Osrednja tema novinarske konference je bila predstavitev letošnjega dobitnika Badjurove nagarade za življenjsko delo na področju kinematografije, ki jo prejme g. Milan Ljubić, režiser mnogih dokumentarnih filmov, producent, nekdanji direktor Vibe in filmski publicist. Več o njegovi bogati ustvarjalni poti najdete v nadaljevanju članka, na festivalu pa bo na voljo tudi priložnostna knjižica z naslovom Sled ostaja, v kateri je g. Ljubić na kratko opisal svojo več kot pol stoletno ustvarjalno
pot.
Slavnostna podelitev Badjurove nagrade bo na današnji otvoritvi festivala ob 20. uri, kjer si bodo filmski navdušenci lahko ogledali kratek dokumentarni film g. Ljubiča Veseli veter, Kasteličevo risanko Čikorja en kafe in Möderndorferjevo Pokrajino št.2.
Obrazložitev nagrade Metod Badjura
Milan Ljubić, rojen v Tuzli, se je šolal v Ljubljani in bil prvi diplomant filmske režije na Akademiji za igralsko umetnost. Vse svoje profesionalno življenje je posvetil slovenskemu filmu. Od prvih korakov kot asistent in pomočnik režije znanim slovenskim filmskim režiserjem, do tega da je kasneje tudi sam režiral dva igrana filma in dolgo vrsto kratkih filmov in filmskih portretov znanih Slovencev. Postal je direktor Viba filma v dveh mandatih, ko so slovenski filmi dosegali lepe uspehe. Bil je direktor tudi tistega leta, ko je na jugoslovanskem festivalu igranega filma v Puli bilo prikazanih kar devet slovenskih celovečercev. Kasneje je ustanovil svoje podjetje in bil producent številnih novih filmov, ki jih je režiral sam ali njegovi kolegi. Ves čas se je intenzivno ukvarjal s filmsko vzgojo, izdal nekaj priročnikov in knjig s filmsko vsebino, bil predavatelj na raznih profesionalnih srečanjih doma in v tujini, posebno prijateljske vezi pa je stkal s poljsko kinematografijo in poljskimi filmskimi delavci, kar je bila posledica njegove štipendije, ki mu je dodelila Poljska. Še vedno je aktiven član male slovenske filmske skupnosti, vedno pripravljen pomagati in še vedno poln novih idej in življenjskega elana. Želimo mu še veliko uspeha pri nadaljnjem delu, za njegovo dosedanje pa mu dodeljujemo letošnjo Badjurovo nagrado.
Dunja Klemenc, predsednica komisije za izbor Badjurovega nagrajenca
Filmografska inventura
16 Milan Ljubić, rojen 1938 v Tuzli, Bosna in Hercegovina, je drugo svetovno vojno preživel s starši v Bosni in na Hrvaškem. Leta 1948 je prišel v Ljubljano, Slovenija, kjer je dokončal osnovno šolo in gimnazijo z maturo, nakar je študiral režijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani ter diplomiral kot prvi diplomant iz filmske režije. Kot član filmskega kluba je leta 1958 s skupino kolegov obiskal prijateljski poljski filmski klub Zygzakiem v Varšavi, ki ga je vodil Jan Budkiewicz. Po končanem študiju v Ljubljani se je v letih 1966/67 s pomočjo štipendije poljskega Ministrstva za kulturo izpopolnjeval na Poljskem na področju filma. V letih 1968–1978 je sodeloval s poljskimi kolegi pri realizaciji skupnih projektov tako na Poljskem kot v Jugoslaviji. Za sodelovanje na kulturnem področju je bil odlikovan z Ordenom zaslug za Poljsko. Ustvaril je nekaj deset dokumentarnih in televizijskih filmov, kratkih, srednjemetražnih in celovečernih.
V letih 1974–1978 je bil direktor vodilnega slovenskega filmskega podjetja Viba film, nato pa je to podjetje vodil ponovno v letih 1986–1989. Sodeloval je z Evropskim filmskim distribucijskim uradom (EFDO), ki je nastal v okviru prvega programa MEDIA, bil je član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM). Več njegovih filmov je bilo prikazanih na mednarodnih filmskih festivalih v Krakowu, Mamai, Benetkah, Zagrebu ter jugoslovanskih festivalih v Pulju, Beogradu in Celju. Za svoje filme je prejel več nagrad in priznanj – srebrno medaljo Beograd za film Portret meniha, priznanje Metod Badjura za film Čudoviti prah, nagrado CIDALC – mednarodno priznanje za širjenje umetnosti in kulture s filmom za animirani film Orden. Sodeloval je pri mednarodni izobraževalni seriji Profili dežel, realizirani v okviru ICEM. Njegov filmski opus šteje več deset filmov pretežno dokumentarnega in televizijskega značaja, poseben del pa tvorijo portreti uglednih slovenskih ustvarjalcev. Napisal je več strokovnih knjig s filmskega področja.
