešen, je Higgins po Hollywoodski logiki odpisan. Iz antikvariata sem si takoj dal poslati deset njegovih knjig in začel brati. Cogan’s Trade je bila na vrsti tretja – in takoj se mi je zdela kot nalašč za film: sijajni liki, sijajni dialogi, povsem enostaven zaplet.«
V ozadje tega zapleta – »ropa, ki ga organizirajo ljudje, ki v tem niso ravno najboljši,« kot pravi Mendelsohn, je Andrew postavil vladne poskuse s finančnimi injekcijami za reševanje gospodarstva in ga iz Detroita, kjer se odvija v knjigi, preselil v New Orleans. »Film smo hoteli posneti v razpadlem gospodarstvu v zvezni državi, ki ponuja najboljše odbitke,« razlaga režiser. Mendelsohn, ki z režiserjem prijateljuje že dvajset let, meni, da je»Andrew knjigo izvrstno priredil za filmsko platno. Mnogokrat se liki se sicer pogovarjajo, a so tako zaposleni z lastnimi zadevami, da skorajda ne dojamejo, kaj se dogaja z ostalimi naokoli. Imajo pa precej trden pogled na to, kako naj bi se svet vrtel.«
Garnerjeva poudarja, da je scenarij »poln ljubezni do tega, kaj ljudje govorijo in kako to povedo. Andrewa žene zgolj to, da predstavi, kako ljudje govorimo v resnici.« Da govorijo kot »zapletena človeška bitja, ne pa kot filmski liki,« pribije tudi Jenkins, podobno kot Garnerjeva nadušen nad Dominikovim scenarijem, medtem ko Garnerjeva zastavlja svojo besedo, da je »Andrew eden največjih režiserjev današnjega časa,« in je vesela, da so spet sodelovali z mnogimi iz igralske in ustvarjalne zasedbe filma The Assassination of Jesse James.
O IGRALCIH
Brad Pitt (Jackie/producent) se je z vlogami v filmih Moneyball, The Curious Case Of Benjamin Button in Twelve Monkeys potegoval za oskarja; za vlogo v slednjem je dobil zlati globus, za katerega se je potegoval tudi s filmi Moneyball, Legends of the Fall in Babel. Pred kratkim je posnel World War, ki ga je produciral – kot tudi Moneyball in Tree Of Life, v katerem je igral in ki je v Cannesu dobil zlato palmo ter se potegoval za oskarja. Nazadnje je igral v filmih Inglorious Basterds, Burn After Reading, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, Ocean’s Eleven, Ocean’s Twelve in Ocean’s Thirteen. Pitt je igralsko kariero začel v serijah in TV filmih, kot so Glory Days, The Image in Too Young To Die, preboj pa mu je uspel v z oskarjem nagrajeni mojstrovini Ridleyja Scotta Thelma and Louise. Nato je igral v Redfordovem A River Runs Through It, Senovem Kalifornia in Neil Jordanovem Interview With the Vampire, v Johnny Suede, True Romance, Sleepers, Seven Years in Tibet, Meet Joe Black, Se7en, Fight Club, Mr. and Mrs. Smith, Troy, Snatch, Full Frontal, Confessions of a Dangerous Mind…
Pitttovo podjetje Plan B Entertainment snuje in producira projekte tako za film kot TV in je doslej sodelovalo pri Scorsesejevem The Departed¬ (štirje oskarji), A Mighty Heart (več nominacij za Angelino Jolie), Time Traveller's Wife, The Private Lives of Pippa Lee, Charlie and the Chocolate Factory, Running With Scissors, Troy, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, Eat Pray Love in Kickass. Trenutno zaključujejo True Story Ruperta Goolda in Twelve Years a Slave Steva McQueena.
Scoot Mcnairy (Frankie), sicer tudi producent, se je z vlogo v drami Monsters Gartha Edwardsa potegoval za nagrado Angleškega neodvisnega filma. Nekaj nagrad je pobral tudi In Search for a Midnight Kiss, v katerem je igral in ga produciral. Nazadnje smo ga videli v Affleckovem Argo, s Kathryn Bigelow pa že snema njen še nenaslovljeni triler. Igral je v filmih The Off Hour in Art School Confidential ter gostoval v serijah, kot so Six Feet Under, Bones, My Name is Earl, The Shield in How I Met Your Mother. S prijateljem in menedžerjem Johnom Pierceom sta ustanovila podjetje The Group Films, ki trenutno pripravlja filmsko priredbo dokumentarca Frank and Cindy.
Ben Mendelsohn (Russell) v rodni Avstraliji velja za enega najboljših igralcev. Nazadnje je posnel The Place Beyond the Pines in igral v The Dark Knight Rises, The Killer Elite, Animal Kingdom, Beautiful Kate ob Rachel Griffiths, Australia, Vertical Limit, Mullett, Cosi, Spotswood, The Year My Voice Broke, The New World….
