Kinoatelje bo letos že štiriindvajsetič zapored podelil nagrado Darko Bratina, s katero v ospredje postavlja filmske avtorice in avtorje, ki s svojimi angažiranimi kinematografijami občinstvu ponudijo priložnost za poglobljen razmislek o pogosto zapostavljenih vprašanjih sodobne družbe in pričajo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.
Čezmejni filmski festival Poklon viziji bo tako med 16. in 22. oktobrom 2023 v sedmih mestih – Nova Gorica, Gorica, Videm, Trst, Ljubljana, Izola, Špeter – v sodelovanju s partnerskimi institucijami pripravil bogato bero filmskih vsebin, projekcij ob prisotnosti avtorjev, strokovnih srečanj ter delavnic, ki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo dale priložnost za kvalitetno druženje in spodbudo za kritično motrenje vizij razvoja družbe, v kateri živimo in jo sooblikujemo. Festival, ki sloni na vrednotah medkulturnega dialoga, je tudi del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in razpira pogled v leto 2025, ko se bodo goriške ulice prelevile v sveže dogajališče skupnega čezmejnega prostora. Nagrado Darka Bratine podeljuje Kinoatelje od leta 1999 v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa, filmskega kritika in senatorja Italijanske republike, ki je cenil film kot sredstvo za razumevanje lastne identitete.
Nagrado Darko Bratina 2023 prejme bolgarski režiser Stephan Komandarev
Kinoatelje podeljuje nagrado Darko Bratina 2023 bolgarskemu režiserju Stephanu Komandarevu za njegov poglobljen filmski opus dokumentarnih in igranih filmov, ki je v preteklih treh desetletjih s prepoznavno naracijo kritičnega premišljevalca sodobnosti zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo.
V vlogi kronista družbeno-političnih razmer delavskega razreda Komandarev filma ne izrablja le kot sredstva za kritiko strukture moči in protesta v interesu družbene reforme, temveč s filmskim jezikom socialnega realizma vztrajno premišljuje o državi na večnem razpotju, ki je polna kontradikcij in boleče preteklosti. Gledalca prisili, da se sprašuje o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Socialno pravičnost namreč režiser razume kot ključno za prehod v družbo, v kateri sta enakopravnost in solidarnost temeljni vrednoti, dostojanstvo posameznika pa neodtujljivo.
Komandarev deluje kot režiser, producent in scenarist. Rodil se je leta 1966 v Sofiji, tedaj še prestolnici komunistične Ljudske republike Bolgarije. Po dveh diplomah, iz medicine in filmske režije, in kratkem ekskurzu v poklic psihiatra, je ustanovil lastno produkcijsko hišo Argo Film. Pod njenim okriljem je posnel vrsto mednarodno nagrajenih igranih in dokumentarnih filmov, med katerimi je največji uspeh dosegel film Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom. Film, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji, je Ameriška filmska akademija uvrstila v ožji izbor za tujejezičnega oskarja, podrl pa je tudi državni rekord v okviru predvajanja v kinematografih, saj je bil distribuiran v 93 državah. Njegovi dokumentarni filmi pogosto usmerjajo pogled na mejo, med vasmi, državami, veroizpovedmi, ter tudi nekdanjima Vzhodnim in Zahodnim blokom, ter na poskuse njihovih prečkanj. V zadnjih letih se je posvetil snovanju »bolgarske trilogije«, filmov o družbeni neenakosti in moralnih dilemah, ki pestijo Bolgarijo in širše tudi Evropo. V sklopu trilogije sta nastala celovečerca Posoki (Smeri, 2017) in V krag (Rounds, 2019), od katerih je bil prvi premierno prikazan v tekmovalnem programu Un Certain Regard, sekciji filmskega festivala v Cannesu. Njegova nova drama Blaga's Lessons, ki predstavlja končni del trilogije, bo svetovno premiero doživela to poletje na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih.
