V okviru festivala se je odvrtelo 89 projekcij kratkih, srednjemetražnih in celovečernih filmov, vključno z novinarskimi projekcijami in filmom Johan, ki je bil predvajan prav posebej za dijake Pomorske šole. Od tega je bilo prikazanih 12 celovečercev, 6 srednjemetražnih in 21 kratkih slovenskih oz. filmov v slovenski koprodukciji. Bera tujih filmov je bila bogata in pestra glede na njihov izvor: 18 filmov iz 17 različnih evropskih držav. Skupno je bilo torej prikazanih 57 filmov.
Festival je letos pritegnil več obiskovalcev kot zadnja leta. V enem tednu smo jih na 67 javnih projekcijah prešteli kar 2620. Najbolje obiskani so bili slovenski celovečerci, ki so se vrteli v večernih urah. Odziv gledalcev je bil zelo dober tudi pri glasovanju najljubšega filma po izboru občinstva. Filmi nove sekcije Evropski dialogi so bili slabše obiskani, strokovno občinstvo in obiskovalci so bili osredotočeni bolj na domačo produkcijo. Verjamemo, da bodo tudi Evropski dialogi našli več slovenskih sogovornikov in se bodo evropski filmi v čimbolj ustrezni obliki prijeli kot tvorni del festivala slovenskega filma, ki mu je v kratkem času uspelo doseči precejšnjo odmevnost v Evropi.
Veseli smo, da ste se festivala udeležili v velikem številu tudi novinarji, kar 93 jih je zaprosilo za akreditacijo. Največ je bilo seveda slovenskih novinarjev, festival pa so obiskali prav tako tuji novinarji: s Hrvaške, Srbije, Italije in Velike Britanije. Znova ste dokazali, da je Festival slovenskega filma tisti kulturni dogodek, ki ga z nestrpnostjo čaka tako strokovna javnost kot sami filmski ustvarjalci, saj vsako leto pomeni prelomnico, inventuro realiziranih projektov in točko, s katere se vsi skupaj ozremo naprej v filmsko prihodnost.
Sodeč po navdušeni izjavi predstavnika žirije, ki je bila letos prvič sestavljena iz enega slovenskega in dveh tujih predstavnikov, Andreasa Ströhla, je bil 10. Festival slovenskega filma zelo uspešen in prijazen. O festivalu je dejal takole: »Ker sem tudi sam direktor festivala (Munich Filmfest), obiščem veliko festivalov. Vendar sem malokrat v festivalu užival tako kot sem na 10. FSF. Razen ene ali dveh izjem je bila kvaliteta filmov presenetljivo zelo visoka. Največji vtis so name naredili odlični filmi iz študentske sekcije. Pri vsem tem pa je bilo najlepše to, kako me je sprejela festivalska ekipa, ozračje je bilo izjemno toplo in prijetno.«
NAGRAJENCI 10. FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA
Strokovna žirija 10. Festivala slovenskega filma v sestavi Peter Zobec, Martin Blaney in Andreas Strohl je nagradila filme, kot sledi:
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM
Otroci s Petrička (režija Miran Zupanič)
Film, ki je žirijo Desetega festivala slovenskega filma najbolj prevzel, zagotovo ni eden tistih, ki jih lahko gledamo z užitkom. Osrednja tema filma Otroci s Petrička, režiserja Mirana Zupaniča, je niz nenavadno krutih dogodkov. Vendar pa to tematiko obravnava z izredno občutljivostjo, neverjetno skrbjo za podrobnosti in z velikim spoštovanjem do žrtev, tako da na koncu z veseljem gledamo tako popolno delo, ki predstavi vsa razpoložljiva dejstva, hkrati pa nikakor ne more postati objekt politične instrumentalizacije.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI KRATKI FILM
Na sončni strani Alp (režija Janez Burger)
Janezu Burgerju je uspelo realizirati izjemno preprosto in izvirno idejo v neverjetno doslednem in učinkovitem slogu.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REŽIJO
Marko Naberšnik (Petelinji zajtrk)
S svojim celovečernim prvencem Marko Naberšnik dokaže prepričljivo dober čut za vodenje igralcev.