Vrsto let se ukvarja z izobraževanjem s pomočjo medijev. Je član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM – International Council for Educational Media), ki deluje v okviru Unesca in nekaterih drugih organizacij.
Kot asistent režije je sodeloval pri filmih:
VESELICA (režija Jože Babič)
PLES V DEŽJU (režija Boštjan Hladnik)
PEŠČENI GRAD (režija Boštjan Hladnik)
AMANDUS (režija France Štiglic)
PIRATI Z MISISIPIJA (režija Juergen Roland)
WESTERPLATTE (režija Stanislav Rožewicz)
NOČNI IZLET (režija Mirko Grobler)
Kot režiser je v letih 1965–2007 režiral filme:
VOJNA POEMA 35-mm, č/b , Viba film, 1965
KAZENSKI ZAKONIK ČL.188 – 35-mm, č/b, dokumentarni, Viba film, 1968
BRODOLOMCI 35-mm, barvni, animirani, Viba film, 1968, distr. Vesna film
C'EST LA VIE 35 mm, barvni, animirani, 1968, lastna produkcija, 1968
GISELLE – 35-mm, baletni CF, 1968, za francoskega naročnika L. M. Tesson
PORTRET MENIHA 35-mm, barvni, dokumentarni, Viba film, 1970, distr. Vesna film
ORDEN 35-mm, barvni, animirani, Viba film, 1969, distr. Kinematografi Zagreb
VESELI VETER 35-mm, barvni, dokumentarni, Viba film, 1972, distr. Vesna film
PO STEZAH JUGOSLAVIJE 35-mm, č/b, dokumentarni film, WF Czolowka, Poljska,1968
POMLAD OB ŽICI 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1971, (naročeni film)
V OBJEMU PODZEMLJA 35-mm, barvni, dokumentarni, VFC Zastava film- WF Czolowka, 1971
REVOLUCIJA ŠE TRAJA 35-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1973
PESEM PADLEGA PARTIZANA 35-mm, dokumentarni, Viba film, 1973, distr. Vesna film
ČUDOVITI PRAH 35-mm, celovečerni igrani, Viba film, 1974/75, distr, Kinematografi Zgb.
ZLATA VRATA PULE 16-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1979
TRIMO 16-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1980
ZLATOROG 35-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), 1967
PULA 16-mm, barvni dokumentarni film (naročen), Viba
ARENATURIST 16-mm, barvni, dokumentarni film, (naročen)
KJE JE MOJ MILI DOM? 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1980, distr. Vesna film
IZGNANCI 16-mm, barvni, celovečerni TV-film, TVS, 1980
REZERVISTI 16-mm, barvni, TV-dokumentarni film, TVS, 1982
PLETERJE 16-mm, barvni, dokumentarni TV-film, TVS, 1982
V SLUŽBI SOCIALIZMA IN BOGA 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1978
BREZJE 35-mm, č/b, dokumentarni film, 1969, lastna produkcija v okviru Vibe, distr. Kinematografi Zgb.
SOSESKA 35-mm barvni, dokumentarni film, Viba film, 1974, distr. Vesna film
ŽIVETI, ŽIVETI 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film
BURJA PRED TIŠINO 16-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1985, TVS
GOCE KALAIDŽISKI Beta SP barvni dokumentarni, TV Novi Sad, 1986
TORZO STANKA ARNOLDA 35-mm, barvni, dokumentarni film, Distr. Infofilm1992,
UČITELJI GLEDALIŠKE UMETNOSTI 16-mm, č/b, dokumentarni film, distr. Infofilm
FRANCE KOSMAČ – PODOBE NAŠEGA POHODA 35-mm, barvni, dokumentarni film, 1992
LOJZE FILIPIČ – NEDOKONČANI PORTRET 35-mm, barvni, dokumentarni film, 1993
IVAN POTRČ: MONOLOG 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1978, TVS
ANTON SIGULIN 16-mm, barvni, dokumentarni TV-film, TVS
MAYA Beta SP, barvni, dokumentarni, 1999
UMETNIŠKI VEČER NA KREDARICI Beta SP, dokumentarni, 2000, distr. Infofilm
TONE KUNTNER Beta SP, barvni, celovečerni dokumentarni film, Infofilm, 2000
PODOBA VOJAKA – RUDOLF MAISTER Beta SP, barvni, dokumentarni film, Infofilm, 2000
Dr. FRANCE PREŠEREN Beta SP, barvni, dokumentarni film, Infofilm 2000
USODE Beta IMX, barvni, dokumentarni, Infofilm-TVS 2007
ZADNJA KINO PREDSTAVA Digi Beta, barvni, dokumentarni, Infofilm-TVS 2007
Poleg naštetih filmov je s kamero portretiral vrsto znanih umetnikov:
(vse na 35-mm, večji del č/b, delno barvno) 1965–1975
MAKSA SEDEJA st.