Želja po enakopravnosti in ekonomski varnosti – socialna razslojenost v Bolgariji je enormna - predstavlja v filmih Stefana Komandareva osnovni narativ. Tudi zato gledalca ves čas sooča z obupom posameznika v boju za golo preživetje ..., ali kot pravi eden od njegovih protagonistov: »Evropa« se tu konča, in nikoli začne. - Patricija Maličev, programska selektorica festivala Poklon viziji
Širimo program s starimi prijatelji in dvigujemo krila s Prvimi Poleti
Letošnja festivalska edicija prinaša nekaj novosti, najbolj intenzivno dogajanje bo postavljeno v goriški mesti, kjer se bodo v tridnevnem programu predstavila tako dela uveljavljenih avtorjev, kot je letošnji prejemnik nagrade Komandarev kot tudi kratkometražni nabor iz festivalske sekcije Prvi Poleti. To sekcijo še naprej prežema želja predstaviti sveže, inovativne in eklektične kratke filme najrazličnejših žanrov, ki težijo k odkrivanju novih filmskih govoric. Program nastaja v tesnem
sodelovanju s študenti Akademije Umetnosti Univerze v Novi Gorici in Videmske univerze - Dams Cinema. Do 10. avgusta je odprt mednarodni razpis Prvi Poleti, s katerim k prijavam vabimo filmske ustvarjalke in ustvarjalce, ki si v iskanju svojega pečata v svetu filma drznejo biti svobodni in eksperimentalni. Več informacij o razpisu najdete na tej povezavi: https://www.poklonviziji.com/first-crossings
Nadaljuje se tudi razgibano in plodovito dolgoletno sodelovanje čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji s filmskimi ustanovami in festivali v širšem regijskem prostoru. Tako bo letos drugič zapored na goriškem festivalu Nagrada Sergio Amidei zaživela sekcija Agorà, kjer v medfestivalskem sodelovanju v dialog postavimo deli dveh neodvisnih filmskih avtorjev. V Hiši filma v Gorici bosta 21. julija 2023 predstavljena dva filma, Videti El Aaiún slovenskega režiserja in novinarja Erika Valenčiča ter Il legionario italijanskega režiserja z beloruskimi koreninami Hleba Papouja. Projekcijama bo sledil poglobljen pogovor, v katerem bosta sodelovala oba filmska avtorja. Obsežen program bo zaobjel tudi pogled nazaj, v pretekle edicije, saj se na Poklon viziji vrača eden od starih prijateljev festivala. V sodelovanju z Združenjem armenskih direktorjev fotografije in režiserjem Harutinom Hačatrianom, prejemnikom nagrade Darko Bratina leta 2009, bomo z izborom kratkih in celovečernih filmov zaznamovali stoletnico armenskega filma.
Več o letošnjem nagrajencu in njegova izbrana filmografija.
Stephan Komandarev, Bolgarija
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2023
Stephan Komandarev je eden najbolj mednarodno prepoznavnih in nagrajenih sodobnih bolgarskih cineastov, deluje kot režiser, producent in scenarist. Rodil se je leta 1966 v Sofiji, tedaj še prestolnici komunistične Ljudske republike Bolgarije. Sprva se ni odločil za študij, ki bi vodil v filmsko ustvarjanje, a je njegovo izbiro študijske smeri že narekovala želja po pozornem opazovanju in razumevanju, po diagnozi notranjih vzgibov človeka. Leta 1993 je namreč diplomiral iz medicine Medicinski fakulteti v Sofiji in nato štiri leta delal kot psihiater na tamkajšnji pediatrični kliniki. Njegova zagnanost do socialnih in psiholoških diagnoz se je nato preoblikovala, spremenila diskurz: podal se je na katedro filmske in TV-režije na Novi bolgarski univerzi, kjer je svojo drugo diplomo dobil leta 1998.
Že takoj naslednje leto je ustanovil lastno produkcijsko hišo Argo Film. Začeli so s produkcijo kratkih filmov, reklam in glasbenih videospotov. Hitro je nastal njegov celovečerni prvenec, Pasje zavetišče (Pansion za kučeta), ki je bil premierno prikazan leta 2001 na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Zatem je posnel dva dokumentarca, Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002) in Azbuka na nadejdata (Abeceda upanja/nade, 2003), ki raziskujeta meje med vasmi, državami in veroizpovedmi, ter v razpokah med njimi odkrivata pomen skupnosti in poglede v mogočo nerazmejeno prihodnost.
