Namen srečanja je:
- širši javnosti predstaviti problem prehoda filmske produkcije na digitalno tehniko,
- predstaviti proces digitalizacije v Evrop in v slovenskih kinematografih,
- spodbuditi Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti k čimprejšnjemu začetku digitalizacije članic Art kino mreže Slovenije,
- na primeru Planet Tuš Koper, kjer so med zadnjimi v Sloveniji odprli moderen, tehnološko dovršen kino center preveriti, kaj kokretno pomeni prehod na digitalno tehnologijo in kakšno dodano vrednost za nas pomeni tako opremljena dvorana.
- Ogledali si bomo primerjalno filmsko projekcijo s 35 mm kino projektorja, digitalnega projektorja in 3D projekcijo.
K sodelovanju smo povabili Ministrstvo za kulturo, ki naj bi na srečanju predstavilo svoje poglede in usmeritev razvoja art kino mreže, kje in kdaj vidi možnosti za sofinaciranje digitalizacije dvoran in kakšne so poti do evropskih sredstev za tehnološko posodobitev te javne infrastrukture. Strokovno srečanje je namenjeno članom Art kino mreže Slovenije in njihovim direktorjem, strokovnim sodelavcev za podočje kinematografije, kinooperaterjem ter vsem, ki jih to področje zanima.
Prosimo Vas, da za potrditev udeležbe izpolnite priloženo prijavnico in jo najkasneje do torka, 1. junija 2010, pošljete na naš naslov: Art kino mreža Slovenije, Francetova ulica 5, 2380 Slovenj Gradec ali po e-pošti: artkinomrezaslovenije@gmail.com.
PROGRAM STROKOVNEGA SREČANJA
DIGITALIZACIJA KINEMATOGRAFOV V SLOVENIJI
Planet Tuš Koper, petek, 4. junij 2010
9.30 Registracija udeležencev.
10.00 – 10.30 Uvodni pozdrav in kratek povzetek konference 24. in 25. 11. 2009 Mreženje in digitalizacija art kinematografov – Marija Štalekar in Aleš Uhan.
10.30 – 10.45 Kako dolgo še filmi na 35 mm traku in kakšne standarde za digitalno predvajanje bodo zahtevali producenti ? Predstavniki distributerjev v Sloveniji.
10.45 – 11.00 Vloga postprodukcije v dobi digitalnih kinematografov.
– Zoran Mihailovič in Emil Svetlik, Artrebel9 d. o. o.
11.00 – 11.15 Prednosti in pomanjkljivosti digitalne kino tehnologije na primeru Planet Tuš Koper, Kristjan Brusl.
11.15 – 11.30 Predstavitev ene izmed digitalnih kino tehnologij, prostorske zahteve in potrebna infrastruktura, Jani Medič, TSE d. o. o.
11.30 – 11.45 Sodobna (3D) kino dvorana kot multimedijsko družabno središče. - Edvard Strnad, Procadd d. o. o.
11.45 – 12.00 Predstavnik/ca Ministrstva za kulturo RS.
12.15 – 13.15 Razprava.
13.15 – 13.45 Odmor.
14.00 – 15.00 Kratka projekcija filma s 35 mm projektorjem, digitalnim projektorjem, 3D projekcija in po skupinah ogled projekcijske kabine.
Art kino mreža - združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije je, kot je bilo predstavljeno 5. 3. 2010, na ustanovni skupščini v Velenju, združenje trenutno 21 malih slovenskih kinematografov, ki so stopili skupaj, da bi se spoprijeli s sodobnimi izzivi kinematografije.
Namen združenja je širiti raznolikost filmske ponudbe s prikazovanjem kakovostnih in umetniških filmov (predvsem filmov evropske produkcije) v čim več krajih po Sloveniji. Posebno skrb združenje namenja razvoju kakovostne kinematografske dejavnosti in projektom filmske vzgoje. Zato s kroženjem informacij, mrežnim povezovanjem, in zastopanjem interesa prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma želi konstruktivno prispevati k celostni ureditvi in razvoju področja kinematografije pri nas.
Pred novoustanovljenim združenjem je že takoj na začetku velika naloga. Sistematično je potrebno zbrati in urediti podatke o slovenskih kinematografih, vzpostaviti informacijski servis prikazovalcem, svojim članom in med njimi vzpodbuditi učinkovito kroženje informacij, predvsem pa vzpostaviti konstruktiven dialog s tvorci kulturne politike. Združenje si bo prav od slednjih prizadevalo pridobiti podporo za delovanje, do tedaj pa izključni vir financiranja ostajajo članarine.