LOJZETA PERKA
ANTONA INGOLIČA
LOJZETA LEBIČA
DARIJANA BOŽIČA
STANETA KREGARJA
SLAVKA TIHCA
JANEZA LENASIJA
BRATA BRANKA IN VANČKA KOCMUTA
MILETA KLOPČIČA
MIRO MIHELIČ
VITOMILA ZUPANA
JOŽETA JAVORŠKA
FRANA ŽIŽKA
RADA SIMONITIJA
DANETA ŠKERLA
IVOTA PETRIČA
FRANCETA ŠTIGLICA
DR. FRANETA JERMANA
BRANKO JURCA
VLADIMIRJA LAKOVIČA
MARJANA LIPOVŠKA
BOGA LESKOVICA
SAMA HUBADA
ZORANA KRŽIŠNIKA
EDVARDA KOCBEKA
DR.DRAGOTINA CVETKA
in druge.
S filmi sodeloval na festivalih:
BEOGRAD – FJDKF 12-krat
PULA – FJIF 2-krat
KRAKOW Mednarodni festival kratkega filma – 6-krat
MAMAIA Mednarodni festival animiranega filma -1-krat
KRANJ Mednarodni festival športa in turizma, 2-krat
CELJE Teden domačega filma – 13-krat
ZAGREB Mednarodni festival animiranega filma – 1-krat
BENETKE Mednarodni filmski festival – 1-krat
Nekateri filmi so bili nagrajeni:
BEOGRAD producentsko priznanje filmu KAZENSKI ZAKONIK, 1969
KRAKOW nagrada CIDALC za režijo filma ORDEN, 1969
MAMAIA MFF animiranega filma, diploma filmu BRODOLOMCI, 1969
KRAKOW priznanje filmu BRODOLOMCI (ex equo), 1970
BEOGRAD srebrna medalja za film PORTRET MENIHA, 1971
KRAKOW diploma za film PORTRET MENIHA, 1971
LJUBLJANA posebno priznanje za film POMLAD OB ŽICI, 1971
KRAKOW priznanje za film V OBJEMU PODZEMLJA, 1972
BEOGRAD nagrada »4. julij« za film VESELI VETER, 1973
PULJ 3 nagrade filmu ČUDOVITI PRAH, 1975 (igralski debut, zvok, maska)
CELJE 2 nagradi za film ČUDOVITI PRAH – za mladega igralca in priznanje Metod Badjura za režijo filma ČUDOVITI PRAH
BEOGRAD nagrada TV Beograd za najboljši poljudnoznanstveni film ČLOVEK ZMAGUJE na festivalu znanstvenega in tehničnega filma, 1982
Producentsko delo:
V letih 1974–1978 je bil direktor in umetniški vodja Viba filma, 1986–1989 v.d. direktorja in umetniški vodja Viba filma. V tem času so pri Viba filmu nastali tile celovečerni filmi:
STRAH (režija Matjaž Klopčič), nagrajen v Pulju
POVEST O DOBRIH LJUDEH (režija France Štiglic), nagrajen v Pulju
MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO (režija Vojko Duletič)
BELE TRAVE (režija Boštjan Hladnik)
IDEALIST (režija Igor Pretnar), velika zlata arena v Pulju, več drugih nagrad, nagrada za najboljšo moško vlogo v Moskvi
VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER (režija Matjaž Klopčič), nagrade v Pulju, Celju, priznanje žirije CIDALC v Berlinu
SREČA NA VRVICI (režija Jane Kavčič), grand prix Teheran in druge nagrade na festivalih otroškega filma
TO SO GADI (režija Jože Bevc), najbolj gledani slovenski film, v Ljubljani 112.500 gledalcev
KO ZORIJO JAGODE (režija Rajko Ranfl)
PRAZNOVANJE POMLADI (režija France Štiglic)
ODPADNIK (režija Božo Šprajc), zastopal Slovenijo v Berlinu
MAJA IN VESOLJČEK (režija Jane Kavčič)
POLETJE V ŠKOLJKI 2.DEL (režija Tugo Štiglic)
P.S. (omnibus, režija Boštjan Hladnik, Marcel Buh, Andrej Stojan)
MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK (režija Matjaž Klopčič)
LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO (režija Jože Gale)
ČISTO PRAVI GUSAR (režija Anton Tomašič)
COPRNICA ZOFKA (režija Matija Milčinski)
VETER V MREŽI (režija Filip Robar-Dorin)
ŽIVELA SVOBODA (režija Rajko Ranfl)
HUDODELCI (režija Franci Slak), uradna selekcija mednarodnega filmskega festivala v Berlinu
KAVARNA ASTORIA (režija Jože Pogačnik)
Poleg celovečernih filmov so v tem času nastali številni kratki in TV-filmi ter serije. Leta 1988 je pod vodstvom Milana Ljubića Viba film nastopil na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju z največjim številom – 9 celovečernih igranih filmov.