Uspehom navkljub je sledila dolgoletna pot do drugega celovečernega filma, ki je bila težavna, zaznamovana z več spotikami in ovirami kot odprtimi vrati. Iz naslova filma tega ne bi mogli ugibati. Drugi igrani celovečerec Komandareva kljubovalno in optimistično pravi: Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom. Scenarij zanj je nastal po literarni predlogi avtobiografskega romana bolgarskega pisatelja Ilije Trojanova. Snemali so ga v štirih različnih državah in v petih jezikih, v mednarodni koprodukciji je sodeloval tudi slovenski producent Danijel Hočevar s produkcijsko hišo Vertigo. V filmu je enega od protagonistov upodobil legendarni srbski igralec Miki Manojlović, ki je tudi kasneje ostal v igralskem ansamblu Komandarevih filmov. Film je Ameriška filmska akademija uvrstila v ožji izbor za tujejezičnega oskarja, podrl pa je tudi državni rekord v okviru predvajanja v kinematografih, saj je bil distribuiran v 93 državah.
Zatem se je vrnil k dokumentarizmu s filmom The Town of Badante Women (Mesto žensk Badante?), portretom severozahodne Bolgarije, kjer leži Varshets, mesto brez žensk. Medtem ko ženske služijo denar kot negovalke starejših in bolnih oz. »badante« v Italiji, moški prevzemajo vsa dela, tudi tista, ki so jim po spolni vlogi sicer tuja. S filmom Sadilišteto (The Judgement, 2014) se je pomaknil na bolgarsko-turško-grško mejo z zgodbo o aktualnih migracijah v času sirske vojne, ki držijo zrcalo begu iz držav Vzhodnega bloka. Sledilo je snovanje »bolgarske trilogije« o družbeni neenakosti in moralnih dilemah, ki pestijo Bolgarijo in širše tudi Evropo. V sklopu trilogije sta nastala celovečerca Posoki (Smeri, 2017) in V krag (Krogi?, 2019), od katerih je bil prvi premierno prikazan v tekmovalnem programu Un Certain Regard, sekciji filmskega festivala v Cannesu. Kot pravi sam, ga v teh filmih zanima »orisati realistično sliko sodobne Bolgarije.« Pred zaključkom trilogije je naredil še dokumentarec Life from Life (2021), ki usmerja pogled v težavno in dolgoletno čakanje na presaditev organov v Bolgariji.
Njegova nova drama Blaga's Lessons, ki predstavlja končni del bolgarske trilogije, bo svetovno premiero doživela na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih. Vnovič se je posvetil sodobni družbeni stvarnosti, tokrat skozi oči upokojene učiteljice, ki postane žrtev telefonske prevare, kar jo prisili v delo za telefonske goljufe. »Vestno predstavljanje in razumevanje resničnosti je prvi pogoj za njeno spreminjanje, edini pogoj za aktivno delovanje,« pravi režiser. Komandarev živi v Sofiji, je predavatelj na filmskem oddelku Nove bolgarske univerze, član Združenja bolgarskih filmskih režiserjev, Združenja bolgarskih filmskih producentov in Evropske filmske akademije.
Citat: »S prijatelji se šalim, da je zdravnik vedno zdravnik. V tem pa tudi v prejšnjem filmu je nekako naš pacient bolgarska družba – ne le bolgarska družba, ampak evropska družba, 30 let po padcu berlinskega zidu. In seveda poskušamo obravnavati to družbo z nekaj humorja, nekaj drame. Morda je diagnoza, morda psihoterapija, morda obdukcija, operacija. [Smeh.] Ne vem. Občinstvo bo povedalo. A vsaj poskušamo, ker mislim, da je to dolžnost vsakega filmskega ustvarjalca – ne toliko zabavati, ampak postavljati vprašanja. Predstaviti probleme. In morda se bo kaj zgodilo. Verjamem, da lahko film spremeni stvari.« (iz intervjuja v reviji Variety)
Izbrana filmografija:
Balon (1997),
Pansion za kučeta (Pasje zavetišče, 2000),
Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002),
Azbuka na nadejdata (Abeceda upanja, 2003),
Svetat e goljam i spasenie debne otvsjakade (Svet je velik in rešitev je za vogalom, 2008),
The Town Of Badante Women (2010),
Sadilišteto (The Judgment, 2014),
Posoki (Smeri, 2017),
V krag (Rounds, 2019),
Life from Life (2021),
Blaga's Lesson (2023)
Čezmejni filmski festival Poklon viziji sta finančno podprla Slovenski filmski center (SFC) in dežela Furlanija-Julijska krajina. Vabimo vas, da nas spremljate na naši spletni, Facebook in Instagram strani, kjer bodo postopoma predstavljene tudi druge novosti letošnje edicije. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na: www.kinoatelje.it / www.facebook.com/Kinoatelje/
Foto: Kinoatelje in arhiv umetnika