Največji izziv s katerim se danes srečuje kinematografija je prehod na digitalno kinematografsko tehniko. Kakovostne projekcije s 35mm traku bodo v kratkem nadomestile projekcije z digitalnih nosilcev. In čeprav se večina kinematografov že srečuje z 'video projekcijami', je 'digitalni kino', ki omogoča kakovostno kinematografsko izkušnjo in ne nazadnje omogoča tudi 3D projekcije filmov, zaradi finančne preobsežnosti dosegljiv le večjima komercialnima mrežama, Planetu Tuš in Koloseju.
Digitalizacija je neizogibna. Ko jo bodo veliki kinematografi izpeljali, bo kaj hitro tudi distribucija v celoti digitalizirana. Filmov na 35 mm traku preprosto ne bo več. Samo pravočasen prehod na digitalno kinematografsko tehniko lokalnim kinodvoranam zagotavlja preživetje.
Problematika digitalizacije kinematografov seveda ni omejena zgolj na Slovenijo, vendar pa so razvitejše evropske države že poiskale rešitve in razvile mehanizme podpore državnim z državnimi sredstvi, bodisi so podprle vse kinematografe (Norveška, Francija, Nemčija…), bodisi zgolj tiste, ki prikazujejo neodvisno (ali evropsko) filmsko produkcijo (Anglija, Poljska…).
Medtem ko evropska kulturna politika filma prek programov MEDIA spodbuja digitalizacijo kinematografov, iskanje konkretnih rešitev prepušča posameznim državam članicam. Neposreden evropski mehanizem podpore tako še ni na voljo, vendar pa tega ne moremo reči za nekatere posredne. Del sredstev za digitalizacijo lokalnih kinematografov bi bilo tako moč zagotoviti prek evropskih kohezijskih skladov, saj gre za razvijanje lokalne kulturne infrastrukture.
Digitalizacija slovenskih kinodvoran je projekt nacionalnega pomena. Art kino mreža si bo zato v prvi vrsti prizadevala za pripravo strokovno utemeljenega nacionalnega modela, v katerega so vključene tako državne (ali paradržavne) institucije, kakor tudi lokalne skupnosti, ki so večinoma lastnice ali ustanoviteljica kinematografov po Sloveniji.
Upravni odbor Združenja
tekst in foto: Art kino mreža Slovenije
http://kinomreza.wordpress.com/
- širši javnosti predstaviti problem prehoda filmske produkcije na digitalno tehniko,
- predstaviti proces digitalizacije v Evrop in v slovenskih kinematografih,
- spodbuditi Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti k čimprejšnjemu začetku digitalizacije članic Art kino mreže Slovenije,
- na primeru Planet Tuš Koper, kjer so med zadnjimi v Sloveniji odprli moderen, tehnološko dovršen kino center preveriti, kaj kokretno pomeni prehod na digitalno tehnologijo in kakšno dodano vrednost za nas pomeni tako opremljena dvorana.
- Ogledali si bomo primerjalno filmsko projekcijo s 35 mm kino projektorja, digitalnega projektorja in 3D projekcijo.
K sodelovanju smo povabili Ministrstvo za kulturo, ki naj bi na srečanju predstavilo svoje poglede in usmeritev razvoja art kino mreže, kje in kdaj vidi možnosti za sofinaciranje digitalizacije dvoran in kakšne so poti do evropskih sredstev za tehnološko posodobitev te javne infrastrukture. Strokovno srečanje je namenjeno članom Art kino mreže Slovenije in njihovim direktorjem, strokovnim sodelavcev za podočje kinematografije, kinooperaterjem ter vsem, ki jih to področje zanima.
Prosimo Vas, da za potrditev udeležbe izpolnite priloženo prijavnico in jo najkasneje do torka, 1. junija 2010, pošljete na naš naslov: Art kino mreža Slovenije, Francetova ulica 5, 2380 Slovenj Gradec ali po e-pošti: artkinomrezaslovenije@gmail.com.
PROGRAM STROKOVNEGA SREČANJA
DIGITALIZACIJA KINEMATOGRAFOV V SLOVENIJI
Planet Tuš Koper, petek, 4. junij 2010
9.30 Registracija udeležencev.
10.00 – 10.30 Uvodni pozdrav in kratek povzetek konference 24. in 25. 11. 2009 Mreženje in digitalizacija art kinematografov – Marija Štalekar in Aleš Uhan.
10.30 – 10.45 Kako dolgo še filmi na 35 mm traku in kakšne standarde za digitalno predvajanje bodo zahtevali producenti ? Predstavniki distributerjev v Sloveniji.
10.45 – 11.00 Vloga postprodukcije v dobi digitalnih kinematografov.