V letih, ko je Viba film vodil Milan Ljubić (1974– 1978 in 1986–1989), je nastalo približno 100 kratkih dokumentarnih, igranih in risanih ter TV-filmov in portretov raznih osebnosti. Mnogi od teh filmov so bili nagrajeni na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. Med najuglednejša šteje zlati medved v Berlinu za film Oblast iz leta 1988, nagrada za najboljšo moško vlogo na MFF v Moskvi leta 1977, grand prix na MFF v Teheranu za film Sreča na vrvici in dr.
V letih 1974–1978 se je razvilo in okrepilo sodelovanje med filmom in televizijo. V tem času je nastala vrsta del iz programa bogatitve kulturnega sporeda TV Ljubljana kot npr. TV-filmi NORI MALAR (režija Matjaž Klopčič), VRNITEV (režija Ante Tomašič), ZADNJA ŠOLSKA NALOGA (režija Matjaž Klopčič), vrsta polurnih filmov o slovenskih kulturnih delavcih, serijo TV-filmov za otroke MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB (režija Marjan Ciglič), igrano-lutkovna serija za otroke UDARNA BRIGADA (režija Matija Milčinski) idr.
Strokovni simpoziji, kongresi, mednarodna srečanja:
• Sodobni dokumentarni film – Moskva 1971
• Sodobni jugoslovanski film – Sorento 1975
• Problem tehnike v jugoslovanskem filmu – Pulj 1975
• ECCO – Evropska konferenca o koprodukciji - Hamburg 1990
• East-West Workshop – Low Budget Film Forum Hamburg 1990
• Celje – tedni domačega filma ter razna posvetovanja s tem v zvezi
• Pulj – razna posvetovanja o problemih filma v okviru FJIF
• Beograd – posvetovanje o problemih jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma, 1988
• Helsinki – redna letna mednarodna konferenca media market ICEM
• Ljubljana – mednarodna konferenca o medijskem izobraževanju na daljavo (ICEM 1999)
• Geneva – mednarodna konferenca ICEM
• Lizbona – kongres o izobraževanju s pomočjo medijev, 2000
• Taipei (Taiwan) – izobraževanje na daljavo, mednarodna konferenca o izobraževanju s pomočjo interneta in medijev, dostopnih na internetu, 2001.
• Granada – mednarodna konferenca ICEM (International Council for Education with Media). 2002
• Piran – seminar za pedagoge o izobraževanju s pomočjo medijev; referat Avtorske pravice in citati pri uporabi v izobraževalne namene, 2002.
• Berlin, Erich Pommer Institut – seminar in delavnica o avtorskih pravicah na področju medijev, 2004.
Knjižno in prevajalsko delo:
Napisal je knjigo FILMSKA IZRAZNA SREDSTVA (izdala DDU Univerzum, Ljubljana) in AVE FILM & TV – pregled evropskih avdiovizualnih organizacij, načinov financiranja in predpisov.
Napisal 50 LET DSFU (brošura ob 50-letnici, izdalo DSFU).
Ob gostovanjih poljskih gledaliških skupin v Ljubljani ter ob prikazovanju neprevedenih poljskih
filmov je simultano prevajal gledališke in filmske dialoge.
Prevedel je več gledaliških del in scenarijev, uprizorjenih v Lutkovnem gledališču, na TV
Slovenija, Cankarjevem domu itd.
Založil je knjigo Mirjane Borčič Z glavo skozi zid, ki združuje njena razmišljanja in kritične zapise o filmski vzgoji.
Organizacijsko delo:
Kot študent AIU dal pobudo in tvorno sodeloval pri reorganizaciji AIU iz gledališke visoke šole v šolo za film, televizijo in radio (1958–1960).
V letih 1958–1960 je bil sekretar Komisije za estetsko vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine. V tem času je uredil in izdal knjigo Vitka Muska Zgodovina filma, ki je poleg dodatka Franceta Brenka k Sadoulovi Zgodovini filma, ki jo je prevedel Brenk, edina Zgodovina filma izpod peresa slovenskega avtorja.
V okviru JFIF v Pulju organiziral razpravo o tehničnih problemih jugoslovanskega filma, 1988.
V okviru FSF v Portorožu organiziral konferenco o tehničnem stanju slovenske AV-produkcije in pripravil brošuro z referati na konferenci.
V okviru DSFU organiziral obeležitev 50. obletnice delovanja DSFU in pripravil brošuro o zgodovini DSFU.
Po osamosvojitvi Slovenije je v okviru lastnega podjetja posnel več filmov: celovečerni igrani film Triangel, dokumentarne filme o pesniku, esejistu, scenaristu in režiserju Francetu Kosmaču, trobentaču evropskega slovesa Stanku Arnoldu, slikarju Maksimu Sedeju st., slikarju Gocetu Kalaidžiskem, Pii in Pinu Mlakarju idr.
Milan Ljubić je bil kot zasebnik prvi član Evropskega filmskega distribucijskega urada (EFDO) ter avdiovizualnega programa Evropske skupnosti MEDIA še v času Jugoslavije in član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM). Leta 1999 je organiziral mednarodno konferenco o izobraževanju s pomočjo AV-medijev, ki je potekala v Cankarjevem domu.