Film gledalca tudi impresionira z natančnim opazovanjem komičnih in resnih vidikov življenja na podeželju.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SCENARIJ
Marko Naberšnik (Petelinji zajtrk)
Nagrado za najboljši scenarij dobi Marko Nabršnik za adaptacijo romana Ferija Lainščka.
Scenarij popolnoma ujame vzdušje malih odročnih vasi, poleg tega pa brez zadržkov niza družbeno kritične komentarje, ki vzbujajo tako solze kot smeh.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO VLOGO
Silva Čušin (Estrellita – pesem za domov)
S svojo (žal) ne prav veliko bero filmskih vlog je Silva Čušin s ponotranjeno igro zablestela v raznobarvni skali čustvenih valovanj, od nedavnega vdovstva, bolečine zaradi sinove grobosti, do odkritja moževe nezvestobe. Nazadnje pa se le utrne žarek nadaljevanja moževe predanosti glasbi v podobi tujega petnajstletnega otroka.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO
Vlado Novak (Petelinji zajtrk)
Nagrada za glavno moško vlogo gre Vladu Novaku za njegov pretanjen portret Gajaša, starejšega lastnika avtomehanične delavnice, čigar skrita strast je pop pevka Severina.
Njegova igra ostane gledalcu v spominu še dolgo potem, ko se film že izteče.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO STRANSKO ŽENSKO VLOGO
Desa Muck (Instalacija ljubezni)
Desi Muck, ki ima v filmu Instalacija ljubezni precej majhno vlogo, uspe upodobiti osebo iz mesa in krvi, ki v nekaj kratkih trenutkih razkrije vso globino osebnosti svojega lika; to pa ji uspe brez vsakršnega pretiravanja in zasenčevanja glavnih vlog.
NAJBOLJŠA STRANSKA MOŠKA VLOGA
Sandi Krošl (Tea)
Sandi Krošl je verjetno odigral svojo najmanjšo filmsko vlogo, a se je z impresivno, komaj zaznavno igro, vklopil v filmsko snovanje Hanne Slak.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO MONTAŽO/IL PREMIO PER IL MIGLIOR MONTAGGIO
Jaka Kovačič (Otroci s Petrička)
Jaka Kovačič je s svojo montažo dokazal, da ima poleg smisla za drzno kombiniranje posnetkov z različnih perspektiv, tudi izrazito izostren čut za časovno dinamiko pri montaži spominov preživelih. Z inteligentno montažo uredi material na privlačen način, kar da filmu posebno jasnost in pričakovanje.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ANIMACIJO
Lado Leben (Prdci)
Življenjska in elegantna narava animacije je tako prepričljiva, da se je letošnja žirija odločila podeliti to nagrado filmu Prdci.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI TON
Hanna Preuss (Tea)
S platna zaslišimo zvoke, da gozd zasluti nesrečo. Komaj slišno šumenje skozi vejevje, čutni dotik lubja, nenehna šelestenja dajejo filmu razsežnost režiserkinega magičnega realizma.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO
Karina Kleszczewska
Kamera snemalke Karine Kleszczewske radovedno in neprisiljeno odkriva svet pravljičnosti in resničnosti.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO SCENOGRAFIJO
Urša Loboda
Urša Loboda v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll, z neverjetnim smislom za podrobnosti, prepričljivo in dosledno poustvari podobo jugoslovanskega podeželja zgodnjih šestdesetih let.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO GLASBO
Bojana Šaljić Podešva (Otroci s Petrička)
Žalostinke Bojane Šaljić Podešva oživljajo tragičnost vojne in njenih žrtev, a hkrati naznanjajo hrepenenje po morebitnem svetlejšem jutri.