Na TV se je z vlogo v nadaljevanki Love My Way potegoval za nemalo nagrad; gostoval je v nekaterih najbolj slovitih avstralskih serijah: Halifax F.P., GP, Police Rescue, The Secret Life of Us. Tangle…
Dejaven je tudi v gledališču.
James Gandolfini (Mickey) po še eni uspešni sezoni na Broadwayu trenutno snema The Incredible Burt Wonderstone in Twylight Zones; pri slednjem bo spet sodeloval z Davidom Chasom (Sopranos). Nazadnje smo ga videli v filmih Violet and Daisy, Where the Wild Things Are, The Taking of Pelham 123, In the Loop in v TV filmu Cinema Verite, sicer pa je za TV sodeloval tudi pri dokumentarcih Wartorn in Alive Day Memories: Home from Iraq, ki ga je tudi izvršno produciral, ter v seriji The Sopranos, ki je požela nešteto nagrad – med njimi tudi Gandolfini za svojo igro. Igral je še v Romance and Cigarettes, Lonely Hearts, All The King’s Men, The Mexican, 8MM, The Mighty, The Juror, Get Shorty, Crimson Tide, True Romance…
Richard JENKINS (šofer) ima za seboj prek šestdeset celovečercev in nominacijo za oskarja za vlogo v drami The Visitor. Letos smo ga – ali ga še bomo – videli v komediji Darling Companion s Kevinom Klinom, Diane Keaton in Dianne Wiest, v grozljivki The Cabin in the Woods, v Refordovem The Company You Keep, v Liberal Arts in One Shot, sicer pa je kariero začel v On Valentine’s Day in nato igral v The Witches of Eastwick, Little Nikita, Sea of Love, Wolf, North Country, Fun With Dick & Jane, The Kingdom, Flirting With Disaster, Let Me In, Eat Pray Love, Friends With Benefits, Dear John, Burn After Reading, There’s Something About Mary, Me, Myself & Irene, Hall Pass, Random Hearts, The Man Who Wasn’t There, Intolerable Cruelty…
S TV zaslonov se ga najbolj spominjamo kot pokojnega patriarha družine Fisher v nadaljevanki Six Feet Under, nastopal pa je tudi v TV filmih in se udejstvoval v gledališču – tudi kot umetniški vodja.
Ray LIOTTA (Markie Trattman) je kariero, v kateri se ponaša s prek šestdesetimi celovečerci, začel v Demmejevem Something Wild; z vlogo se je potegoval za zlati globus, nato pa nadaljeval v Dominic and Eugene in Field of Dreams. A bržkone je najbolj znan in hvaljen v čevljih resničnega mafijca Henryja Hilla iz Scorsesejevega Goodfellas; zatem je igral v Copland, Hannibal, Heartbreakers, Blow, Narc, Date Night, Smokin’ Aces, Wanderlust, The Details… Kmalu ga bomo videli ob Ryanu Goslingu v The Place Beyond the Pines. Z gostujočo vlogo v najbolj gledani in opevani epizodi priljubljene nadaljevanke ER si je prislužil emmyja. V TV filmu The Rat Pack je igral Franka Sinatro, dejaven pa je tudi v gledališču.
Sam SHEPARD (Dillon), igralec, scenarist in dramaturg in režiser je dobitnik Pulitzerjeve nagrade za scenarij za igro Burried Child iz leta 1979. Z Michelangelom Antonioniem je spisal Zabriskie Point in prispeval scenarije za Wendersov Paris, Texas, Far North in Silent Tongue. Kot igralec je debitiral v drami Renaldo and Clara Boba Dylana in nato igral v Days Of Heaven, Raggedy Man, Frances, The Right Stuff (nominacija za oskarja), Country, Crimes of The Heart, Fool for Love (po lastnem scenariju), Steel Magnolias, Thunderheart, Voyager, The Pelican Brief, Hamlet, Swordfish, Black Hawk Down, The Notebook, Brothers, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, The Accidental Husband, Blackthorn, Safe House…
Bogata je tudi njegova bera TV filmov in miniserij: Lily Dale, Purgatory, Dash and Lilly (nominaciji za zlati globus in emmyja) One Kill, Wild Geese...
O USTVARJALCIH
Andrew DOMINIK (režija/scenarij) je začel pri oglasih in glasbenih videospotih in nato režijski krst prestal s celovečercem Chopper o avstralskem kriminalcu Chopperju Readu, ki je v domači Avstraliji pobral nemalo nagrad. Tudi njegov naslednji režijski podvig, The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, je ustvarjalcem in zasedbi prinesel več nominacij in priznanj.
http://www.youtube.com/watch?v=uWVZJxoK6xg&feature=plcp
Letošnji december bo za nas še posebej prazničen, saj bomo končno dočakali filma Hobit: Nepričakovano potovanje in Pijevo življenje.
Napovednik Hobit: Nepričakovano potovanje:
http://www.youtube.com/watch?v=FB4g-mINPpM&feature=plcp
Napovednik Pijevo življenje:
http://www.youtube.com/watch?v=7MAiXyEiYk8&feature=plcp
tekst in foto: Blitz Film & Video Distribution