Živi in dela v Ljubljani.
foto: osebni arhiv g. Ljubića
Slavnostna podelitev Badjurove nagrade bo na današnji otvoritvi festivala ob 20. uri, kjer si bodo filmski navdušenci lahko ogledali kratek dokumentarni film g. Ljubiča Veseli veter, Kasteličevo risanko Čikorja en kafe in Möderndorferjevo Pokrajino št.2.
Obrazložitev nagrade Metod Badjura
Milan Ljubić, rojen v Tuzli, se je šolal v Ljubljani in bil prvi diplomant filmske režije na Akademiji za igralsko umetnost. Vse svoje profesionalno življenje je posvetil slovenskemu filmu. Od prvih korakov kot asistent in pomočnik režije znanim slovenskim filmskim režiserjem, do tega da je kasneje tudi sam režiral dva igrana filma in dolgo vrsto kratkih filmov in filmskih portretov znanih Slovencev. Postal je direktor Viba filma v dveh mandatih, ko so slovenski filmi dosegali lepe uspehe. Bil je direktor tudi tistega leta, ko je na jugoslovanskem festivalu igranega filma v Puli bilo prikazanih kar devet slovenskih celovečercev. Kasneje je ustanovil svoje podjetje in bil producent številnih novih filmov, ki jih je režiral sam ali njegovi kolegi. Ves čas se je intenzivno ukvarjal s filmsko vzgojo, izdal nekaj priročnikov in knjig s filmsko vsebino, bil predavatelj na raznih profesionalnih srečanjih doma in v tujini, posebno prijateljske vezi pa je stkal s poljsko kinematografijo in poljskimi filmskimi delavci, kar je bila posledica njegove štipendije, ki mu je dodelila Poljska. Še vedno je aktiven član male slovenske filmske skupnosti, vedno pripravljen pomagati in še vedno poln novih idej in življenjskega elana. Želimo mu še veliko uspeha pri nadaljnjem delu, za njegovo dosedanje pa mu dodeljujemo letošnjo Badjurovo nagrado.
Dunja Klemenc, predsednica komisije za izbor Badjurovega nagrajenca
Filmografska inventura
16 Milan Ljubić, rojen 1938 v Tuzli, Bosna in Hercegovina, je drugo svetovno vojno preživel s starši v Bosni in na Hrvaškem. Leta 1948 je prišel v Ljubljano, Slovenija, kjer je dokončal osnovno šolo in gimnazijo z maturo, nakar je študiral režijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani ter diplomiral kot prvi diplomant iz filmske režije. Kot član filmskega kluba je leta 1958 s skupino kolegov obiskal prijateljski poljski filmski klub Zygzakiem v Varšavi, ki ga je vodil Jan Budkiewicz. Po končanem študiju v Ljubljani se je v letih 1966/67 s pomočjo štipendije poljskega Ministrstva za kulturo izpopolnjeval na Poljskem na področju filma. V letih 1968–1978 je sodeloval s poljskimi kolegi pri realizaciji skupnih projektov tako na Poljskem kot v Jugoslaviji. Za sodelovanje na kulturnem področju je bil odlikovan z Ordenom zaslug za Poljsko. Ustvaril je nekaj deset dokumentarnih in televizijskih filmov, kratkih, srednjemetražnih in celovečernih.
V letih 1974–1978 je bil direktor vodilnega slovenskega filmskega podjetja Viba film, nato pa je to podjetje vodil ponovno v letih 1986–1989. Sodeloval je z Evropskim filmskim distribucijskim uradom (EFDO), ki je nastal v okviru prvega programa MEDIA, bil je član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM). Več njegovih filmov je bilo prikazanih na mednarodnih filmskih festivalih v Krakowu, Mamai, Benetkah, Zagrebu ter jugoslovanskih festivalih v Pulju, Beogradu in Celju. Za svoje filme je prejel več nagrad in priznanj – srebrno medaljo Beograd za film Portret meniha, priznanje Metod Badjura za film Čudoviti prah, nagrado CIDALC – mednarodno priznanje za širjenje umetnosti in kulture s filmom za animirani film Orden. Sodeloval je pri mednarodni izobraževalni seriji Profili dežel, realizirani v okviru ICEM. Njegov filmski opus šteje več deset filmov pretežno dokumentarnega in televizijskega značaja, poseben del pa tvorijo portreti uglednih slovenskih ustvarjalcev. Napisal je več strokovnih knjig s filmskega področja.
Vrsto let se ukvarja z izobraževanjem s pomočjo medijev. Je član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM – International Council for Educational Media), ki deluje v okviru Unesca in nekaterih drugih organizacij.