– Zoran Mihailovič in Emil Svetlik, Artrebel9 d. o. o.
11.00 – 11.15 Prednosti in pomanjkljivosti digitalne kino tehnologije na primeru Planet Tuš Koper, Kristjan Brusl.
11.15 – 11.30 Predstavitev ene izmed digitalnih kino tehnologij, prostorske zahteve in potrebna infrastruktura, Jani Medič, TSE d. o. o.
11.30 – 11.45 Sodobna (3D) kino dvorana kot multimedijsko družabno središče. - Edvard Strnad, Procadd d. o. o.
11.45 – 12.00 Predstavnik/ca Ministrstva za kulturo RS.
12.15 – 13.15 Razprava.
13.15 – 13.45 Odmor.
14.00 – 15.00 Kratka projekcija filma s 35 mm projektorjem, digitalnim projektorjem, 3D projekcija in po skupinah ogled projekcijske kabine.
Art kino mreža - združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije je, kot je bilo predstavljeno 5. 3. 2010, na ustanovni skupščini v Velenju, združenje trenutno 21 malih slovenskih kinematografov, ki so stopili skupaj, da bi se spoprijeli s sodobnimi izzivi kinematografije.
Namen združenja je širiti raznolikost filmske ponudbe s prikazovanjem kakovostnih in umetniških filmov (predvsem filmov evropske produkcije) v čim več krajih po Sloveniji. Posebno skrb združenje namenja razvoju kakovostne kinematografske dejavnosti in projektom filmske vzgoje. Zato s kroženjem informacij, mrežnim povezovanjem, in zastopanjem interesa prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma želi konstruktivno prispevati k celostni ureditvi in razvoju področja kinematografije pri nas.
Pred novoustanovljenim združenjem je že takoj na začetku velika naloga. Sistematično je potrebno zbrati in urediti podatke o slovenskih kinematografih, vzpostaviti informacijski servis prikazovalcem, svojim članom in med njimi vzpodbuditi učinkovito kroženje informacij, predvsem pa vzpostaviti konstruktiven dialog s tvorci kulturne politike. Združenje si bo prav od slednjih prizadevalo pridobiti podporo za delovanje, do tedaj pa izključni vir financiranja ostajajo članarine.
Največji izziv s katerim se danes srečuje kinematografija je prehod na digitalno kinematografsko tehniko. Kakovostne projekcije s 35mm traku bodo v kratkem nadomestile projekcije z digitalnih nosilcev. In čeprav se večina kinematografov že srečuje z 'video projekcijami', je 'digitalni kino', ki omogoča kakovostno kinematografsko izkušnjo in ne nazadnje omogoča tudi 3D projekcije filmov, zaradi finančne preobsežnosti dosegljiv le večjima komercialnima mrežama, Planetu Tuš in Koloseju.
Digitalizacija je neizogibna. Ko jo bodo veliki kinematografi izpeljali, bo kaj hitro tudi distribucija v celoti digitalizirana. Filmov na 35 mm traku preprosto ne bo več. Samo pravočasen prehod na digitalno kinematografsko tehniko lokalnim kinodvoranam zagotavlja preživetje.
Problematika digitalizacije kinematografov seveda ni omejena zgolj na Slovenijo, vendar pa so razvitejše evropske države že poiskale rešitve in razvile mehanizme podpore državnim z državnimi sredstvi, bodisi so podprle vse kinematografe (Norveška, Francija, Nemčija…), bodisi zgolj tiste, ki prikazujejo neodvisno (ali evropsko) filmsko produkcijo (Anglija, Poljska…).
Medtem ko evropska kulturna politika filma prek programov MEDIA spodbuja digitalizacijo kinematografov, iskanje konkretnih rešitev prepušča posameznim državam članicam. Neposreden evropski mehanizem podpore tako še ni na voljo, vendar pa tega ne moremo reči za nekatere posredne. Del sredstev za digitalizacijo lokalnih kinematografov bi bilo tako moč zagotoviti prek evropskih kohezijskih skladov, saj gre za razvijanje lokalne kulturne infrastrukture.
Digitalizacija slovenskih kinodvoran je projekt nacionalnega pomena. Art kino mreža si bo zato v prvi vrsti prizadevala za pripravo strokovno utemeljenega nacionalnega modela, v katerega so vključene tako državne (ali paradržavne) institucije, kakor tudi lokalne skupnosti, ki so večinoma lastnice ali ustanoviteljica kinematografov po Sloveniji.
Upravni odbor Združenja
tekst in foto: Art kino mreža Slovenije
http://kinomreza.wordpress.com/