Druge nagrade:
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM PO IZBORU OBČINSTVA
Petelinji zajtrk (režija Marko Naberšnik)
KODAKOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO
Jure Černec (Pokemon je za za froce)
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI FILM, KI JO PODELJUJE SVET FILMA
Prezgodaj dva metra spodaj, režija Matevž Luzar
NAGRADA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH FILMSKIH KRITIKOV
Tea, režija Hanna Slak
NAGRADA REVIJE STOP ZA IGRALKO(CA) LETA
Pia Zemljič (Petelinji zajtrk)
BADJUROVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO, KI JO PODELI DSFU
Mirjana Borčić
Festival je letos pritegnil več obiskovalcev kot zadnja leta. V enem tednu smo jih na 67 javnih projekcijah prešteli kar 2620. Najbolje obiskani so bili slovenski celovečerci, ki so se vrteli v večernih urah. Odziv gledalcev je bil zelo dober tudi pri glasovanju najljubšega filma po izboru občinstva. Filmi nove sekcije Evropski dialogi so bili slabše obiskani, strokovno občinstvo in obiskovalci so bili osredotočeni bolj na domačo produkcijo. Verjamemo, da bodo tudi Evropski dialogi našli več slovenskih sogovornikov in se bodo evropski filmi v čimbolj ustrezni obliki prijeli kot tvorni del festivala slovenskega filma, ki mu je v kratkem času uspelo doseči precejšnjo odmevnost v Evropi.
Veseli smo, da ste se festivala udeležili v velikem številu tudi novinarji, kar 93 jih je zaprosilo za akreditacijo. Največ je bilo seveda slovenskih novinarjev, festival pa so obiskali prav tako tuji novinarji: s Hrvaške, Srbije, Italije in Velike Britanije. Znova ste dokazali, da je Festival slovenskega filma tisti kulturni dogodek, ki ga z nestrpnostjo čaka tako strokovna javnost kot sami filmski ustvarjalci, saj vsako leto pomeni prelomnico, inventuro realiziranih projektov in točko, s katere se vsi skupaj ozremo naprej v filmsko prihodnost.
Sodeč po navdušeni izjavi predstavnika žirije, ki je bila letos prvič sestavljena iz enega slovenskega in dveh tujih predstavnikov, Andreasa Ströhla, je bil 10. Festival slovenskega filma zelo uspešen in prijazen. O festivalu je dejal takole: »Ker sem tudi sam direktor festivala (Munich Filmfest), obiščem veliko festivalov. Vendar sem malokrat v festivalu užival tako kot sem na 10. FSF. Razen ene ali dveh izjem je bila kvaliteta filmov presenetljivo zelo visoka. Največji vtis so name naredili odlični filmi iz študentske sekcije. Pri vsem tem pa je bilo najlepše to, kako me je sprejela festivalska ekipa, ozračje je bilo izjemno toplo in prijetno.«
NAGRAJENCI 10. FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA
Strokovna žirija 10. Festivala slovenskega filma v sestavi Peter Zobec, Martin Blaney in Andreas Strohl je nagradila filme, kot sledi:
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM
Otroci s Petrička (režija Miran Zupanič)
Film, ki je žirijo Desetega festivala slovenskega filma najbolj prevzel, zagotovo ni eden tistih, ki jih lahko gledamo z užitkom. Osrednja tema filma Otroci s Petrička, režiserja Mirana Zupaniča, je niz nenavadno krutih dogodkov. Vendar pa to tematiko obravnava z izredno občutljivostjo, neverjetno skrbjo za podrobnosti in z velikim spoštovanjem do žrtev, tako da na koncu z veseljem gledamo tako popolno delo, ki predstavi vsa razpoložljiva dejstva, hkrati pa nikakor ne more postati objekt politične instrumentalizacije.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI KRATKI FILM
Na sončni strani Alp (režija Janez Burger)
Janezu Burgerju je uspelo realizirati izjemno preprosto in izvirno idejo v neverjetno doslednem in učinkovitem slogu.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REŽIJO
Marko Naberšnik (Petelinji zajtrk)
S svojim celovečernim prvencem Marko Naberšnik dokaže prepričljivo dober čut za vodenje igralcev.
Film gledalca tudi impresionira z natančnim opazovanjem komičnih in resnih vidikov življenja na podeželju.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI SCENARIJ
Marko Naberšnik (Petelinji zajtrk)
Nagrado za najboljši scenarij dobi Marko Nabršnik za adaptacijo romana Ferija Lainščka.