Kot asistent režije je sodeloval pri filmih:
VESELICA (režija Jože Babič)
PLES V DEŽJU (režija Boštjan Hladnik)
PEŠČENI GRAD (režija Boštjan Hladnik)
AMANDUS (režija France Štiglic)
PIRATI Z MISISIPIJA (režija Juergen Roland)
WESTERPLATTE (režija Stanislav Rožewicz)
NOČNI IZLET (režija Mirko Grobler)
Kot režiser je v letih 1965–2007 režiral filme:
VOJNA POEMA 35-mm, č/b , Viba film, 1965
KAZENSKI ZAKONIK ČL.188 – 35-mm, č/b, dokumentarni, Viba film, 1968
BRODOLOMCI 35-mm, barvni, animirani, Viba film, 1968, distr. Vesna film
C'EST LA VIE 35 mm, barvni, animirani, 1968, lastna produkcija, 1968
GISELLE – 35-mm, baletni CF, 1968, za francoskega naročnika L. M. Tesson
PORTRET MENIHA 35-mm, barvni, dokumentarni, Viba film, 1970, distr. Vesna film
ORDEN 35-mm, barvni, animirani, Viba film, 1969, distr. Kinematografi Zagreb
VESELI VETER 35-mm, barvni, dokumentarni, Viba film, 1972, distr. Vesna film
PO STEZAH JUGOSLAVIJE 35-mm, č/b, dokumentarni film, WF Czolowka, Poljska,1968
POMLAD OB ŽICI 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1971, (naročeni film)
V OBJEMU PODZEMLJA 35-mm, barvni, dokumentarni, VFC Zastava film- WF Czolowka, 1971
REVOLUCIJA ŠE TRAJA 35-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1973
PESEM PADLEGA PARTIZANA 35-mm, dokumentarni, Viba film, 1973, distr. Vesna film
ČUDOVITI PRAH 35-mm, celovečerni igrani, Viba film, 1974/75, distr, Kinematografi Zgb.
ZLATA VRATA PULE 16-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1979
TRIMO 16-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), Viba film, 1980
ZLATOROG 35-mm, barvni, dokumentarni film (naročen), 1967
PULA 16-mm, barvni dokumentarni film (naročen), Viba
ARENATURIST 16-mm, barvni, dokumentarni film, (naročen)
KJE JE MOJ MILI DOM? 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1980, distr. Vesna film
IZGNANCI 16-mm, barvni, celovečerni TV-film, TVS, 1980
REZERVISTI 16-mm, barvni, TV-dokumentarni film, TVS, 1982
PLETERJE 16-mm, barvni, dokumentarni TV-film, TVS, 1982
V SLUŽBI SOCIALIZMA IN BOGA 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1978
BREZJE 35-mm, č/b, dokumentarni film, 1969, lastna produkcija v okviru Vibe, distr. Kinematografi Zgb.
SOSESKA 35-mm barvni, dokumentarni film, Viba film, 1974, distr. Vesna film
ŽIVETI, ŽIVETI 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film
BURJA PRED TIŠINO 16-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1985, TVS
GOCE KALAIDŽISKI Beta SP barvni dokumentarni, TV Novi Sad, 1986
TORZO STANKA ARNOLDA 35-mm, barvni, dokumentarni film, Distr. Infofilm1992,
UČITELJI GLEDALIŠKE UMETNOSTI 16-mm, č/b, dokumentarni film, distr. Infofilm
FRANCE KOSMAČ – PODOBE NAŠEGA POHODA 35-mm, barvni, dokumentarni film, 1992
LOJZE FILIPIČ – NEDOKONČANI PORTRET 35-mm, barvni, dokumentarni film, 1993
IVAN POTRČ: MONOLOG 35-mm, barvni, dokumentarni film, Viba film, 1978, TVS
ANTON SIGULIN 16-mm, barvni, dokumentarni TV-film, TVS
MAYA Beta SP, barvni, dokumentarni, 1999
UMETNIŠKI VEČER NA KREDARICI Beta SP, dokumentarni, 2000, distr. Infofilm
TONE KUNTNER Beta SP, barvni, celovečerni dokumentarni film, Infofilm, 2000
PODOBA VOJAKA – RUDOLF MAISTER Beta SP, barvni, dokumentarni film, Infofilm, 2000
Dr. FRANCE PREŠEREN Beta SP, barvni, dokumentarni film, Infofilm 2000
USODE Beta IMX, barvni, dokumentarni, Infofilm-TVS 2007
ZADNJA KINO PREDSTAVA Digi Beta, barvni, dokumentarni, Infofilm-TVS 2007
Poleg naštetih filmov je s kamero portretiral vrsto znanih umetnikov:
(vse na 35-mm, večji del č/b, delno barvno) 1965–1975
MAKSA SEDEJA st.
LOJZETA PERKA
ANTONA INGOLIČA
LOJZETA LEBIČA
DARIJANA BOŽIČA
STANETA KREGARJA
SLAVKA TIHCA
JANEZA LENASIJA
BRATA BRANKA IN VANČKA KOCMUTA
MILETA KLOPČIČA
MIRO MIHELIČ
VITOMILA ZUPANA
JOŽETA JAVORŠKA
FRANA ŽIŽKA
RADA SIMONITIJA
DANETA ŠKERLA
IVOTA PETRIČA
FRANCETA ŠTIGLICA
DR. FRANETA JERMANA
BRANKO JURCA
VLADIMIRJA LAKOVIČA
MARJANA LIPOVŠKA
BOGA LESKOVICA
SAMA HUBADA
ZORANA KRŽIŠNIKA
EDVARDA KOCBEKA
DR.DRAGOTINA CVETKA
in druge.
S filmi sodeloval na festivalih:
BEOGRAD – FJDKF 12-krat
PULA – FJIF 2-krat
KRAKOW Mednarodni festival kratkega filma – 6-krat
MAMAIA Mednarodni festival animiranega filma -1-krat
KRANJ Mednarodni festival športa in turizma, 2-krat
CELJE Teden domačega filma – 13-krat
ZAGREB Mednarodni festival animiranega filma – 1-krat
BENETKE Mednarodni filmski festival – 1-krat
Nekateri filmi so bili nagrajeni:
BEOGRAD producentsko priznanje filmu KAZENSKI ZAKONIK, 1969
KRAKOW nagrada CIDALC za režijo filma ORDEN, 1969
MAMAIA MFF animiranega filma, diploma filmu BRODOLOMCI, 1969
KRAKOW priznanje filmu BRODOLOMCI (ex equo), 1970
BEOGRAD srebrna medalja za film PORTRET MENIHA, 1971
KRAKOW diploma za film PORTRET MENIHA, 1971
LJUBLJANA posebno priznanje za film POMLAD OB ŽICI, 1971
KRAKOW priznanje za film V OBJEMU PODZEMLJA, 1972
BEOGRAD nagrada »4. julij« za film VESELI VETER, 1973
PULJ 3 nagrade filmu ČUDOVITI PRAH, 1975 (igralski debut, zvok, maska)
CELJE 2 nagradi za film ČUDOVITI PRAH – za mladega igralca in priznanje Metod Badjura za režijo filma ČUDOVITI PRAH
BEOGRAD nagrada TV Beograd za najboljši poljudnoznanstveni film ČLOVEK ZMAGUJE na festivalu znanstvenega in tehničnega filma, 1982
Producentsko delo:
V letih 1974–1978 je bil direktor in umetniški vodja Viba filma, 1986–1989 v.d. direktorja in umetniški vodja Viba filma. V tem času so pri Viba filmu nastali tile celovečerni filmi:
STRAH (režija Matjaž Klopčič), nagrajen v Pulju
POVEST O DOBRIH LJUDEH (režija France Štiglic), nagrajen v Pulju
MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO (režija Vojko Duletič)
BELE TRAVE (režija Boštjan Hladnik)
IDEALIST (režija Igor Pretnar), velika zlata arena v Pulju, več drugih nagrad, nagrada za najboljšo moško vlogo v Moskvi
VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER (režija Matjaž Klopčič), nagrade v Pulju, Celju, priznanje žirije CIDALC v Berlinu
SREČA NA VRVICI (režija Jane Kavčič), grand prix Teheran in druge nagrade na festivalih otroškega filma
TO SO GADI (režija Jože Bevc), najbolj gledani slovenski film, v Ljubljani 112.500 gledalcev
KO ZORIJO JAGODE (režija Rajko Ranfl)
PRAZNOVANJE POMLADI (režija France Štiglic)
ODPADNIK (režija Božo Šprajc), zastopal Slovenijo v Berlinu
MAJA IN VESOLJČEK (režija Jane Kavčič)
POLETJE V ŠKOLJKI 2.DEL (režija Tugo Štiglic)
P.S. (omnibus, režija Boštjan Hladnik, Marcel Buh, Andrej Stojan)
MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK (režija Matjaž Klopčič)
LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO (režija Jože Gale)
ČISTO PRAVI GUSAR (režija Anton Tomašič)
COPRNICA ZOFKA (režija Matija Milčinski)
VETER V MREŽI (režija Filip Robar-Dorin)
ŽIVELA SVOBODA (režija Rajko Ranfl)
HUDODELCI (režija Franci Slak), uradna selekcija mednarodnega filmskega festivala v Berlinu
KAVARNA ASTORIA (režija Jože Pogačnik)
Poleg celovečernih filmov so v tem času nastali številni kratki in TV-filmi ter serije. Leta 1988 je pod vodstvom Milana Ljubića Viba film nastopil na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju z največjim številom – 9 celovečernih igranih filmov.
V letih, ko je Viba film vodil Milan Ljubić (1974– 1978 in 1986–1989), je nastalo približno 100 kratkih dokumentarnih, igranih in risanih ter TV-filmov in portretov raznih osebnosti. Mnogi od teh filmov so bili nagrajeni na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. Med najuglednejša šteje zlati medved v Berlinu za film Oblast iz leta 1988, nagrada za najboljšo moško vlogo na MFF v Moskvi leta 1977, grand prix na MFF v Teheranu za film Sreča na vrvici in dr.