Scenarij popolnoma ujame vzdušje malih odročnih vasi, poleg tega pa brez zadržkov niza družbeno kritične komentarje, ki vzbujajo tako solze kot smeh.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO VLOGO
Silva Čušin (Estrellita – pesem za domov)
S svojo (žal) ne prav veliko bero filmskih vlog je Silva Čušin s ponotranjeno igro zablestela v raznobarvni skali čustvenih valovanj, od nedavnega vdovstva, bolečine zaradi sinove grobosti, do odkritja moževe nezvestobe. Nazadnje pa se le utrne žarek nadaljevanja moževe predanosti glasbi v podobi tujega petnajstletnega otroka.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO
Vlado Novak (Petelinji zajtrk)
Nagrada za glavno moško vlogo gre Vladu Novaku za njegov pretanjen portret Gajaša, starejšega lastnika avtomehanične delavnice, čigar skrita strast je pop pevka Severina.
Njegova igra ostane gledalcu v spominu še dolgo potem, ko se film že izteče.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO STRANSKO ŽENSKO VLOGO
Desa Muck (Instalacija ljubezni)
Desi Muck, ki ima v filmu Instalacija ljubezni precej majhno vlogo, uspe upodobiti osebo iz mesa in krvi, ki v nekaj kratkih trenutkih razkrije vso globino osebnosti svojega lika; to pa ji uspe brez vsakršnega pretiravanja in zasenčevanja glavnih vlog.
NAJBOLJŠA STRANSKA MOŠKA VLOGA
Sandi Krošl (Tea)
Sandi Krošl je verjetno odigral svojo najmanjšo filmsko vlogo, a se je z impresivno, komaj zaznavno igro, vklopil v filmsko snovanje Hanne Slak.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO MONTAŽO/IL PREMIO PER IL MIGLIOR MONTAGGIO
Jaka Kovačič (Otroci s Petrička)
Jaka Kovačič je s svojo montažo dokazal, da ima poleg smisla za drzno kombiniranje posnetkov z različnih perspektiv, tudi izrazito izostren čut za časovno dinamiko pri montaži spominov preživelih. Z inteligentno montažo uredi material na privlačen način, kar da filmu posebno jasnost in pričakovanje.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ANIMACIJO
Lado Leben (Prdci)
Življenjska in elegantna narava animacije je tako prepričljiva, da se je letošnja žirija odločila podeliti to nagrado filmu Prdci.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI TON
Hanna Preuss (Tea)
S platna zaslišimo zvoke, da gozd zasluti nesrečo. Komaj slišno šumenje skozi vejevje, čutni dotik lubja, nenehna šelestenja dajejo filmu razsežnost režiserkinega magičnega realizma.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO
Karina Kleszczewska
Kamera snemalke Karine Kleszczewske radovedno in neprisiljeno odkriva svet pravljičnosti in resničnosti.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO SCENOGRAFIJO
Urša Loboda
Urša Loboda v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll, z neverjetnim smislom za podrobnosti, prepričljivo in dosledno poustvari podobo jugoslovanskega podeželja zgodnjih šestdesetih let.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO GLASBO
Bojana Šaljić Podešva (Otroci s Petrička)
Žalostinke Bojane Šaljić Podešva oživljajo tragičnost vojne in njenih žrtev, a hkrati naznanjajo hrepenenje po morebitnem svetlejšem jutri.
Druge nagrade:
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM PO IZBORU OBČINSTVA
Petelinji zajtrk (režija Marko Naberšnik)
KODAKOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO
Jure Černec (Pokemon je za za froce)
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI FILM, KI JO PODELJUJE SVET FILMA
Prezgodaj dva metra spodaj, režija Matevž Luzar
NAGRADA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH FILMSKIH KRITIKOV
Tea, režija Hanna Slak
NAGRADA REVIJE STOP ZA IGRALKO(CA) LETA
Pia Zemljič (Petelinji zajtrk)
BADJUROVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO, KI JO PODELI DSFU
Mirjana Borčić