V letih 1974–1978 se je razvilo in okrepilo sodelovanje med filmom in televizijo. V tem času je nastala vrsta del iz programa bogatitve kulturnega sporeda TV Ljubljana kot npr. TV-filmi NORI MALAR (režija Matjaž Klopčič), VRNITEV (režija Ante Tomašič), ZADNJA ŠOLSKA NALOGA (režija Matjaž Klopčič), vrsta polurnih filmov o slovenskih kulturnih delavcih, serijo TV-filmov za otroke MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB (režija Marjan Ciglič), igrano-lutkovna serija za otroke UDARNA BRIGADA (režija Matija Milčinski) idr.
Strokovni simpoziji, kongresi, mednarodna srečanja:
• Sodobni dokumentarni film – Moskva 1971
• Sodobni jugoslovanski film – Sorento 1975
• Problem tehnike v jugoslovanskem filmu – Pulj 1975
• ECCO – Evropska konferenca o koprodukciji - Hamburg 1990
• East-West Workshop – Low Budget Film Forum Hamburg 1990
• Celje – tedni domačega filma ter razna posvetovanja s tem v zvezi
• Pulj – razna posvetovanja o problemih filma v okviru FJIF
• Beograd – posvetovanje o problemih jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma, 1988
• Helsinki – redna letna mednarodna konferenca media market ICEM
• Ljubljana – mednarodna konferenca o medijskem izobraževanju na daljavo (ICEM 1999)
• Geneva – mednarodna konferenca ICEM
• Lizbona – kongres o izobraževanju s pomočjo medijev, 2000
• Taipei (Taiwan) – izobraževanje na daljavo, mednarodna konferenca o izobraževanju s pomočjo interneta in medijev, dostopnih na internetu, 2001.
• Granada – mednarodna konferenca ICEM (International Council for Education with Media). 2002
• Piran – seminar za pedagoge o izobraževanju s pomočjo medijev; referat Avtorske pravice in citati pri uporabi v izobraževalne namene, 2002.
• Berlin, Erich Pommer Institut – seminar in delavnica o avtorskih pravicah na področju medijev, 2004.
Knjižno in prevajalsko delo:
Napisal je knjigo FILMSKA IZRAZNA SREDSTVA (izdala DDU Univerzum, Ljubljana) in AVE FILM & TV – pregled evropskih avdiovizualnih organizacij, načinov financiranja in predpisov.
Napisal 50 LET DSFU (brošura ob 50-letnici, izdalo DSFU).
Ob gostovanjih poljskih gledaliških skupin v Ljubljani ter ob prikazovanju neprevedenih poljskih
filmov je simultano prevajal gledališke in filmske dialoge.
Prevedel je več gledaliških del in scenarijev, uprizorjenih v Lutkovnem gledališču, na TV
Slovenija, Cankarjevem domu itd.
Založil je knjigo Mirjane Borčič Z glavo skozi zid, ki združuje njena razmišljanja in kritične zapise o filmski vzgoji.
Organizacijsko delo:
Kot študent AIU dal pobudo in tvorno sodeloval pri reorganizaciji AIU iz gledališke visoke šole v šolo za film, televizijo in radio (1958–1960).
V letih 1958–1960 je bil sekretar Komisije za estetsko vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine. V tem času je uredil in izdal knjigo Vitka Muska Zgodovina filma, ki je poleg dodatka Franceta Brenka k Sadoulovi Zgodovini filma, ki jo je prevedel Brenk, edina Zgodovina filma izpod peresa slovenskega avtorja.
V okviru JFIF v Pulju organiziral razpravo o tehničnih problemih jugoslovanskega filma, 1988.
V okviru FSF v Portorožu organiziral konferenco o tehničnem stanju slovenske AV-produkcije in pripravil brošuro z referati na konferenci.
V okviru DSFU organiziral obeležitev 50. obletnice delovanja DSFU in pripravil brošuro o zgodovini DSFU.
Po osamosvojitvi Slovenije je v okviru lastnega podjetja posnel več filmov: celovečerni igrani film Triangel, dokumentarne filme o pesniku, esejistu, scenaristu in režiserju Francetu Kosmaču, trobentaču evropskega slovesa Stanku Arnoldu, slikarju Maksimu Sedeju st., slikarju Gocetu Kalaidžiskem, Pii in Pinu Mlakarju idr.
Milan Ljubić je bil kot zasebnik prvi član Evropskega filmskega distribucijskega urada (EFDO) ter avdiovizualnega programa Evropske skupnosti MEDIA še v času Jugoslavije in član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM). Leta 1999 je organiziral mednarodno konferenco o izobraževanju s pomočjo AV-medijev, ki je potekala v Cankarjevem domu.
Živi in dela v Ljubljani.
foto: osebni arhiv g. Ljubića
